IT Leto XIV.
V Celju, dne 13. septembra 1804.1
Štev. 71.
Uhaja dvakrat na teden, in sicei vsa* iure* in petek. — Dopisi na| se izvolijo poiiljati uredništvu, m sicer traakirano. — Rokopisi se ne vračaj® — Za inserate se plačuje t krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogoicratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron,
ia pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja Upravništvu „Domovine" v Celju^
Izpolnjujte in vračajte nabiralne pole za „Kažipot"!
Volilni shod v „Narodnem domu" v Celju,
katerega je sklicalo slovensko politično društvo „Naprej", bil je prilično dobro obiskan od volilcev iz Celja in bližnjih občin.
K shodu prišla je pa tudi precejšnja četa socijalnih demokratov s spojim kandidatom g. Mlakarjem. Videli smo pa, da je med tem' socijalnimi demokrati bilo lepo številce nevo-lilcev iz Kranjske, Hrvatske in pa tudi iz Prusije in Nemčije, kateri nevolilci pravzaprav pri volilnih shodih ne bi imeli ničesar iskati. Vendar, ker so ae dostojno obnašali, se ni dalje nad tem spotikalo.
Shod volilcev otvori v imenu političnega društva „Naprej" deželni poalanec dr. Ivan Dečko ter razloži v kratkih in jedernatih besedah način nove volitve, stališče slovenskih poslancev v deželnem zboru štajarskem ter krivično postopanje brezobzirne nemške večine proti slovenskemu narodu, kajti od dohodkov, katere plačujejo vsi davkoplačevalci Slovenci skoraj eno tretjino, in ki znašajo po proračunu za leto 1904 že 14,056109 K, porabijo se izključno skoraj le za potrebe nemškega dela dežele. Za regulacijo rek in potokov na Zgornjem in Srednjem Štajarskem, za ceste itd. izdali so ae že milijoni in milijoni, za regulacije na Spodnjem Štajarskem izdalo se je pa skoraj toliko kakor nič in se je šele v zadnjem času začelo nekoliko bolj resno na to misliti.
Nemcem se vzdržuje tehnika, realka, gozdne in kmetijske šole, gimnazije, veliko število meščanskih šol, podpira se veliko število obrtnih šol itd.; za slovenske srednje in višje šole se pa še ni dal niti vinar in zabranjuje se še ustanovitev ljudskih šol, za katere si morajo slovenske občine postavljati z ogromnimi stroški same šolska poslopja. Delovanje slovenskih po slancev mora torej iti na to, da se te krivice odpravijo in da se tudi za Slovence stori po razmerju njihovih davkov v gmotnem oziru in v kulturnem oziru ter zlasti v šolskih zadevah. Slovenski narod mora torej pokazati pri volitvah, da stoji kakor eden mož za svojimi poslanci in poživlja torej volilce, da vsi volijo narodnega kandidata Ferdo Roš-a in da vplivajo na svoje somišljenike, da nobeden od volitve ne izostane.
Na to poprime besedo dr. Vekoslav Ku kovec, ki je v daljšem govoru razložil način in pomen novih volitev.
Na to zahtevajo socijalni demokrati besede ter podeli predsednik isto najprej kandidatu Mlakarju in potem iz Kranjskega prišedšemu nevolilcu Čobalu.
Prvi očita, da po besedah dr. Dečka želijo Slovenci povzdigniti v velikih merah promet tujcev v slovenskih planinah, na drugi strani pa so sovražniki tujcev ; Čobal pa pravi, da Slovenci delajo krivico delavcem, češ, da so 4. kurijo oni priborili, da pa se jim sedaj noče ta mandat prepus iti. Na očitanja sodr. Mlakarja, je odgovor,
da nihče ne misli tujcev preganjati iz naših krajev, ampak ravno nasprotno tujci se naj prijazno sprejemajo v naših krajih, mora se skrbeti, da dobe vse ugodnosti. Pod tujci pa se ne sme razumevati samo Nemce, zlasti spodnje štajarske nemškutarje, ampak Angleže, Francoze itd., kakor je to v Švici, kjer vidimo, da pridejo ti kot gosti, ki ae dostojno in omikano obnašajo kot gostje in ki nikakor ne zahtevajo, da bi morala zaradi tega, ker znosijo Angleži in Fran cozi milijone in milijone v Švico, postati zaradi njih Švica angleška in francoska, ker že itak ni francoska. Če pa pridejo ti naši Nemci v naše kraje, pa se ne obnašajo kakor gosti; ti pridejo, kakor da bi bili vladarji naše zemlje, domačini pa njihovi hlapci; take tujce mi od klanjamo. Vsak gost, ki pride v naše kraje in se obnaša dostojno, se z veseljem sprejme; kdor pa pride kot neznosno ošaben človek, noseč se tako, kakor da je slovenska zemlja njegova, take tujce pa treba primerno zavrniti.
Kar se pa tiče socijalne stranke, priznava sicer, da je ona po svoji organizaciji za delavski stan veliko storila; pa socijalna stranka je zastopnica samo enega stanu, samo delavcev, med tem ko slovenski narod ne obstoji samo iz delavcev, ampak iz raznih stanov, med katerimi je najmogočnejši kmetski stan. Interesi kmetskega stanu, ki je najmogočnejši steber slovenskega naroda, morajo torej priti v prvi .vrsti v poštev in je torej čisto naravno, da slovenski kmetje zahtevajo v 4. skupini svojega poslanca ter da istega ne prepuščajo kar tako peščici socijalnih demokratov, to toliko manj, ker velika večina slovenskih volilcev so ravno taki kmetje, ki so dozdaj bili glede deželnozborake volitve na istem stališču, kakor delavci, da niso imeli volilne pravice, ker niso plačevali davka več kakor 10 kron.
Prepustiti smejo socijalistom toliko manj tak mandat, ker njihova stranka zastopa — samo interese tovarniških delavcev, svojih udov, da so jim pa deveta briga pravice, katere zagotavlja državna ustava tudi slovenskemu narodu v šoli, uradu in sploh javnem življenju pa seveda samo na papirju.
Socijalni demokratje priznavajo samo v principu, da smo enakopravni, ravno tako, kakor nam država priznava enakopravnost v principu, med tem ko se v resnici slovenskemu narodu povsod še godi kričeča krivica. Socijalni demokratje ne bodo nikoli koraka storili za dosego vseh javnih pravic slovenskemu narodu, kakor smo videli, da je pri glasovanju za slovensko gimnazijo v Celju edini socijalno-demokratiški poslanec Pernerstorfer na Dunaju svoje sovraštvo proti Slovencem pokazal in glasoval proti slo venski gimnaziji. Slovenci pa ne bodo nehali od boja za pridobitve narodnih pravic in zaradi tega mora slovenski narod voliti edino le kandidata, ki kandiduje na podlagi narodnega programa.
Govora obeh govornikov, dr. Dečka in dr. Kukovca, bila sta z viharnim odobravanjem sprejeta.
Nato se je, ker ni bil oglašen nobeden drugi k besedi, shod skončal.
Ob petletnici čitalnice v Konjicah.
V senci bajonetov smo slavili leta 1899. konjiški Slovenci ustanovitev čitalnice in orožniki so morali spremljati udeležence ustanovne slavnosti domov, sicer bi jih pobila najbrž najeta pouličnp druhal, katera po svojih tolovajskih činih in po svoji organizaciji nikakor ne zaostaja za „proslavljenimi" celjskimi pouličnimi barabami.
Letos sicer nismo do sedaj Slovenci v Konjicah obhajali petletnice ustanovitve čitalnice, pač pa ista poulična druhal, katera je po noči vdrla v „Narodni dom" ter po razbojniškem načinu napadla mirne goste, med njimi mnogo dam, katere so komaj ubranili orožniki nasilstva konjiških nemčurskih barab. Vzrok „umetnemu" razburjanju od zgoraj in lopovskemu napadu od strani one klike, katera je že opetovano radi mar8ikaterih junaških činov jedla ričet, je bilo dejatvo, da ai je drznil c. kr. glavar proti volji „bivšega" Slovenca, rodom iz Poätojne, velemo-gočnega nemškega župana dr. Kadivnika dovoliti Slovencem izobesiti z „Nar. doma" o priliki volilnega shoda slovensko zastavo. G. Lavriča, Kumpa, Sattlerja, Kadivnika (same kranjske rojake), Nechutnija (ima v rodbini, ker se še ni dovolj naučil nemški, občevalni jezik češki), Bezenšeka, Detičeka, Stepišnika, Kupnika, Pučnika, Seidlerja, Sutterja, Hasenbichlna itd. razburja tako grozno slovenska zastava, čudimo se pa, da jih nič ne razburja zavest, da žive izključno od onih Slovencev, katere tako sovražijol!
Nočem se o tej priliki spuščati v obširno poročilo o delovanju čitalaice v petletnem dobi, povdarjam le mimogrede, da je uspešno delovanje zelo oviralo, ker nima „Narodni dom" nobene dvorane, ne stalnega odra in so vse tozadevne prošnje bob ob steno, omenjam nadalje, da je že davno zaspal tamburaški zbor in da je tudi pevski zbor več mesecev počival, hočem pa pribiti one žalostne razmere, katere so vzroR, da nemčurstvo v Konjicah tako drzno dviga svojo glavo ko nikjer.
Že nastop nemčurjev o priliki ustanovitve čitalnice bi moral vodilne kroge v Konjicah pripraviti do dela, a ni se nič storilo; skoraj vsi kmetje iz treh vasi, ki volijo s trgom, so v nemčurskem taboru, o obrtnikih niti ne govorim. Ti ljudje so več ali manj vsi odvisni od voditeljev slovenskih, pri katerih ima marsikateri zaslužek, a ne pobriga se nihče za nje in tako hočeš-nočeš padejo v zanke nemčurjev. Kako strupeni nasprotniki slovenskemu narodu na eni strani so nemčurji, kako pa trepečejo na drugi strani za svoj ljubi kruhek, katerega jim režejo Slovenci, kaže ves odpor, katerega je cel trg, v prvi vrsti vsi gostilničarji, pokazal pri podelitvi gostilniške koncesije za „Narodni dom"; cela zadev3 je trajala celo leto, šla do ministrstva, stala mnogo, a sedaj, ko smo komaj dosegli svojo gostilno, obiskuje nekaj Slovencev, kateri so vodilne slovenske osebe, še zmiraj Sutterjevo gostilno, akoravno se toči v „Narodnem domu" celo njih lastno vino in ne morejo glede pijače imeti izgovorov. Ne le, da dajejo skrajno slab vzgled s svojim počenjanjem, pritožujejo se še
potem sami, da gostilna v „Nar. domu"gslabo gre, Šikanirajo gostilničarja, ne storijo pa ničesar za povzdigo gostilne ! Gostilničar in mesar Satter je oni mož, kateri je menda na izrecno zapoved svojega višjega gospodarja g. Seidlerja moralno vrgel dva Slovenca, (eden se je prišel kot bolnik zdravit v Konjice) iz svoje gostilne s tem, da je svoji ženi prepovedal njima dajati brano; Sutter je oni mož, kateri najhujše zabavlja in agitira proti gostilni v „Nar. domu" ! V zahvalo za to ga menda kot mesarja in gostilničarja prav pridno podpirajo slovenski voditelji!
Lenoba v narodnem oziru in bojazljivost je tolika, da so slovenski voditelji pred dvema letoma bili odločno proti prireditvi veselice v popolnoma zaprtih prostorih „Nar. doma" ; vsak se še spominja burnih prizorov pri sejah glede te veselice in ve, da je takrat mladina z neustrašenim nastopom izsilil^ od voditeljev prireditev veselice, katera je sijajno uspela.
Navada je povsod, da se 1. listopada pojejo na pokopališčih slovenske nagrobnice, a konjiški Slovenci si ne upajo na „jkopališču, katero je namenjeno celi fari, torej sxoraj izključno Slovencem, peti slovenskih nagrobnic! Vsled malenkostnih prepirov z neko učiteljico na slovenski šoli, daje član čitalnice svoje otroke v nemško šolo!
Kako nemčurji sami kujejo kapital iz brez delnosti slovenske, uvidimo, ako pomislimo, da si upa nadučitelj slovenske šole za slovensko konjiško okolico prepovedati učiteljstvu se ude ležiti božičnice, katero prirede slovenski dobrotniki učencem slovenske šole v čitalnici ; isti nadučitelj nosi pri pogrebu demonstrativno frankfurtarske trakove!! Celo c. kr. orožnik kot javni organ za red in varnost izrablja slovensko narodno mlačnost in se udeležuje javnih obhodov, pri katerih se „bajla" in zasramuje Slovence, kar je storil dne 7. avgu8ta 1904 Smodej, c. kr. : orožniški titularni postajevodja ! — Slovenci v Konjicah so gmotno tako dobro stoječi, kakor v nobenem trgu na Spodnjem Štajarskem, saj zma gajo v prvem volilnem razredu nemčurji le z glasom mažarskega barona, imajo torej velikansko moč v rokah, vsled katere bi, ako bi jo uporabili, moral trg že davno priti v slovenske roke, ne pa, da Slovenci niso niti življenja varni, kar so pokazali letošnje leto tolovajski napadi na Slovence o veliki noči in preteklo nedeljo.
Z žalostnim srcem pišem kot Konjičan sedaj, ko bi morali obhajati petletnico obstanka naše čitalnice in kazati na izborno narodno organizacijo in uspešno narodno delo, o teh obupnih razmerah, katere postajajo od dne do dne obupnejše in katere se ne ,bodo nikdar izpre menile, ako se bode od gotove vodilne strani vedno propagirala ideja, da ne smemo nič delati, ampak le čakati, ker bo baje nemčurstvo samo od sebe se porušilo in nam trg padel kot zrelo jabolko v naročje.
Celjske in štajarske novice.
—	Na okoliški deški šoli v Celju se sprejemajo novinci in vpisujejo drugi učenci v četrtek, dne 15. in v petek, dne 16. septembra od 9.,do 11. ure dopoldne v šolski pisarni: nova ulica, št. 9. Oficijelen pričetek šolskega leta 1904/5 je v soboto 17. septembra s sv. mašo v mestni župni cerkvi ob 7. uri zjutraj.
—	Volilni shodi. Prošlo nedeljo so se vršili v celjskem okraju trije volilni shodi. O shodu, ki se je vršil v Celju, poročamo na uvodnem mestu. Dopoldne se je vršil shod v Št. Jurju ob juž. žel. Sklicalo je shod politično društvo „Naprej." Ob določeni uri je bilo zbrano lepo število zavednih narodnih volilcev, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Predstavil se je volilcem kandidat g. Ferdo Roš ter razvil svoj program, na kar je bila njegova kandidatura enoglasno sprejeta. Na to je poročal deželni poslanec g. dr. Juro Hrašovec o deželno zbor8kem delovanju. Tadi njegovo poročilo se je sprejelo z odobravanjem in priznanjem, da je vestno vršil svojo dolžnost kot poslanec. G. dr. Karlovšek je nato v krepkih besedah pozival volilce, da naj na dan volitev storijo vsi svojo dolžnost in se udeležijo molitev vsi od prvega do zadnjega, da bo zmaga slovenskega kandid i t a
tem častnejša. Ko se je odgovorilo še na ta in ona vprašanja in želje posameznih volilcev je g. dr. Karlovšek kot zastopnik političnega društva „Naprej" zaključil zborovanje. — Popoldne ob 3. uri je bil napovedan volilni shod v zagrizenem nemčurskem gnezdu — Vitanju. Šest županov vitanj3ke župnije je povabilo gospoda kandidata, da bi se prišel predstavi svojim volilcem. G. Roš je rad ustregel tej želji in politično društvo „Naprej" je sklicalo shod. Ob napovedaqi uri je otvoril g. dr, Karlovšek ob navzočnosti nad 100 slovenskih volilcev v prostorih bralnega društva shod, na kar mu je vročil nekdo dopis vitanjske občine, v katerem se — strah in groza — pre poveduje zborovalcem nositi narodne znake in razvitje slovenske trobojnico. No strah pa res morajo imeti ubogi vitanjski nemčurčki pred slovenskimi barvami. Reveži! Ko smo se nekoliko „oddahnili" po velikem strahu, ki nam ga je zadal oblastni ukaz, je nastopil g. Roš s svojim programom. V domači besedi je povedal, kako se hoče kot bodoči poslanec potegovati za pravice slovenskega ljudstva, kaj vse hoče storiti, da se vsaj nekoliko zboljša stanje našega slovenskega kmetovalca. Zbrani volilci so mu celi čas pritrjevali in ko se je potem predlagalo, da se sprejme kandidatura g. Roša, se je vzdignilo toliko rok, kolikor je bilo navzočih. Po govoru g. Roša je nastopil dež. poslanec g. dr. Juro Hrašovec ter v dolgem govoru pojasnil delovanje slovenskih deželnih poslancev ter težave, katere jim ovirajo uspešno delovanje. Potem je g. Rebek s svojim s humorjem zasoljenim govorom pokazal zbranim volilcem, kolikega pomena za narodni napredek je šola in sicer šola na podlagi materinega jezika, G. dr. Karlovšek je nato z navduševalnimi besedami opozarjal na veliko važnost novih volitev ter vzpodbujal navzoče, da naj nihče ne zamudi dne 20. septembra, kateri naj bo narodni praznik, priti na volišče in tamkaj oddati glas izbranemu kandidatu. Ko se je še domači gospod župnik v imenu volilcev zahvalil gg. govornikom za poučne govore ter so se jim volilci zahvalili s trikratnim „živio", se je nato shod zaključil. Videti je bilo, s kakim zadovoljstvom so ae možje razhajali, ker so iz prevideli, da kandidata, ki bi boljše znal zastopati njihove korati, pač ni mogoče najti, kakor je g. Ferdo Roš. Pripomniti moramo, da se vi-tanjsko nemčurstvo ni čisto nič upalo na dan, in da niti na shodu niti na cesti ni bilo nikakega niti najmanjšega nereda. Živeli zavedni slovenski kmetje vitanjske okolice!
— Zanikrnost in duševna revščina celjske nemškutarije se pač nikjer ne kaže tako očitno in jasno kakor v onem trobilcu, katerega po navadi imenujemo „celjsko žabo," ali z drugo besedo — lažnjivo „vahtarco." Prigodil se je pred nekaj dnevi nesrečen slučaj v žalski pivovarni, da se je razletel sod in da je pri tem ponesrečil delavec, kateri je imel opraviti s sodom. Da se je to zgodilo pri kaki „nemški" firmi, bi živa duša nemčurska ne skomizgnila z rameni, živ krst nemškutarski se ne bi bil zato zanimal, temveč vse bi bilo tiho, češ bodisi že ta kriv ali oni, da le ostane med nami. Saj vemo, kako se je zgodilo v onem slučaju, ko je na magistratnem dvorišču zmučkalo nekega delavca, kako se je na vse mogoče načine skušalo oprati zanikernost odgovornih činiteljev itd. Ali tu se je prigodila nesreča v slovenski pivovarni in to je seveda mastna kost za krivozobe vahtarčne čeljustine, ki je nablebetala v svojem „poročilu" take go-rostatnosti, da morajo vernim njenim krmljencem res vstajati lasje po koncu. Kdo je kriv nesreče? Hm, kdo drugi, kakor vodstvo pivovarne, kajti to je odgovorno za vse neprevidnosti delavcev. Vprašali naj bi še zraven, kdo je neki odgovoren za vse vahtarčne oslarije in kozlarije, kar jih n. pr, samo v eni številki izt:ese, kajti za par urednikov je te dvomljive časti gotovo preveč. Kaj ne, oni „kunštni" rebus v zadnji številki, ta, ta pa kaže brihtno butičico. Vsa čast ! Zakaj neki niso tudi oslička takoj zraven namalali, da bila poleg „rebusa" tudi fotografija nad vse kunštnega izumitelja rebusovega, V svetem pismu se nekje bere o tiču noju, da mu je Bog razum odvzel, a pameti mu dal ni. Nam se pač zdi, da našim preljubim celjskim nemškutarskim butoglavcem nikakor ne kaŽ8 stopati v isto vrsto
s tičem nojem, kajti Boga bodi potožeao, da pri teh ljudeh sploh ni bilo in še tudi ni kaj odvzeti, a dobili pa tako in tako niso nič. Reveži, obžalujemo jih, pa kaj, saj vemo, da je vse upanje, da bi se kedaj kaj zboljšalo, popolnoma zastonj. Kjer ni, pa ni in konec besedi. Delniška družba se pač lahko zahvali „vahtarci" na uslugi, katero ji dela s tako ceno reklamo.
—	Socijalni demokratje in hvaležnost. Vsem je še v prijetnem spominu, kako lepo se je izvrši) shod na Polzeli. Socijalni demokrat seveda na narodnem shodu ni smel govoriti. Ker se je pa celo predrznil, žaliti zbrano ljudstvo, bil bi skoro okusil krepke pesti domačinov, če bi ga ne bil ubranil g. dr. Karlovšek, kateri ga je z domačimi reditelji vred spremil do ceste. Iz hvaležnosti zdaj laže listič „Arbeiterwille", da je ravno ta dr. Karlovšek hujskal ljudstvo, in da se je soc. demokrata vsled tega hujskanja napadlo z noži. Celjska „vahta" je seveda z veseljem pobrala ta ocvirek in še dodala par hudobnosti. Kdo se ne smeje? Bežite, bežite, gospodje, pete ste morali brusiti, zdaj vas je pa sram. In da bi prikrili vašo blamažo, laže vaš listič in njegova umazana celjska prijateljica, kolikor more! In če še toliko vpijete, zmagali so pa le slovenski kmetje, in bodo tudi v bodoče !
—	Javno vprašanje slavnemu ravnatelj-c. kr. državnih železnic v Beljaku. Dne 11. t. m.
zvečer se je vračala večja družba iz Šoštanja domov. Na kolodvoru v Šoštanju pa je pri vstopanju v voz kondukter Silly na glas zavpil nad njimi „Hudiči, pojte no notri" in jih začel sirovo porivati, Eiega spremljajočih gospodov je sunil, da se je isti zvrnil na stopnice. Potniki , so zahtevali, da se ravna z njimi vljudno, Silly j pa je začel nekaj po nemški vpiti. Ko ga je eden izmed potnikov opomnil, naj govori slovenski, se je v nemškem jeziku obregnil: „Moj službeni jezik je nemški, vi mi ne boste ukazovali, kako naj govorim. Ker mu je dotični potnik potem pojasnil, da je njegova dolžnost, govoriti s slovenskimi strankami slovenski, ga je prijel Silly za obleko na prsih in zavpil: „Pejte vi sr . n z vami strni»	je cela družba
protestirala proti takemu ravnanju, grozil je Silly, da bo dal vlak ustaviti. Na poaitaji v Rečici pa je pripeljal ondotnega g. postajena čelnika v voz, zahtevajoč, naj slovensko družbo „izvagonira", češ, da ni varen svojega življenja. Gospod načelnik temu ni ugodil, ker ni bilo nobenega vzroka Priče za vsa navedena dejstva so na razpolago. — Sedaj si pa usojamo vprašati slavno ravnateljstvo: Ali je poslovni jezik na državni savinjski železnici res samo nemški ? Ali sme uslužbenec drž. železnic insultirati potnike in sirovo postopati ž njimi? Kaj namerava slavno ravnateljstvo storiti, da se krivec kaznuje in da se v bodoče ne bodo dogajali taki škandali ?
—	Odvetnik, licenciran razprodajalec „Štajerca". Priobčimo sledečo zanimivo uradno dovoljenje, katero je pisano v nemškem jeziku, katero pa mi priobčimo seveda v slovenskem jeziku :
Štev. 1842.
Licenca za prodajo.
kolek 2 K
C. kr. namestništvo v Gradcu daje dr. Ri chardu Zirngastu; odvetniku v Kozjem, dovoljenje, da sme v svoji odvetniški pisarni v hiši št. 33 v Kozjem prodajati perijodičen list „Štajerc".
C. kr, namestništvo v Gradcu
dne 29. junija 1904
Podpis nečitljiv. Glejte no podjetnost nemških odvetnikov ! Svojo odvetniško pisarno, katera jim daje morebiti pre-pičle dohodke, porabijo praktično za razprodajo tega omazanega, nesramnega lista, pri katerem si pošten Slovenec, ako ga je slučajno v roke dobil, hitro omije roke, da se ga kaj nesnažnega ne prime! Vprašamo: Ali je taka „kramarija" dostojna za odvetnika? Ali taka „kramarija" ni poniževalna za odvetniško pisarno katera bi morala biti nekaj višjega. Tukaj pa se vrši prodaja takega nesramnega nemškutarskega lista v odvetniški pisarni v popolnoma narodnem oikraju ! Človek se mora čuditi, da nemški od vetnik zgubi v toliki meri fini čut za odvetnišlko do-
stojanstvo. Radovedni smo, ali bo odvetniška komora našla, da se taka kramarija vjema s častjo in dostojanstvom odvetniškega stana? Ako pa potrdi, potem bodemo še doživeli, da si bo kak odvetnik pridobil v svoji odvetniški pisarni pravico do o^rti prodajati klobase, žemlje itd, tako da se bo v taki odvetniški pisarni lahko dobilo še kaj drugega za želodec, ne samo „Štajerca".
—	Roparski napad na „Narodni dom" v Konjicah je izvršila od konjiških nemčurjev najeta in nahujskana druhal pretečeno nedeljo zvečer. Ondi se nahajajoči Slovenci so bili v smrtni nevarnosti in le premišljenemu in energičnemu nastopu žandarmerije se je zahvaliti, da je bila hujša nesreča preprečena. Državno pravdništvo opozarjamo na ta dogodek z do-stavkom, da glavne krivce ni iskati med najeto in nabuj8kano tolpo, smpak med takozvano in teligenco(!) konjiških nemčurjev, kateri so to druhal najeli, nahujskali in opijanili. Upamo, da se bo kmalu posrečilo prave krivce najti, kajti imena istih (trije so baje) so približno znana. Sicer bodemo celo zadevo pazno zasledovali.
—	Čudodelnik dr. Kadiunigg v Konjicah,
ultra Nemec, Kranjec iz Gorenjskega doma se p. n. občinstvu (samo nemškemu, kajti, kar je slovenskega, razun denarja, on sploh ne trpi) posebno priporoča za zdravljenje nevarne bolezni, vnetje črev. Iznašel je namreč novo, izvenredno hitro učinkujoče sredstvo, katero gotovo pomaga takrat, kadar človek oboli na ukaz dr. Ka diunigga.
—	Slučaj. Na ukaz župana Kadiunigga je trški policaj Fordermajer, za nemštvo veleza-služni mož in blaga duša, zadnjo nedeljo nenadoma in zelo nevarno obolel za vnetjem črev. Bolezen je bila najhujša v nedeljo večer od 9. do 12. ure (ob času, ko so nemčurji roparsko napadli „Narodni dom"), tako da je službo po licaja moral prevzeti vedno za nered skrbeči „Ortspolicist" Kadiun;gg. V sobi bolnikovi bil je tužen prizor. Žena je neutešljivo plakala ob postelji dragega, umirajočega moža. Tu pa se prikaže v ponedeljek rešilni angelj, čudodelnik Kadiunigg, ter reče od tega grešnega sveta se že poslavljajočemu Fordermajerju — vstani, in glej čudo, bolnik vstane hipoma zdrav in čvrst. Ta čudež se je bliskoma izvedel povsod. Lahko si mislite radost in ponos konjiških nemčurjev. Obožavajo ga, kakor svetnika. Velikanska depu-tacija iz rajha se je napovedala, da se mu pride poklonit, v dar pa dobi pikelhavbo iz samega listja tevtoburških hrastov, nogovico pokojnega Bismarcka in kakor marelo veliko plavico. Slovencem v Konjicah je že za vedno odklenkalo. Čudodelnik v svoji sveti jezi pošlje nad nje go tovo kakšno kugo, kolero ali najmanj vnetje črev. Bog vé, kako bi se mu prikupili, da bi nam vsaj še za nekaj časa prizanesel ter nas ne poslal takoj v krtovo deželo, — Aha že vem ! hajla rad, to se mu nad vse dopade. Torej „Heul", čudodelnik Kadiunigg.
—	Loškim slabotnežem! Umikali so se siromaki na vsakem polju, kjer so skusili svoje moči, dokler niso sedaj popolnoma zlezli pod klop. To prizna vsak nepristranski zasledovalec dopisov v obeh listih. Loška kura (Kamje) torej kljub svoji slepoti ni prav nič zrnja našla. Tako neumni Se loški „Štajerčjanci" niso, da bi ji najnovejšo laž o tiskovni pomoti verjeli To tem manje, ker je na popravku dopisnika še sedaj videti, da ne ve natančno o tisti nesrečni stvari. Ta blaraaža je torej večja od prejSnje. Da se 'Cmerenšek neče priznavati dopisnikom, se nam zdi pač samo po sebi razumljivo. Kdo bi tudi hotel pred vso javnostjo oriznati neštevilo sramotnih blamaž?! Ttga še C.... ne stori, akoravno na svojem ugledu in časti ne more prav nič izgubiti! — Sedaj torej, ko ste se popolnoma zapotegnili v kczji rog, vam obljubljamo, da bomo mirovali, ampak samo takrat, če boste lepo tihi, ponižni. — Kadar vas pa vnovič pritisne potreba napisati kako veliko bedastočo, napišite jo na stene svojih stranišč, kjer ne bode pristopna širjemu občinstvu. Saj je pa tudi za sirovoati, laži in psovke, ki so edino orožje du-Sevno gnjilih narodnih odpadnikov najpriprav-nejše mesto.
—	Za lovce. Gospod c. kr. kancelist Anton Spendé ustrelil je 6. t. m. v Mali gori pod Sv. Ano, krasnega orla kačarja (Circaetus gallicus, Schlangenadler) kateri meri v dolgosti 70 cm, z razpetimi perutnicami 1-80 m.
—	Gospod Ludovik Tribnik, nadučitelj v Zrečah nad Konjicami, je obhajal minolega meseca tridesetletnico svojega službovanja. Vzpričo dej stva, da že deluje v Zrečah 25 let neumorno za blagor naroda in občine, ter je že v njen prid zastavil neštetokrat vse svoje moči, izvolil ga je občinski odbor za častnega občana. — Nadejamo pa se tudi trdno, da bo še mnogo let čil, s prirojeno mu mladeniško navdušenostjo in agilnostjo spodbujal in vnemal Pohorce do narodne samozavesti in neodvisnosti!
—	Mladeniški shod na Brinjevi gori se je vršil dne 8. septembra 1.1. Iz konjiškega okraja se je sešlo tamkaj okrog 700 mladeničev in mož. Po slavnostni maši so pred lično okičeno uto nastopali govorniki gospodje Kumer iz Konjic, župnik Bezenšek iz Čadrama in urednik „Gospodarja" Korošec. Povdarjali so naše žalostne politične razmere, bagatelno ravnanje z našo narodnostjo od strani oblasti in oholih nemškutarjev, in spodbujali navzoče k odločni politični zavednosti in samonaobrazbi. Shod se je vršil dostojno v okviru radikalizma. Da bi rodil mnogo sadu!
—	Nemčurske sanje „Slovenski Štajerc", ki izhaja v Kamniku, se je v zadnjem svojem listu prav pošteno lotil nemčurskega ptujskega „Štajerca", ki sliši tudi na ime „g ftna krota". „Slovanski Štajerc" piše med drugim o tej nem-škutarski pokveki: „Ptujski „Štajerc" Nemcev drugače ne imenuje, kakor „veliki soseški narod, narod, ki je brez vsake dvombe na višjem stališču,' kakor slovenski narod". Poleg tega pa zasramuje na najpodlejši način vse Slovence, ki ne mislijo tako, kakor „veleolikani" Ornik; zasramuje torej ves slovenski narod, kajti tistih par tepcev, ki trobijo v Ornikov rog, tistih se ne more imenovati „slovenski narod". In zakaj tak slavospev nemčurskemu narodu na eni strani, na drugi strani pa zasramovanje vsega, kar je slovenskega in slovanskega sploh? Samo zato, da bi slovenski kmetje začeli sovražiti slovensko inteligenco, slovenske meščane, da bi se kmetje začeli sramovati slovenskega jezika, da bi se poprijeti nemškega jezika in da bi se slednjič dali ti kmetje rade volje zapeljati v pruski tabor. To so t ste skrivne sanje plačanih pruskih agentov.
—	K bodočim volitvam piše „Slovenski Štajerc" : „Bliža se dan odločilne bitke za Spod. Štajarsko. Bojevalo pa se ne bo s puškami in topovi, marveč z — glasovnico. Glasovnica je tisto nevarno orožje, s katerim naj Slovenec vrže svojega tisočletnega zatiralca ob tla, da se ne pobere nikdar več! Z glasovnico v roki ne-vstrašeno korakaj slovenski kmet k volilni mizi ! Ne boj se okrog mize zbranih nemčurskih obrazov, bodi ponosen, da si Slovenec, oddaj brez strahu glasovnico, na kateri imaš zapisanega sloven skega kandidata! — Zato pa vsi na volišče: Kdor ostane dom», ni vreden, da je človek".
—	Ljutomer. Dobili smo v trg vendar slovenskega usnjarja v osebi gosp. Al. Voglar-ja, doslej na Kamenščaku, kateri je prevzel proda jalno in zalogo usnja pok. g. Škrleca. G. Voglar je znan kot zanesljiv in dober usnjar ter naše gore list. Priporočamo ga torej slavnemu zavednemu občinstvu. „Svoji k svojim!"
Društveno gibanje
- št Jurij ob juž. žel. Preteklo nedeljo je bil tukaj prvi občni zbor novega prvega tam-buraškega društva „Rfaik" pri g. Al. Nendlnu, kjer se je zbralo precejšnja število občinstva, G. J. Zupane je pozdravil in zahvalil občinstvo za obilen obisk. Nato je g Oiet prečital pravila in razložil namen društva, na kar je pristopilo nad 20 udov. Predsednikom je bil izvoljen g. Ivan Zaje, njega namestnik Jakob Zupane, tajnik Andrej O jet, blagajničar Mihael Čretnik in odbornika Alojzij Oìet in Alojzij Plauštajner. Potem se igrali novoizvežbani tamburaši, katerih zborovodja je g. učitelj J. Čulek, ki se veliko trudi za napredek glasbenega društva, za
kar mu bodi na tem mestu prva hvala! Naj bi se novo glasbeno društvo podpiralo in naj bi Šentjurčani pristopali kot izvršujoči ali podporni člani v prav obilnem števila, da bi se razvilo v močno in krepko društvo !
—	„Slov. pevsko društvo v Ljutomeru" izvolilo je pri zadnjem občnem zboru dne 5. t. m. sledeči odbor: Predsednik: g, Josip Velnar; podpredsednica : gospa Marija Seršenova ; tajnik : g. Janko Karba; blagarničarka : gdč. Erna Razlag; pevovodja : g. Fran Zacherl ; odbornika : gg. Fran Schneider in Janko Dijak; namestnika : gg. Jožef Jelen in Miroslav Dijak.
—	Vabilo na javni shod, katerega priredijo slovenska nepolitična društva na Koroškem v nedeljo dne 18. septembra 1904 v Št. Jurju na Velikem Strmcu nad Vrbo. Predavanja bodo razpravljala velevažno vprašanje: „Kako skrbeti za mladino." Vršil se bo shod ob vsakem vremenu. Rojaki, prihitite iz vseh far, dolin in hribov! Priporočajo se skupni izleti društev in družb na prelepi Veliki Strmec. Na dan z možatostjo! Na svidenje na Vel. Strmcu! Pomožni odbor.
Dopisi.
Iz Velenja Dne 8. t. m. vršil se je občni zbor našega bralnega društva, ki se je po dolgem trudapolnem spanju vzbudilo k novemu življenju. Na prijaznem Kokošinekovem vrtu pri Šmartnem se je zbralo precej občinstva, ktero je pozdravil s primernimi besedami g. predsednik ter opravičeval dosedanjo nedelavnost bralnega društva. Po končani volitvi novega odbora predaval je g. nadučitelj Trobej o sadjereji, v kteri se je pokazal izbornega teoretika in praktika. Z napeto pozornostjo sledilo je občinstvo njegovim izvajanjem in želeti je le, da bi se g. govornik prav kmalu zopet oglasil z nadaljevanjem tega predmeta, kajti pri nas še nimamo, ali vsaj prav malo racijonelne sadjereje. Taka predavanja bi ae sploh naj ponatisnila večkrat v naših listih, da se stein kmet pogostoma opozarja na umno sadjerejo ter da 88 ga, rekel bi, sili premišljevati o malenkostih, kako da se mora z drevesom ravnati, da se mu delo res izplača.
Nato nastopi g. prof. dr. Verstovšek iz Maribora. Ne moremo prikriti veselje nad njegovo nepristransko resnicoljubnostjo in vnemo pravega domoljuba, s ktero je ožigosal slovensko društveno malomarnost zadnja ,leta pri naših merodajnih narodnjakih, ki naj bodo voditelji ljudstva. Nimamo besedice pripomniti k njegovemu iskrenemu in izbornemu govoru, v kterem je povedal žalibog le preveč bridke resnice. Kdor je hotel slišati, je izvedel vse, kar mora vsakega odkritega Slovana trpko dirniti, ki pozna naš boj za napredek.
„Nobel" pa je, če prihajajo zavedni in požrtvovalni narodnjaki za četrt ure na lice mesta, da si ogledajo narodno gardo, čeli še vegetira ter potem zopet hladnokrvno odidejo v svoje sfere.
Na drugi strani pa nas navdajajo nove nade, da bo imelo naše bralno društvo v bodočnosti popolnoma drugo smer, kajti osnovala se je obenem ljudska knjižica, za ktero se je obljubilo že od mnogih strani knjig. Bila bi to druga (!) ljudska knjižnica na Štajarskem (slovenska namreč). Ni namen teh vrstic ocenjevati pomen ljudskih knjižnic, kakoršne so že uvedene pri vseh napredenih narodih. Trditi pa smemo, da je ljudska knjižica najvažnejše sredstvo, s kterim moremo rešiti naša bralna društva hiranja in pa potujčevanja kmetskega ljudstva. Na Češkem so dovedle le ljudske knjižnice narod do one politične samostojnosti in občudovanja vrednega napredka, s kterim se ponaša naš severni bratski narod. — O tej stvari še drugič več.
Ker imamo tudi že izvežban kmetski tam-buraški zbor in pevk in pevcev dovolj, prepričani smo, da zaveje letos popolnoma drug duh v našem društvu, bi bo zdramil tudi naše mlačne in mrzle narodnjake k novemu življenju.
K temu pa je treba pred vsem v začetku gmotne podpore, požrtvovalne volje, da ljudje vidijo, kdo da so njih prijatelji. Menda se razumemo!
Novo izvoljenemu odboru pa pred vsem polagamo na srce, da prične z vso vnemo svoje delovanje pri društvu ter se polnoštevilno udele-
žuje društvenih sej, ki naj bodo vsaj vsak mesec enkrat in da brezobzirno zastopa svoje stališče in mišljenje, brez ozira na mišljenje drugih prisotnih. Naj bo vsak cel mož! Posebno veselje pa nas navdaja, da se pri kmetih čita izvenredno veliko časnikov in da bo radi tega društvu v bodočnosti delovanje tem lažje. Gospodarsko dobro podprti kmetje so itak vsi narodni, kar pa je gnilega, je pa itak bolje, da ni v naši sredini. Dobimo tudi novih delavnih moči v društvo in zato s tem večjo radostjo kličemo vsem društveni kom: Na trezno in vztrajno delo, — uspeh ne bo izostali
Politični pregled.
— Vinska klavzula. Po poročilih iz Rima so obravnave glede trgovinske pogodbe med Italijo in našo državo končane ter sklenjena dva dogovora. Prvi dogovor naj bi veljal od 1. oktobra 1904 do 30. septembra 1905. V tej začasni pogodbi bi še ostala vinska klavzula, po kateri bi smeli Italijani uvoziti v našo državo 500.000 meterskih stotov belega vina proti carini 15 do 16 kron, kakor to velja za druge dežele. S 1. oktobrom 1905 se prične desetletna pogodba, v kateri odpade vinska klavzula. Vinorejski krogi gotovo niso zadovoljni s podaljšanjem vinske klavzule, če tudi le za eno leto. Že ob novem letu je potekla zakonita pogodba in provizorij se bode vlekel še celo leto, ker tako zahteva — politična zveza z Italijo.
Rusko-japonska vojna.
Ruska armada se nahaja v veliko ugodnejšem položaju, kakor se v obče domneva. Mayendorfova armada, ki šteje 42.000 mož, je namreč 12 milj južno od Mukdena zastopila ge neralu Kurokiju pot in ga uspešno zadržuje, da ne more prodirati proti severu. Kuroki je v sredo napal to rusko armado, a je bil z velikimi izgubami odbit. Tudi kasneje je še ope to vano napal Mayendorf o v voj, a vedno brez uspeha. Vsa ruska armada je že odkorakala proti severu, satno na jugu cd Mukdena stoji še voj 12.000 mož, ki se pa nahaja v precej nevarnem položaju, zlasti ker so že vojaki, ki se že neprestano bore 5 dni in 5 noči, popolnoma utrujeni.
Ruska armada obstoji iz petih kolon. Prva kolona je dospela v Tijeling in se tam z veliko hitrostjo pripravlja na obrambo proti Japoncem. Druga kolona se nahaja na pol poti med Muk-denom in Tijenlingom, tretja je utaborjena v Mukdenu, četrta je Mayendorfov voj, peta pa ki obstoji iz gori navedenih 12.000, pa stoji najbolj na jugu.
Rusko brzojavno agentstvo poroča: Ruska armada se umakne doTijelinga. Ruske izgube v zadnjih bojih znašajo 12.000 mrtvecev in ravno toliko ranjencev. Japonske izgube so najmanj dvakrat tolike.
Reuterjev urad pa poroča iz Tsingtava: Neki japonski častnik, ki je na poti iz Tokija dospel v Tsingtav, je izpovedal, da so bile japonske izgube pred Port Arturjem v zadnjih dneh izredno velike; znašajo namreč najmanj 15 000 mož. V boju pri Liaojangu so pa Japonci izgubili veliko več nego 20.000 mož,
Petrograd, 11. septembra. „Novi Kraj", ki izhaja v Port Arturju, je objavil dne 30 avg. iz kitajskega vira črpano novico, da je pri Haosangu bil ubit japonski general, katerega ime še ni znano. Japonsko zalogo smodnika pri Litunkeju je uničila ruska granata.
London, 11. sept. Vesti iz Cifua poročajo, da je bilo koncem avgusta in začetkom septembra mnogo bitk pred Port Arturjem. Po noči 31. avgusta so Rusi s projektorji obsvetili japonsko brodovje, sredi katerega je neka ladja polagala mine v morje. To ladjo so ruske baterije potopile.
Petrograd, 12 septembra. General Kuropatkin je brzojavil carju, da ni bilo dne 10. t. m. nobenega boja, izvzemši nekaj brezpomembnih prask med patruljami ; pri nekaterih praskah niso imeli Rusi nikakih izgub.
Petrograd, 12. septembra. Car je odredil, da je poklicati rezerviste iz 12 okrožij pod za stavo in iz cele države eno kategorijo rezervnih častnikov.
Tokio, 12. septembra. Uradno se zatrjuje, da so Japonci v bitki pri Liaojangu od 26. m. m. izgubili 17.539 mož. Oficirjev je bilo ubitih 136.
Petrograd, 12. septembra Baltiško brodovje je včeraj ob 2. popoldne pod poveljstvom admirala Roždestvenskega odplulo iz Kronstadta.
Loterijske številke.
Gradec, 10. septembra 1904: 6 90, 23 84 48 Dunaj, „ „	„ 79, 1, 43, 48, 77.
Konfekcijska trgovina
Jos. Hočevar-ja
v Celjn, Kolodvorska ulica 5
naznanja slavnemu občinstvu, da izdeluje obleke po meri slej ko prej ter da je p. n. gg. odjemalcem v isti meri na razpolago, kakor (409) 2-i je bila doslej.
Mizarja, tesarja (408) 2.1 in kolarja
sprejme takoj Peter Majdič, paromlin, Spodnja Hudinja pri Celju. — Kupi tudi pripravni kolarski les.
Vlastelinstvo Moslavina
Ivan Volavšek
krojaški mojster v Poliéanah in podružnica v Celju, Gosposka uliea št. 5
priporoea
(407) 2-1
svojo zalogo izgofovljenih oblek itd.
Lep vinoffrad
10 minut od postaje Videm-Krško, se proda s trgatvijo ali brez trgatve. — Natančen naslov se pove v upravništvu „Domovine".
(387) 8-4
V najem se odda
trgovina z mešanim blagom
v lepem trgu na Spodnjem Štajarskem, tik farne cerkve in kolodvora. Sodnija, davkarija in drugi uradi.
Ponudbe pod šifro ,,100 Trgovina", upravništvu tega lista.	(392) 3.3
išče prostega
(410) 3-1
mlekarja
kateri zna brati, pisati in raduniti ter
viničarja
ki je popolnoma vešč v vseh strokah vinoreje z ame-rikanskimi nasadi, kakor v cepljenju in obdelovanju trsnice. — Obadva morata biti pridna, delavna in poleg slovenskega ali hrvatskega če mogoče tudi nemškega ezika zmožna. Ponudbe sprejema oskrbništvo vlaste-linstva Moslavina, pošta Popovača, Hrvatsko.
Urednika oz. korektorja
sprejme takoj lastništvo „Domovine" Ponudbe, opremljene s potrebnimi dokazi zmožnosti, pošljejo naj se priporočeno pol. društvu „Naprej" v Celju.
LJUDEVIT BOROVNlK
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje -vs&lco-c-rstiiili pušk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokrese, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške ko na c. kr. preskuševalnici in od mene pre-(213) sktišene. — Ilustrovani ceniki zastonj. 20-15
POSKUSITE! s*« Vzor.k dragovoljno. Poitna S kg. poiilika A K 50 h (ranco,
DOMAČI PRIJATELJ"
Vydroùa Marna jitnt iaüe fraja-V/Il
ff
Le pri Hier kur-ju"
trgovina z železnino, P. Majdič, se kupijo najboljši poljedelski stroji,
mlatilnice
vitelji, slamoreznice itd. Bogata zaloga tr&verz in železniških šin, železa
za vezi, cementa, vodovodnih naprav in cevi in vsakovrstnega, v železninsko stroko spadaj očega blaga.