Poprečnlna v gotovini plačana. ŠTEV. 10. LETNIK XXV. Narodni Gospodar GUŠILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. V L3UBL3ANI, DNE 15. OKTOBRA 1924. TISK ZADRUŽNE TISKARNE V LJUBLJANI. 1 ||kj| A e 7. B.: Pismo prijatelju živinorejcu. — Inž. Josip Rusija: Zavarovanje goveje ži- VtjCDiniM ■ vine. — V.R.: Slovenska kmetijska družba. — Tridesetletnica srpskega zadružništva. — Baltic - mleka'ska naprava za zadružne mlekarne. — Muslimansko zadružništvo v Bosni. — Vprašanja in odgovori. — Zadružništvo. — Gospodarstvo. — Razno. Vabilo k izredni glavni skupščini Zadružne zveze v Ljubljani registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bo dne 20. novembra 1924, ob 10. uri dopoldne v dvorani „Akademskega doma" Miklošičeva cesta poleg hotela „Union" v Ljubljani. Dnevni red: 1. Odobrenje zapisnika o zadnji glavni skupščini. 2. Sprememba pravil. 3. Dopolnilna volitev odbora. 4. Slučajnosti. Prof. B. Remec, podpredsednik. § 19. zvezinih pravil: Zvezina skupščina je občni zbor zadruge in sestoja iz odposlancev Zvezinih članic. Vsako Zvezino članico zastopa na Zvezini skupščini njen načelnik. Če pa ta pri Zvezini skupščini ni prisoten, zastopa Zvezino zadrugo pooblaščenec, ki se izkaže s pravilno izdalanim pooblastilom načelstva Zvezine članice. Ena oseba sme zastopati kvečjem 10 zadrug. OPOZORILO! Zaprošena je polovična vožnja, ki bo gotovo tudi dovoljena. O tem bo pravočasno objavljeno v dnevnih časopisih. NARODIH GOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE14 V LJUBLJANI. Člani .Zadruž. zveze' dobivajo list brezplačno Cena listu za nečlane po 25'— Din. na leto, za pol leta 12-50 Din. Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — I. B. Pismo prijatelju živinorejcu. V svojem pismu mi tožiš, da ni zanimanja med našimi ljudmi za skupne gospodarske ustanove kakor za zadruge. Pišeš mi, da so se živinorejci pri vas sicer začeli nekoliko gibati, da pa vendar v glavnem vozijo- po starem tiru. Veliko več dela in skrbi posvečajo polju kot živini. Pa je vendar živinoreja z mlekarstvom za bodoče glavni vir dohodkov in je zato jasno, da bomo morali težišče našega kmečkega gospodarstva preložiti na živinorejo. Prijatelj, vidi se, da si še mlad in nepo-čakan. Če se danes govori in piše, da moramo težišče kmečkega gospodarstva v Sloveniji preložiti na živinorejo, tedaj si ne predstavljaj, da je to tako lahka in preprosta naloga, da bi jo- izvršili z eno potezo, v enem dnevu. S tem je podana le smer dela za bodočnost. Preložitev težišča se ne izvrši tako lahko in tako- hitro. Opozarjam te, da bi bilo gospodarstvu celo lahko v veliko škodo in nevarnost, ako bi ta prehod napravili naenkrat, prehitro. Pomisli, če bi to izvedla naenkrat cela Slovenija! Kje pa bomo našli trg za vso živino in za vse mleko iz Slovenije, ko imamo že danes v tem oziru precejšne težave? Ali misliš, da je naš živinorejec že pripravljen? Ali misliš, da je že dovolj izobražen, da -bi ta prehod izvršil pravilno, da bi res prišli do takega načina živinoreje in mlekarstva, ki bo rentabilen? Če danes uvažamo v Slovenijo -kot pasivno pokrajino letno 6 do 7 tisoč vagonov moke in žita, koliko bomo morali potem uvažati, ako naenkrat vse njive spremenimo- v travnike oziroma zasejemo deteljo in druga krmila? Ali bo izkupiček iz mleka zadosti velik, da krijemo poleg vseh drugih izdatkov tudi nakup takih množin žita in moke? Vidiš, prijatelj, samo nekaj vprašanj, pa je še cela vrsta drugih, ki nastanejo- s preložitvijo težišča našega gospodarstva in ki jih je treba previdno reševati, če se hočemo obvarovati škode. Pomni, če preložimo težišče prehitro, se nam prav lahko zgodi, da pademo. Potem bi si morebiti celo priznali, da je bila smer, ki smo jo dali, napačna, bi mogoče celo mislili, da smo napačno- učili, ko smo rekli, da moramo preložiti težišče našega gospodarstva na živinorejo z mlekarstvom. Padi tega je v življenju važno ne le, da podamo smer, ampak da znamo nalogo tudi pravilno izpeljati. Pravilen način je po mojem mnenju ta, da pridemo do novega gospodarstva s težiščem v živinoreji potom zdravega razvoja. Narava ne pozna skokov, narava pozna razvoj. Po mojem moramo ta prehod v gospodarstvu napraviti potom razvoja. Mi imamo smer. Voditelji so poklicani, da razvoj obračajo v tej smeri. Pomni, da tisoče in tisoče kmetov, tisoče in tisoče kmečkih gospodar- io štev ne .preokreneš in tudi ne smeš preokre-niti v enem dnevu. V takih masah se preokret vrši polagoma v nekem notranjem vrenju. Polagoma prihaja v gospodarje zavest, da po starem načinu gospodarstvo ne gre več, da je veliko dela in truda, tudi veliko stroškov, pa malo dohodkov. Polagoma prihaja zavest, da je napaka v tem, ker smo preveč zanemarili naše hleve, ker smo preveč prepustili živino samo sebi. Polagoma prihaja zavest, da bi iz hleva lahko dobivali veliko več dohodkov, ako bi se tam nekoliko bolj brigali, ako bi skrbeli za lepo živino, akoi bi skrbeli za dobre krave mlekarice. Polagoma prihaja zavest, da tudi hlev zahteva umnega gospodarstva, brige in dela, kakor to zahteva njiva, ako hočemo sadu. Tako se ta zavest vseli in z njo preokret polagoma; najprej pri najbolj naprednih gospodarjih ter polagoma prehaja na druge. Eden napravi prve korake, poskrbi v hlev lepe krave, pobriga se, da ima njegov hlev in tudi hlevi drugih posestnikov dobrega bika, začne se zanimati za vzrejo telet itd. Njegovemu primeru sledijo drugi, ko vidijo, da je stvar dobra, da nese. Najbolj uspešno sredstvo, da se ta preokret med gospodarji vodi pravilno in z uspehom, pa so živinorejske zadruge:, kakršno imate tudi pri vas. Iz lastne izkušnje si prišel do prepričanja, da bomo prišli do dobre, hasnovite živinoreje le potom živinorejskih zadrug. Pišeš sicer, da ljudje smatrajo živinorejsko zadrugo za pre.več u-radno, da premalo praktično dela. Če to pravijo, jim povej in pokaži obenem, da je zadruga vendar veliko naredila. Pred dvema leti ste imeli v celi občini pet slabih bikov, tako da se je nekdo izrazil, da so to muhalniki, ne pa biki. Danes imate enajst lepih bikov, tako da vas živinorejci sosednjih občin zavidajo. Le naj pogledajo okrog, v ka-teii občini pa dobijo toliko lepih krav v hle- vih, katera občina pa priredi toliko telet in katera občina dobiva toliko za mleko kakor vaša? In kar je glavno, kje se pa gospodarji in celo kmečki fantje toliko zanimajo za živinorejo kakor pri vas? Rečem ti, prijatelj, da je zadruga zelo veliko naredila, samo ljudje so kratkovidni, mnogokrat celo slepi. Ne vidijo, ker nočejo videti. Ne spoznajo in ne pripoznajo, ker nočejo priznati zadrugi njenih zaslug in njenega uspeha. Težko jim je sprijazniti se z zadrugo in težko jim je, da bi bili zadrugi hvaležni. Sicer pa prijatelj, tega tudi nikoli ne pričakuj! Ti delaj vztrajno brez ozira na to, kaj ljudje porečejo, ker sam najbolje vidiš in najbolje spoznaš, ali gre stvar naprej ali ne, ali so uspehi ali jih ni. Vsako nesebično, vztrajno delo- mora roditi uspehe. Priznati mi moraš, da jih je pri vas že rodilo v precejšnji meri. Če pa nekateri teh uspehov nočejo videti in ne pripo-znati, zato ti uspehi niso nič manjši. Prav ima tvoj prijaletj, ko te opominja, da ne obupati. Nima pa prav, ko ti piše, da se naš kmet ne gane. Saj gre naprej, 'samo počasi. Tako počasi gre ta razvoj, da v svoji nestrpnosti tega skoraj ne zapazimo ali če zapazimo, ne vpoštevamo dosti. Pomni to, kar sem ti zgoraj govoril, da imamo tu opraviti z masami, s tisoči in tisoči gospodarjev in gospodarstev, ki jih ne moremo in tudi nq smemo preokreniti v enem letu, ampak šele v desetletjih vztrajnega dela. Pišeš mi radi živinorejskega premovanja, ali bi ga priredili ali ne, ali je potrebno ali ne. Rečem ti, da je potrebno in še zelo potrebno tako premovanje, da vendar enkrat zadruga nekaj pokaže pred širšim občinstvom, pred javnostjo, da se ne bodo njeni uspehi skrivali sramežljvo po hlevih in da jih ne bodo občutili samo žepi vaših gospodarjev. Potrebno je zadružno premovanje predvsem radi vaš, ki delate pri zadrugi, ki to stvar vodite. Saj sam priznaš, da vam mnogokrat upada pogum in postajate malodušni. Ko boste pri premo vanju videli uspehe in ko vam jih bo tudi širše občinstvo priznalo, boste dobili zopet novega poguma. Potrebno je premovanje radi članov vaše zadruge, da zadruga dobi novega razmaha in sile, da bo vstanu vzbuditi zanimanje za živinorejo tudi pri onih posestnikih, ki do-sedaj še niso člani. Res, da ne boste delili velikih nagrad za premovano živino, toda oni Srečni posestniki, ki jih bodo dobili, bodo v tem videli javno pohvalo in priznanje za delo, ki je v korist občnosti. In drugi posestniki, ki bodo slišali o teh nagradah, bodo pa sami začeli tako gospodariti, da bi sc tudi njim mogla v bodoče prisoditi taka javna pohvala in priznanje. Najbolj potrebno pa je premovanje radi sosednjih občin, ki se še nič ne zganejo za povzdigo živinoreje. Ako> je vaša zadruga delavna in močna, mora zlasti misliti na to, da ne ostane osamljena, kakor otok sredi morja. Vi morate s svojim delom, s svojim vzgledom, zlasti pa s svojimi uspehi vplivati tudi na širšo okolico, da se tudi drugod začnejo gibati, da bo tudi drugod zavladalo tako zanimanje za živinorejo kot pri vas. Vaša zadruga mora skušati tako vplivati na sosednje občine, da bodo tudi drugod spoznali in občutili potrebo, da si morajo usta- noviti živinorejsko zadrugo, ako hočejo napredovati. Da morate skušati vzbuditi zanimanje za živinorejo tudi v sosednjih občinah, to zahteva od vas bodočnost vaše zadruge. Če bi še tako vztrajno delali, rečem vam, obsojeni ste prej ali slej na pogin, ako ostanete osamljeni. Vaša zadruga nima bodočnosti, ako ne bo mogla s svojim vplivom spraviti kvišku novih zadrug v sosednjih občinah, ki ji bodo potem opora v delu za povzdigo živinoreje. In čimveč bo živinorejskih zadrug, tem lažje vam bo delo. Dočim danes s težavo dobite lepega bička ali lepo junico, vam bo potem to lahko. Obrnili se boste na živinorejsko zadrugo v oni kraj, kjer mislite, da je za vas živina najbolj prikladna, za vaše razmere krme in paše najbolj privajena. Začelo se bo izmenjavanje plemenske živine med zadrugami in živahna medsebojna pobuda; začelo bo tekmovanje med zadrugami. Tudi druge zadruge bodo začele prirejati zadružna premovanja, tudi druge občine se bodo hotele postaviti s svojo živinorejo. In tisto vrenje, tisti preokret, o katerem sem Ti v začetku pisal, se bo vršil s polno močjo. Pomni, kar je dr. Krek ponovno povedal: začeti je treba. Res, da je začetek težak, a ko stvar pride v tir, se boš pa sam čudil, kako se razvija potem sama od sebe, da niti pričakoval nisi kaj takega. Inž. Josip Rustia. Zavarovanje goveje živine. Večkrat hodijo po deželi od hiše do hiše revni ljudje, ki kažejo vsakomur potrdilo županstva, da jim je poginila edina krava. Prosijo podpore, da si kupijo novo kravo, ki je edina vzdrževateljica majhnega, kmečkega gospodarstva. Žalostno je gledati take ljudi. ki so navadno tudi lačni in raztrgani in ki nosijo v podkrepitev svoje prošnje s seboj še kakega majhnega otroka. Še tako zakrknjeno srce se omehča in da revežu majhen prispevek. Je li pa take vrste beračenje potrebno? Ali ni nobenega od po mo čk a temu? Gotovo je! Danes sicer ne moremo zahtevati od države, da bi vedno in povsod gospodarsko — 144 — podpirala revnega in v nesrečo padlega človeka, a tudi to bo prej ali slej prišlo, ker mora priti. Zaenkrat si moramo sami pomagati, sami moramo iskati odpomoči temu zlu. Kmetovalci si moramo v nesreči pomagati eden drugemu. Ze naprej moramo preskrbeti za slučaj, da enega ali drugega zadene nesreča pri živini. To ni ravno težko, odpomoč je lahka in povsod dosegljiva. Odpomoč moramo iskati v vzajemnem zavarovanju goveje živine. Marsikdo že pozna zavarovalnice goveje živine. Poznamo več vrst, več načinov zavarovanja. Najpripravnejša vrsta zavarovalnic pa je gotovo ona, ki je splošno razširjena po celi Italiji. Zavarovalnice v Italiji slone na naslednjih načelih: a) Zavarovalnice so majhne, navadno le za okoliš ene kmečke občine. Majhni okoliš zavarovalnice ima predvsem to prednost, da je uprava zavarovalnice zelo poceni in da morejo člani nadzirati vse poslovanje zavarovalnice. b) Zavarovalnina se plačuje vnaprej enkrat ali dvakrat na leto (v januarju in juliju). V prvih letih obstoja znaša zavarovalnina navadno 2 % zavarovane svote. (Ako je krava zavarovana za 2000 lir, se plača letno 40 lir in sicer 20 lir v mesecu januarju in enako svoto v mesecu juliju.) Zavarovalnina 2 % je na prvi pogled zelo visoka, a je za prva leta nujno potrebna, ker nima zavarovalnica nikake rezerve. Ko sc nabere nekaj rezerve, zavarovalnino lahko znižamo na 1 % letno ali pa še manj. V Italiji je zelo mnogo zavarovalnic, ki imajo tako velike rezervne zaloge, da sploh ne zahtevajo nobene zavarovalnine, temveč le stalen donos, ki znaša letno za vsako žival 1 liro ali pa še manj. c) Ogromna večina zavarovalnic plača v slučaju nesreče 80 % zavarovane svote, to se pravi, da dobi zavarovanec za poginu- lo kravo, ki je bila zavarovana za 2000 lir v slučaju pogina lir 1600 = 80 % od 2000. Cele zavarovane svote (v našem slučaju 2000 lir) ne izplača nobena zavarovalnica. To so glavna načela zavarovalnic v Italiji. Zavarovalnice splošno zelo dobro delujejo in zanje skrbi v izdatni meri tudi država. Podeželske, majhne zavarovalnice goveje živine v Italiji so združene v deželnih zvezah vzajemnih zavarovalnic, deželne zveze pa v osrednjem državnem zavodu vzajemnih zavarovalnic s sedežem v Rimu. Ta zavod stoji pod državnim nadzorstvom in država mu daje letno nekaj milijonov lir podpore. Deželne zveze in Osrednja državna zveza zavarovalnic imajo isti namen kot navadne vaške zavarovalnice. V okolišu navadne zavarovalnice ne zadene vsakega člana nesreča, vsako leto ne pogine vsakemu članu po ena ali več živali, temveč le nekaterim, in le tem pomaga celotna zavarovalnica, ki zopet ni ničesar drugega kot skupina posestnikov. V deželni zvezi zavarovalnic zopet ne bodo imele vse zavarovalnice enakega števila nesreč, temveč nekatere več, druge manj. Isto velja tudi za državno osrednjo zvezo zavarovalnic: nekatere deželne zveze bodo imele več nesreč kot druge. V tem, da pomaga v majhni zavarovalnici cela zavarovalnica posamezniku, da pomaga v deželni zvezi celotna zveza posamezni zavarovalnici, da pomaga celotna državna zveza posamezni deželni zvezi v slučaju nesreče, ravno v tem se izraža pridevek »vzajemen«, ki ga nosi v naslovu vsaka taka zavarovalnica goveje" živine. Razmerje med vaško zavarovalnico in deželno zvezo zavarovalnic, med poslednjo in osrednjo zvezo za celo državo, obstoji v tem, da navadna, vaška zavarovalnica zavaruje gotov odstotek rizika pri deželni zvezi zavarovalnic, ta pa zopet pri državni zvezi. Medsebojno poslovanje je sledeče: Za primer vzemimo, da bi bila v Šenčurju zavarovalnica goveje živine, v Ljubljani deželna zveza zavarovalnic, sedež osrednje zveze pa bi bil v Beogradu. Zavarovalnica v Šenčurju ima zavarovanih 100 krav in dobi, recimo, letno 12.000 Din. na zavarovalninah. Ker je včlanjena pri zvezi v Ljubljani, -bo ona dala zvezi 60 % zavarovalnin, torej 7200 Din. Recimo, da pogine v Šenčurju enemu članu zavarovalnice krava v vrednosti 6000 Din. Zavarovanec dobi od domače zavarovalnice 80 % zavarovalne svote, to je 4800 Din. Ker t>a je šenčurška zavarovalnica včlanjena pri zvezi v Ljubljani, ne bo zavarovalnica v Šenčurju sama trpela teli 4800 Din. temveč mora zveza v Ljubljani prispevati. Prispevek zveze znaša v tern slučaju navadno 70 % škode, to je 4200 Din. Zveze zavarovalnic krijejo večji odstotek škode, kot dobijo prispevkov, kar je mogoče le na ta način, da dobe podporo od države oziroma osrednjega zavarovalnega za- voda, ki skrbi tudi v izdatni meri za vzdrževanje uradništva deželnih zvez. Na tem mestu se ne moremo ozirati na vse podrobnosti, ki jih je treba vpoštevati pri ustanovitvi vzajemne zavarovalnice ali celo deželne zveze. Naš namen je, da razširimo kolikor mogoče misel vzajemnih zavarovalnic goiveje živine in vzajemnih zavarovalnic sploh, ker bo na podlagi teh marsikatero naše kmečko- gospodarstvo rešeno propasti. Dolžnost vseh onih, ki jim leži naš kmečki stan na srcu, -bi morala biti, da sc zavarovalnice, predvsem vzajemne zavarovalnice goveje živine ustanove -povsod, širom cele dežele, da -postavimo tako živinorejo na trdno in varno- -podlago. Zavedati se moramo, da bomo rešili z ustanovitvijo vzajemnih zavarovalnic goveje živine eno zelo važnih vprašanj v dobrobit našega kmečkega ljudstva, predvsem pa v dobrobit najpotrebnejših izmed nas. Nujno potrebno bi bilo, da bi država izdala enoten zakon o zavarovanju goveje živine ter tudi denarno pripomogla na noge celotni organizaciji zavarovalnic goveje živine. v. R. Slovenska kmetijska družba. Bilo je 1. 1921. Na občni zbor slov. kmetijske družbe smo prišli delegati iz cele Slovenije: iz Koroške, Štajerskega, Prekmurja, Kranjske. Bilo nas je vseh skupaj gotovo okrog 1000 članov. Ločili so nas na Kranjce in Štajerce. Smeli smo oddati svoje glasovnice in bilo je vsega konec. Imel sem torej dovolj časa za razmišljevanje. Tišoč delegatov je zamudilo vsak vsaj po en delovni dan, plačalo vožnjo, potrošilo mnogo- denarja po Ljubljani. Najmanj pol milijona kron je stal delegate cel špas, navsezadnje pa bi se še bili skoraj stepli v »Unionu«. Škoda za denar in čas. Predvsem pa škoda za idealizem, s katerim je mnogo članov prišlo v Ljubljano, ker jim je splaval po Ljubljani Nekaj ni prav v družbi, nekaj je zastarelega, bolanega. — Ustanovljena v osemnajstem stoletju s par sto člani, omejena na vojvodino Kranjsko-, sestavljena iz izbranih članov je imela pač čisto drugačen položaj kot danes, ko šteje do 25.000 članov razkropljenih po vsej Sloveniji. S- tem, da je postala prava ljudska organizacija, so pač težnje in potrebe postale v marsičem drugačne. Organizacija družbe pa sc ni prilagodila tem novim razmeram. Tako so postali nje občni zbori ljudska zborovanja, ki porabijo stotiso-čake, hasnejo pa nič. Ker tak aparat za stro- / kovno delo ni najmanj sposoben, postane politična vadnica v škodo kmetijstvu in kmetu. Zato je pa vse polno nekmetov članov kmetijske družbe, takih, ki vstopijo v družbo iz strankarskih ozirov, ne zaradi zanimanja za kmetijstvo. Da je privzela družba tudi blagovni oddelek, smatram za koristno in pravilno. Marsikaj je sicer zastarelega glede tehnične izvedbe te misli. Na vsak način bi morala imeti na obmejnih postajah, ali vsaj v bližini svoja skladišča. V zadnjem času poskuša s skladišči v Mariboru in Lescah. Zakaj v družbenem glasilu ne povdarja bolj njih obstoj, ni znano; Manjka najbrž agilne moči. V zadnjem času je država nastavila pri okrajnih glavarstvih gospodarske veščake, katerim sicer v mnogih slučajih manjka iz-vežbanost in dovolj temeljito gospodarsko znanje; storjen pa je začetek prehoda od prostovoljne združitve kmetov v uradno. Kažejo se torej že obrisi razvoja za bodočnost. Prostovoljna združitev kmetov bode morala napraviti prostor prisilni združitvi kmetov v dosego kmetijskega napredka, delokrog podružnic bode postal določen po občinskih mejah; med podružnice in osrednjo družbo pa stopi obvezno okrajni odbor podružnic, kate- rega poslovodja naj bi bil okrajni gospodarski veščak. Kadar sc bode doseglo, da bodo na določitev istih imeli okrajni odbori odločilno besedo, bode osnovana trdna podlaga za res smotreno delo v smeri kmetijskega napredka. Občni zbori osrednje organizacije bi bili obiskani le od delegatov okrajnih odborov ali od delegatov, ki jih postavijo na okrajnih občnih zborih podružnice celega okraja. — Tako bi se res lahko pritegnili ve-ščaki in praktiki k smotrcnemu delu. Nastalo bi med okraji tekmovanje, ki bi bilo le v korist kmetijstvu, kmetu in posredno vsem državljanom. Ostane le še ena stran vprašanja: gmotna. Ne zdi se mi pravilno, da plačujejo vsi enotno članarino. Tudi enostavnost pobiranja se mi ne zdi dovolj priporočljiv vzrok. Ima vendar veleposestnik čisto drugači dobiček od napredka v kmetijstvu kot mali kočar; tudi od blagovnega oddelka ima čisto druge ugodnosti kot mali posestnik. Naj bi bil direktni zemljiški davek podlaga za odmero članarine. Zato pa bi naj bila določena gotova najnižja mera zemljiškega davka, ki še vsposablja za redno članstvo. Vsi ostali naj bi bili le podporni člani s čisto določenimi pravicami v podružnicah, okrajnih in osrednjih odborih. Tridesetletnica srbskega zadružništva. Dne 25. in 26. septembra t. 1. se je vršil v Užicah kongres srbskh kmetijskih zadrug, ki je bil združen obenem s proslavo tridesetletnice srbskega zadružništva. Prva srbska kmetijska zadruga je bila ustanovljena namreč 29. marca 1894 v vasi Vranovo v smederevskem okrožju. V tej primeroma kratki dobi se je srbsko zadružništvo silno razvilo pod vodstvom priznanega strokov- njaka Mihaela Avramoviča, katerega po vsej pravici zovejo srbskega Rajfajzna. Vse srbske kmetijske zadruge, izvzem-ši one v Bosni in Hercegovini, so včlanjene pri Glavni zvezi srbskih kmetijskih zadrug v Beogradu, ki je koncem 1. 1923 štela 2006 članic. Od teh je bilo kreditnih 1227, nabavnih 717, mlekarskih 15, vinogradarskih 8, strojne 3, ribarske 3, oljarske 3, mlinarski 2, 147 t sadjarski 2, 4 raznih drugih panog in 22 pokrajinskih zadrug (podzvez). Od teh zadrug jili je delovalo v Srbiji 1519, v Hrvatski in Slavoniji 199, v Vojvodini in Sremu 200, v Dalmaciji 1, v Bosni 1, v Črnigori 1. Kako se je srbsko zadružništvo vkljub nenavadno težkim oikolnostim okrepilo ne samo po svojem številu, ampak tudi gmotno, kažejo naslednje številke. Od včlanjenih zadrug je poslalo poslovno poročilo za leto 1923 za statistiko 1048 zadrug, torej komaj polovica. Te zadruge, ki so pravočasno poslale svoje izvestje, so imele 79.825 članov in nad 850 milijonov Din. prometa. Njihovi rezervni zakladi so znašali skoro 6 milijonov dinarjev, vplačani deleži in t. zv. mala štednja 26 milijonov dinarjev, navadne hranilne vloge 30,519.639 Dinj, izposojila 20,763.134, čisti dobiček 4,273.148 Din. Skupna vsota pasiv torej 87,464.195 Din. Tudi glavna zveza sama, ki je bila ustanovljena 1. 1895, je v tem času krepko napredovala. Po njenem računskem zaključku znašajo za 1. 1923 deleži 1,060.522 Din., razne rezerve 11,803.866 Din. Vloge članic v tekočem računu so znašale 5,923.709 Din., krediti kmetijskim zadrugam pa 6,325.622 Din. Iz tega se vidi, kako veliko važnost se polaga pri Glavni zvezi na to, da se nabere dovolj lastnih denarnih sredstev, da more zadružna organizacija v čim večji meri vršiti svoje, naloge nezavisno in s svojimi lastnimi močmi. Glavna zveza ima v Beogradu lepo hišo za svoje poslovne prostore, poleg tega poseduje velika skladišča in posebno imetje v Zemunu z lastno tiskarno. Čistega dobička je imela Glavna zveza lansko leto 207.146 Din. Zveza ima na 5 krajih v zakupu vsega skupaj 10.373 juter zemlje, ki jo je razdelila v obdelovanje 52 zadrugam, a te so jo dalje razdelile med 2276 zadružnikov. S tem je bilo mnogim zadružnikom omogočeno ustanoviti si svoje ognjišče, njihovim rodbinam pa je osiguran obstanek. V teh zadrugah se zemlja obdeluje racionclno, rabijo se dobri stroji, vzgaja se boljša živina, uporablja se umetno gnojivo in se uvajajo od drugod koristne kulturne rastline. Vse to ima velik vpliv na razvoj kmetijstva tudi jrri sosedih, ki se morejo na lastne oči prepričati, kako se da z modernimi pripomočki povzdigniti tudi kmetijsko gospodarstvo. Poleg tega ima Zveza 3 vzgledne ekonomije, ki naj vzgojno vplivajo na svojo bližino, goje bolje vrste žita in drugih rastlin radi dobrega semenja, rede živino dobrih pasem itd. Doseženi uspehi so zelo povoljni. Poleg svojega rezervnega zaklada, ki je koncem 1. 1923 znašal 4,215.859 Din. ima Glavna zveza na razpolago še razne druge fonde za dosego svojih ciljev, tako: 1.) fond za snovanje kmetijskih zadrug v znesku Din. 2,700.000, ki se je nabiral iz prispevkov državne razredne loterije (2 milij. Din.) in glavne državne blagajne (do 1. 1914 vsako leto po 50.000 Din., vsega skupaj 700.000 Din.); 2) fond angleških zadrug za pomoč srbskim zadrugarjem 1,069.786 Din., 4) fond za kulturo kmetijskega ljudstva 404.817 Din., 5) fond za zadružna potovanja 270.715 Din. ; 6) fond za gospodarsko povzdigo zaostalih krajev 1,006.385 Din.; 7) fond za mladinski zadružni list 243.245 Din.; 8) ipenzijski fond za uradništvo zveze 1,094.518 Din., penzijski fond za sluŽabništvo 50.000 Din. in še več raznih manjših ustanov. Navedli smo te podrobne podatke, da se naši slovenski zadrugarji tem bolje spoznajo s srbskim zadružništvom, ki je navzlic najtežjim razmeram z nenavadno vztrajnostjo in odločnostjo zasledovalo svoje vzvišene cilje. Srbski seljak se z vso vnemo oklepa svoje zadruge. V njej ceni ustanovo, ki mu daje jamstvo za gospodarski napredek in za umstveno povzdigo. Zato ji je vdan z vso" dušo in je ponosen, da se imenuje zadrugar. Na zadružnem kongresu v Užicali se je lahko opazilo, kako pravilno umevajo tudi priprosti ljudje bistvo zadruge in koliko smisla imajo za skupne zadružne interese. Res, da tudi srbsko zadružništvo ni brez napak, toda prijatelj kakor tudi neprijatelj mora priznati, da se 'srbski zadrugarji odlikujejo pred mnogimi drugimi po svoji samozavesti, zaupanju v samega sebe in globokem umevanju zadružne misli. Ako bo ta duh ostal med njimi neokrnjen, bodo svojo zadružno organizacijo dvignili še do nedoglcdne višine. Baltic — mlekarska naprava za zadružne mlekarne. Kdor količkaj pozna gospodarske razmere v Sloveniji, ta ve, da leži težišče našega gospodarstva za sedanjost in za bodočnost v živinoreji z mlekarstvom. Kar se tiče pridelovanja žita, smo pasivna pokrajina. Kar pa se tiče živinoreje z mlekarstvom, smo ena prvih pokrajin) v državi. Ravno dobra organizacija mlekarstva pomeni za Slovenijo ne le pogoj za uspešno živinorejo1, temveč brezdivomno za bodočnost najvažnejši vir rednih dohodkov. Ravno zadnje desetletje pred začetkom vojne je pomenilo tudi za Slovenijo- povzdi-go mlekarskega gospodarstva in uvedbo moderne mlekarske organizacije potom zadružništva. Namen te mlekarske organizacije je bil ta, da se dvigne mlekarsko p ro iz vodstvo s tem, da si mali kmetje potoni zadružnih mlekarn, ki imajo- vse potrebne stroje in priprave za predelovanje mleka, odprejo čim širši trg za svoje izdelke. Vojna je, kakor povsod po svetu, tudi piri nas v Sloveniji mlado mlekarsko organizacijo močno oškodovala. Vslleti tega je tudi pro-izvodstvo mleka silno nazadbivalo-. T-odia prav kmalu po vojni sc začne na tem polju zopet živahno, gibanje, deloma radi visokih cen, ki jili je doseglo mleko in mlečni izdelki, deloma radi nadprodukcije in iz tega izvirajočih nizkih cen mesa. Povsod se začnejo poživljati obstoječe zadružne mlekarne: Ustanavljati pa se začnejo n o-v e privatne mlekarne. Za zadružno mlekarsko organizacijo nastane nevarnost, d-a jo izpodrine bolj agilna in bolj gibčna podjetnost privatnih mlekarjev. Največja zapreka za zadružno mlekarstvo za -ustanavljanje novih zadružnih mle-karen so primeroma zelo visoke investicije, ki jili danes zahteva zgradba in ureditev nove zadružne mlekarne. Prepričan sem, da bi mi imeli po vojni že veliko število novih zadružni:!] mlekarn, ako- ne bi zgradba in stroji za novo mlekarno zahtevali tako visokih ka-pitalov. Zato moramo- iskati izhoda, k a-k o bi s pri m e r o m a najmanjši m i sredstvi dosegli ureditev moderne m P e ki a me, katere i z d e 1 k!i bi odg o- -v a r j a 1 i zahteva m današnjega trg a. Vprašanje strokovno izvež-banih mlekarjev igra gotovo tu važno vlogo. Toda to- j-c druga naloga, katero- bodo rešile združene mlekarske organizacije s pomočjo in s sod-cio-vanjcm države. Nam se gre tu le za to, kako z najmanjšimi sredstvi urediti moderno- mlekarno, ki bo v kolikor mogoče majhnih ipros-torih, s kar najbolj cenenimi stroji in s kolikor mogoče majhno režijo izdelovala prvovrstne mlekar sik c izdelke. Zdi se nam, da s-e je tem zahtevani zelo približata švedska tvrdka Baltic v Stockholmu, ki -je izbonštruiirala po- gori navedenih zahtevali moderno mlekarsko napravo. Ob priliki velesejma v Ljubljani je imela tako napravo razstavljeno- in so se kmetski obiskovalci velesejma za njo- izredno- zanimali. V čem obstoji -prednost mlekarske naprave BaDtic, 'ki bo gotovo osvojila vse zadružne mlekarne v bodočnosti ? Prva posebnost mlekarske naprave Baltic je v tem, da so glavni stroji skonstruirani na skupni plošči v neposredni bližini drug poleg drugega. S tem je omogočeno, da postavimo mlekarno v vsaki tudi najmanjši zgradbi in nam ni potreba izdajati velikih kapitalov za obsežne mlekarske zgradbe, k aktov smo. jili bili dose-daj navajeni. Naprava zavzema najmanjši prostor, pa ima pri tem vse stroje: za pasteriziranje mleka, za posnemanje mleka ter za izdelovanje masla in sira tako-, da se lahko izdeluje oni izdelek, ki po- svoji ceni najbolj 'Odgovarja tedanji konjuktuvi. Zlasti so najvažnejši stroji, to' je pastenizator, posne-malnik (centrifuga), parna turbina in tlačilne pumpe montiram na eni skupni plošči. Druga posebnost te mlekarske niaprave je, da je pasterizator napravljen po regene-rativnem načinu. V čem obstoji regenerativ-ni način? V tem, da visoko segreto mleko takoj pri ohlajanju oddaja svojo vročino svežemu pritekajočemu mleku. Dočim sc je po dosedaj običajnem načinu vršilo vse ohlajanje segretega mleka edino z mrzlo vodo, ki je potem seveda odtekala, se pri tem načinu segreto mleko najprej ohlaja s pritekajočim mrzlim mlekom, mrzlo pa seveda s tem segreva. Vsled tega izredno mnogo prihrani-mo na pari in na hladilni vodi. Računa se, da je prihranek na pari in na hladilni vodi več kot 50 %. S tem sc seveda znatno zmanjšajo obratni stroški. Tretja posebnost naprave je v tem, da vso gonilno silo daje parna turbina, nameščena neposredno pod posnemalnikom. Ta turbina daje pogonsko silo za pasterizator in za vse pomožne stroje. Že izrabljena para te turbine pa se uporablja za segrevanje mleka v pasterizatorju. Tudi tukaj torej vidimo izredno bistroumno konstrukcijo, vsled ka- tere prvič prihranimo na sili, ker niso potrebne transmisije, vsled katere drugič prihranimo na kurivu, ker se para iz turbine zopet porabi za segrevanje mleka v pasterizatorju. V kolikor preostaja še sile turbini, jo lahko potom najkrajše transmisije porabimo za pogon drugih strojev. Prednost Bal-tic-naprave je torej ne le možnost, da postavimo te stroje tudi v najmanjših prostorih, ne le najbolj ekonomična izraba pare oziroma kuriva, ker se vsaka toplota porabi dvakrat, prednost te naprave je zlasti tudi v telm, da odpadejo drage transmisije, jermenje, dolge cevi za mleko in paro. Slika, ki j|o tu vidite, nam kaže velik pa-sterizator po regenerativnem načinu na levi strani, na desni strani posmemalnik, ki ga lahko .rabimo tudi kot stroj za čiščenje mleka, ako mlekoi brez predelave izvažamo. Vse Baltic-mlckarne imajo nadalje stroj za izdelovanje masla, ki obstoji iz običajne Phije in iz gnetilnika 'nameščenih skupaj, tako da se maslo takoj po- izdelavi na istem stroju gnete. Baltic-mlekarna izdeluje maslo taike kvalitete, kakršnega po starejšem načinu ni bi|o mogoče dbsieči. Pogon stroja za maslo Vrši isto tako parna .turbina. Zakaj nlarvajamo v Narodnem Gospodarju natančne podatke a teji napravi? Omenili smo že zgoraj:, da je največja težava pri ustanovitvi novih mlekarskih zadrug ta, od kod dobiti težke denarje za zgradbo mlekarne in za potrebne, izredno drage stroje. Mlekarska naprava Balitic pride tem težavam v največji meri naproti, ker sc da vsled konstrukcije strojev na skupni plošči pomestiti v naj- manjšem prostoru. Mlekarska naprava Bal-tic je z vsemi stroji danes najcenejša. Naposled najvažnejše, mlekarska naprava Bal-tic je s svojo bistroumno konstrukcijo v obratu najcenejša, ker onemogočuj-e izgubo na sili in toploti. V naši državi se je taka naprava zadnji čas zgradila v Zagrebu pri Hrvatskoi slavonskem gospodarskem društvu. Zastopstvo tvrdke sc nahaja danes tudi v Zagrebu in namerava v kratkem tudi v Sloveniji urediti vzorno- mlekarno svojega sistema. Muslimansko zadružništvo v Bosni. Za Bosno- obstojijo- tri centralne zadružne organizacije in sicer ločeno za hrvatske zadruge, za srbske zadruge in za muslimanske zadruge. Kot prva se je osnovala zveza hrvatskih -kmetijskih zadrug. Tej je sledila ustanovitev Zveze srbskih zadrug. Ta zveza je sedaj- v Bosni najmočnejša, ker primeroma uživa tudi najve-čjo- zaščito vlade. Prinesli smo v Narodnem Gospodarju št. 4 poročilo ravnatelja te zveze g. Gjok-o Perina -o razmerah zadružništva v Bosni. Približno predi enim- letom se je ustanovila še Zveza muslimanskih kmetijskih zadrug pod egidd muslimanske centralne banke. Ker je brez dvorna muslimanski del kmetskega ljudstva najbolj zaostali, se ima ta zveza v svojem početku boriti z velikanskimi težkočami in je le veliki vztrajnosti in požrtvovalnosti voditeljev sie zahvaliti, da s-e je ta poslednja zveza kljub največjim težavam vzdržala in se danes lahko reče, da je početne težave že tudi premagate. V naslednjem hočemo torej radi popolnosti slike podati po-dro-bnejše poročilo o tej po-sledmji zvezi. Središnji Savez jugoslovanskih seljačkih zadrug v Sarajevu je imel 4. septembra svojo glavno skupščino. Savez združuje v sebi muslimanske zadruge v Bosni in Hercegovini 46 zadrug in 99 fizičnih ter pravnih -oseb s 679 vplačanimi dleleži. Deležna glavnica znaša Din. 65.500.—. Ker je muslimansko zadružništvo šele v pio-četku razvoja, se ima Savez boriti z v-eHkirni težkočami ne le v provajamj-u -organizacije na selu, temveč zlasti tudi s poslovanjem in s kritjem režije Saveza. Da se je Savez kljub težkim razmeram obdržal, se ima v prvi vrsti zahvaliti pomoči muslimanske centralne banke, ki ga je od ustanovitve sem, zlasti pa v pretečenem težkem poslovnem letu krepko podpirala. Ne moremo si niti predstavljati težave uvesti -pravilno- poslovanje v blagovne za,-druge, ako tako manjka ljudi, kakor je to pri kmetih v Bosni. Zato- ni čudd:, da omenja poročilo, da so- bile nekatere zadruge v letu po dva ali celo trikrat revidirane, da se jim je moralo od Saveza revidirati celokupno poslovanje, sestaviti vse knjige in računske zaključke. Ker so zadruge največ kmetijske nabavne zadruge in imajo- le malenkosten lastni kapital, so samoobsebi umevno iskale kredita pri Savezu, ta pa ga je zopet iskal pri mtislimarlski centralni banki, ki mu ga je dajala ceneje nego vsem drugim klijentom. Savez je skrbel tudi za zadružno izobrazbo in propagando in je vsled tega skupno s Hrvatskim savezom za Bosno in Hercegovino priredil v juniju 1923 enomesečni tečaj za po-s-lovodje svojih zadrug. Zanimivo je, da so od 10 muslimanskih udeležencev tečaja danes 'samo še štiri pri zadrugah kot poslovodje, ostali pa so na pritisk Saveza radi nerodnosti in nekorektnosti poslovanja bili iz zadrug odstranjeni. Za propagando zadružništva je Savez skrbel tudi z razprodajo dobrih zadružnih in gospodarsko social-,nih knjig in je budil zanimanje za tako čtivo na zadružnih sestankih. Velikega odgojnega pomena je tudi briga za zadružniško varčevanje, s čemer bo šele zadružništvu dana možnost osamosvojitve, dočim je danes, kakor že omenjeno, odvisno od pomoči muslimanske centralne banke. Kakor Hrvatski Savez seljačkih zadrug v Zagrebu, Zadružna Sveza v Zagrebu in tudi druge zadružne organizacije, je počel tudi muslimanski Savez z uvajanjem obveznega zadružnega štede-nja. Poročilo Saveza odkrito priznava, da ne bi bilo mogoče izdržati krize, ako ne bi bilo pomoči od zunaj. Pritožuje: pa se, da so veliko premah)1 smisla za pomoč zvezi imele zadruge, ki niso hotele plačati niti onih deset kron, ki bi jih imela glasom sklepa ustanovne skupščine plačati vsaka zadruga letno kot upravni prispevek za člana. Istota-ko je Savez zastonj prosil pomoči v kreditu od Narodne banke. Celo za tečaje odobrena pomoč od poljedelsk. ministrstva mu ni bila izplačana. — Zanimivi SO' podatki iz prometa. Nabavil je Savez v 1. 1923 svojim za- drugam za Din. 500.397.— žita in moke, dalje za večje zneske graha in krompirja, sena, soli, kolonijalnega blaga, gospodarskih strojev in orodja itd. vsega skupaj za Din. 852.586.66. Koncem 1. 1923 so dolgovale zadruge Savezu za dobavljeno blago Din. 742.645.—. Vidi se, da zadruge ne le jemljejo večji del blago pri Savezu na kredt, temveč da se še za kreditne potrebe svojim članom pri njem zadolžujejo. Savez namreč ni samo blagovna, temveč tudi denarna centrala. Skoro neverjetni so podatki o obrestni meri. Tako n. pr. Savez dovoljuje svojim zadrugam kredit po 22%, zadruge pa svojim članom po 24 %. In vendar je ta zadružni kredit še veliko cenejši nego privatni kredit. Pri privatnem upniku mora namreč dolžnik plačati običajno več kot 30%-ne obresti. Tudi zadružne kredite je mogel Savez dovoljevati zadrugam le radi tega, ker mu je prišla na pomoč muslimanska centralna banka. Bilanca kaže med aktivi 872.394.— Din. terjatev, Din. 34.743 v zalogi blaga, Din. 41.630 oprava, Din. 29.750 v vrednostnih papirjih, celokupna aktiva znaša Din. 2,443.657. Temu nasproti so kot pasiva deleži Din. 76.500, rezervni in penzijski zaklad Din. 16.383.—, upniki Din. 886.918.— tako, da so celokupna pasiva le za Din. 908 manjša nego aktiva in je Savez torej izkazal Din. 908 poslovnega prebitka v 1. 1923. Med aktivi in pasivi se nahaja postavka 667.645 Din. in 772.702 Din. kot pologi in dolžniki pologov na aktivni ter kot lastni pologi in upniki pologov na pasivni strani. □ na VPRAŠANJA IN ODGOVORI □ □ □ Vprašanje 41: Pri nas se dogajajo slu- pa pride stranka s čekom k banki in zahte- čaji, da stranke pri prodaji hmelja dobijo me- va gotovino, se banka izgovarja, da ni go- sto gotovine plačilo s čekom na banko. Ko tovine in predlaga stranki hranilno knjižico. Kaj naj stranka, ki zahteva gotovino, 'napravi? (H. p. v P.) Odgovor: Razumljivo je pri današnjem pomanjkanju gotovine, da se banka brani ček izplačati, ker na ta način pride lahko do lepih vlog, ako sc predlagatelji čekov dajo lepo pregovoriti in zadovoljijo s hranilnimi knjižicami mesto gotovine. Imejitelj čeka ima pravico zahtevati izplačilo v gotovini. Ako banka tega ne plača, se protestirani ček zelo hitro in lahko iztoži. Zato svetujemo v takih slučajih, ko' se banka brani izplačati ček v gotovini, naj stranka k r a t k o m a 1 o izjavi, da bo predložila ček notarju r a d i p r o t e s t a. To bo gotovo pomagalo1, ker se bo banka ustrašila protestnih stroškov. Vprašanje 42: Naša posojilnica ima parcelo, ki bi bila pripravna za drevesnico in trtnico ali za vrtnarstvo. Mogli pa bi tudi na njej pridelovati hmelj. Kaj nam svetujete, ali naj damo parcelo v najem in kaj naj napravimo, da bi se otvorila tu drevesnica in trt-nica? (P. v F.) Odgovor: Na Vaše vprašanje glede porabe parcele bi Vam mogli dati na splošno samo ta nasvet, da ali skušate v interesu posojilnice čimveč dobiti iz najemnine za obrestovanje in amortizacijo v parceli investirane kupnine, ali pa skušate po danih razmerah parcelo tako uporabiti, da bo v korist občnosti. To najbolje dosežete, ako na parceli otvorite drevesnico in trtnico, mogoče tudi vsaj deloma vzorno vrtnarstvo. Seveda morate imeti doma ali vsaj v bližini strokovnjaka, sadjarja, vinogradnika oziroma vrtnarja, ki bi vsako spomlad lahko okoliške sinove praktično podučeval v eni ali drugi iz navedenih panog, s čemer bi posojilnica s primeroma malimi stroški zelo veliko koristila občnosti zlasti pa pomagala kmečkim sinovom do gospodarske izobrazbe. Ako ne more posojilnica tega izvesti v svoji režiji, naj odda parcelo v najem proti mali priznalni najemnini kmetijski podružnici. Ta bo delo lažje izvršila in je za to tudi bolj poklicana. Vprašanje 43: Naša hranilnica in posojilnica nima nobenih pripravnih poslovnih prostorov. Isto je tudi z našimi kulturnimi organizacijami, vsled česar ljudje silijo, naj bi hranilnica in posojilnica kupila dvonadstropno hšo, kjer bi imela sama svoje poslovne prostore in kjer bi tudi za kulturne organizacije bilo poskrbljeno, zlasti po izvedbi primernih adaptacij. Kaj nam svetujete? (H. p. v Č.) Odgovor: Dobro in potrebno je, da pride posojilnica čimprej do lastnih poslovnih prostorov in da posojilnica tudi pomaga vsaj gmotno pri prosvetnem delu. Toda v delokrog rajfajzenovih posojilnic nikakor ne spada, da bi taka posojilnica velike zneske vezala v zgradbo. To ni v nobenem razmerju s finančno močjo posojilnice in bi tak nakup nele posojilnici onemogočil dovoljevanje posojil potrebnim posestnikom, ampak ogrožal obstoj zadruge, kajti rentabiliteta je pri zgradbah za take svrhe in pri tako visokih investicijah izključena. Pravilno je to stališče, da si morajo kulturna društva svoje domove ustvariti s solidnim gospodarstvom, z mobilizacijo svojih članov, s pritegnitvijo ljudskega dela in ljudskih sredstev. Dom, ki zraste s skupnim delom in s skupnimi žrtvami, postane res kulturno ognjišče ljudstvu, če bi pa posojilnica kupila in potem še adaptirala dom, bi morala za obrestovanje investiranega kapitala in za amortizacijo računati notri nastanjenim organizacijam tako visoko najemnino, da bi radi visoke najemnine organizacije sigurno ne mogle doma uporabljati. Vprašanje 44: V zadnji številki Narodnega Gospodarja ste nam razložili, kako se napravi opominjevalna tožba. Dobro, kako naj pa posojilnica postopa v slučaju, da s strani opominjanega ni bilo upora in ga je vsled tega sodišče zavezalo k plačilu terjane svote? Ali lahko posojilnica sama izvede izvršbo? (H. p. v C.) Odgovor: Kakor hranilnica in posojilnica sama lahko napravi opominjevalno tožbo, ravno tako sama lahko stavi sodišču predlog za izvršbo, ki bi bil tak-le: (Na prvi strani.) »Okrajno sodišče v Črnomlju. Zahtevajoča stranka: Ljudska hranilnica in posojilnica, v Črnomlju r. z. z n. z„ ki jo zastopa:.....Zavezanec: Janez Zapravljen, posestnik v Vinemvrhu št. 10 radi Din. 600 s prip. — Izvršilni predlog na rubež in prodajo premičnin. 2 krat. 1 nadpis. (Na drugi strani.) Temeljem izvršljivega plačilnega povelja naslovnega sodišča dolguje zavezanec zahtevajoči stranki znesek, po Din. 600.—, l'A% obrestmi od 20. 5. 22 dalje ter stroške tega plačilnega povelja, sodno odmerjene na...........Zavezanec na ta dolg ni doslej še nič plačal. Zahtevajoča stranka predlaga sledeči sklep: V izterjanje izvršljive terjatve zahtevajoče stranke po Din. 600.— s obrestmi od 20. 5. 22 dalje, stroškov plačilnega povelja .......ter stroškov tega predloga se do- voljuje izvršba z rubežem in prodaja vseh v zavezančevi shrambi se nahajajočih premičnin vsake vrste ter v S 296 i. r. navedenih vrednostnih papirjev in vlož. knjižic. Dovolilno sodišče nastopa obenem kot izvršilno. Izvršbo je opraviti brez naznanila. Črnomelj, dne........... Ljudska hranilnica in posojilnica v Črnomlju, r. z. z n. z.« 10 00 0a O ZADRUŽNIŠTVO. 0 00 000 VSEM ZADRUGAM! I. Izredna glavna skupščina Zadružne zveze sc bo vršila 20. novembra ob 10. uri dopoldne v Akademskem domu poleg hotela »Union« v Ljubljani. Na dnevnem redu je sprememba Zvezinih pravil in dopolnilna volitev odbora. Izredna glavna skupščina radi spremembe pravil je bila sklenjena na redni glavni skupščini v maju t. 1. a) Polovična vožnja. Zastopnike zadrug opozarjamo, da smo zaprosili na prometno ministrstvo za polovično vožnjo udeležencem skupščine. Pričakujemo z gotovostjo, da bo ugodnost polovične vožnje dovoljena. Zato naj vsi zastopniki na vstopni postaji vzamejo celo karto do Ljubljane. Ker pa ta karta skupno s potrdilom o udeležbi na glavni skupščini Zveze velja tudi za vožnjo nazaj, morate pri prihodu v Ljubljano ob izhodu karte pridržati. Potrdila o udeležbi se bodo izdajala na skupščini v Akademskem domu. b) Pooblastilo. Vse one zadruge, ki ne pošljejo svojega zastopnika na skupščino, naj čimprej pošljejo Zvezi pravilno podpisano pooblastilo, ki ga je vsaka zadruga sprejela skupaj z vabilom na izredno skupščino. Vabilo naj bo pravilno podpisano in še ne izpolnjeno na gotovo osebo, ker to napravi Zveza. 2. Vse hranilnice in psojilnice opozarjamo, da je glavna skupščina Zveze 19. maja 1. 1921 sklenila, da sc smejo posojila nad Din. 5000. — dovoljevati le po sklepu skupne seje načelstva in nadzorstva, posojila nad Din. 12.500.— pa le, ako takemu sklepu skupne seje pritrdi tudi Zadružna zveza. Zato se imajo vse posoijlnice redno obračati na Zvezo radi pritrditve pri posojilih nad 12.500.— Din. in sicer predno posojilo izplačajo. Pri posojilih do Din. 5000 odloča načelstvo samo. Zadružna šola začne dne 3. novembra. Vpisovanje v šolo se vrši 3. novembra od 10. do 12. ure na državni dvo raz redni trgovski šoli v Ljublani. Šolski pouk se prične 3. novembra ob 2. uri popoldne. Za znižanje železniške tarife za prevoz mleka je napravila Zadružna zveza spomenico na prometno ministrstvo. Ker se je naša valuta znatno izboljšala, se dosegajo na inozemskem trgu, poglavitno v Nemški Avstriji, za izvoženo mleko v dinarjih znatno nižje cene. Vsled postaja naše mleko na inozemskem trgu konkurence nesposobno. Veliko so temu krive visoke prevozne tarife, ki jih mora plačevati mleko pri izvozu. Ker je nevarnost, da bi vsled nizkih cen mleka začela produkcija padati in ker brez izvoza ni mogoča poraba vse množine mleka na domačem trgu, temveč bi se morale velike množine mleka predelati v maslo in sir, za katere pa tudi ni izvoza niti uporabe na domačem trgu, je znižanje prevoznine v interesu ravno Jnajsiromašnejših kmetov nujno potrebno. Pomisliti je treba, da se iz Slovenije dnevno izvaža preko 40.000 litrov mleka. Nov stanovanjski zakon in pravilnik imata stopiti v veljavo z novim letom 1925. Osnutek novega zakona je že dovršen in predvideva znatno zvišanje najemnin. Zadružna zveza je poslala na ministrstvo za socialno politiko spomenico, v kateri predlaga, naj se zgradbe zadrug in zadružnih zvez v novem zakonu oziroma pravilniku uvrstijo pod one zgradbe, v katerih stanovanjska oblastva stanovanj ne dodeljujejo. Počim so v dosedanjem pravilniku to ugodnost uživale zgradbe industrijskih in prometnih podjetij, stanovanjska oblastva zgradbam zadrug in zadružnih zvez te ugodnosti niso priznavala. Hranilnica in posojilnica v Laškem je obhajala letos 4. avgusta 25-letnico obstoja. Ustanovil jo je leta 1899 tedanji laški kaplan, sedanji gornjeponkovski župnik g. Ivan Gorišek, ki je kot Krekov učenec z velikim zanimanjem bral njegove Črne bukve kmečkega stanu ter sklenil, v teh bukvah izražene ideje v Laškem uresničiti: kmet naj se osamosvoji potom denarnih in gospodarskih zadrug ter si z njimi pomaga. Drugi vzrok pa je bil naroden. Laški trg je slovel kot močen steber nemškega mostu proti Trstu, bližnje Celje ga je v nemčurstvu krepko podpiralo. Omenjenemu gospodu so se pridružili zavedni kmetje iz laške nadžupnije in sosednjih župnij. Dva izmed njih: Jurij Krajnc in Ignac Sajtl sta še zdaj v odboru. Po odhodu g. Goriška iz Laškega pa je bil močna opora zadrugi tedanji šentlenartski župnik, sedanji mariborski kanonik g. Franc Časi. S poso-jilničnim denarjem je bilo ustanovljeno tudi Kmetijsko društvo, ki pa je vsled brezvestnosti poslovodij propadlo ter bi skoro še posojilnico pokopalo. Nemčurji so si že meli roke od veselja, češ zdajpazdaj bo obeh zadrug konec. Toda zadrugarji niso izgubili poguma; pod vodstvom g. Časla in s pomočjo Kreka in Korošca so požrtvovalno delali naprej. Tako si je slovenska hranilnica hitro opomogla ter se lepo razvijala dalje, dočim je nemška kmalu potem doživela polom, ki ga ni prebolela do likvidacije. — Nekaj številk iz lanskega računskega zaključka slovenske posojilnice: vlog je bilo 7 milijonov, posojil 3 milijone, denarnega prometa 13 in pol milijonov. Vseh članov načelstva in nadzorstva je bilo doslej 50, od teh jili je 8 že v večnosti. Za nje in Bogu v zahvalo za ves blagoslov je omenjeni dan opravil g. kanonik Časi v laški nadžupnijski cerkvi sveto daritev, nakar se je vršilo' v društveni dvorani zborovanje, katerega so se udeležili vsi udje, vodstvo in mnogo ljudstva. Načelnik posojilnice g. Jos. Lončarič je pozdravil za-drugarje, zlasti še navzoče duhovnike, ki so vestno' skrbeli za njeno redno poslovanje, tako da je vedno uživala zaupanje ljudstva, kmetskega in delavskega. Nato je g. časi orisal zgodovino zavoda, zlasti v kritičnih časih kmetijskega društva. Nadžupnik dr. Franc Kruljc in sedanji brezenski župnik Marko Sagaj sta to zgodovinsko poročilo izpopolnila še s svojimi spomini. Končno je g. kanonik dal še fiekaj navodil, kako naj posojilnica deluje, da bo i zanaprej v gmotni in dušni prid Laškemu in okolici vkljub hudi konkurenci bližnjega Celja in njegovih bank Glavna skupščina Glavnega zadružnega saveza v Beogradu se bo vršila 27. in 28. oktobra v zadružnem domu Glavnega saveza srbskih kmetijskih zadrug. Na dnevnem redu glavne skupščine so poleg običajnih poročil važni predmeti, kot ustanovitev zadružne banke, novi projekt za skupni zadružni zakon, ustanovitev visoke zadružne šole. Če bo glavna skupščina prišla v teh točkah do pozitivnih sklepov in če bo vlada izvršitev teh sklepov podpirala gmotno in moralno', lahko pričakujemo za celokupno naše zadružništvo lepih časov. Načrt zakona za osrednjo zadružno banko je izdelan. Načrt se omeji v glavnem na one določbe, ki urejajo razmerje med osrednjo zadružno banko in državo, zlasti določbe glede doprinosov države k osnovnemu kapitalu banke in glede pravic države pri upravi in kontroli banke. Zadružno premovanje. Živinorejska zadruga v Prcdosljih nad Kranjem priredi 26. oktobra t. 1. zadružno premovanje goveje živine v gradu Brdo in sicer dopoldan ob pol 10. uri pregled in ocena prignane živine, popoldan ob 3. uri pa je živinorejsko zborovanje in razdelitev nagrad posestnikom priznane živine. — Zadruga hoče po dveletnem delu stopiti s tem zadružnim premovan-jem pred javnost, zlasti pred gorenjske živinorejce, da pokaže uspehe svojega dela in da da tudi pobudo drugim zadrugam, zlasti Pa živinorejcem sosednjih občin za skupno delo v živinorejskih zadrugah. Živinorejci kranjskega sodnega okraja se vljudno vabijo, da sc v čim večjem številu udeležijo prvega zadružnega premovanja po vojni na Gorenjskem. O O O ® © GOSPODARSTVO. O © © © © Kmetijsko zborovanje se je vršilo 4. oktobra v dvorani bivšega deželnega zbora v Ljubljani. Zborovanje je sklicala in pripravila na pobudo ministra dr. Kulovca Kmetijska družba. Udeležilo se ga je nad 50 posestnikov iz vseh krajev Slovenije, raznih strokovnjakov ter zastopnikov oblasti. Na dnevnem redu je bilo devet referatov iz vseh panog kmetijstva. O živinoreji sta predavala potovalni učitelj Zupanc in instruktor Krištof, o mlekarstvu instruktor Pevec in o konjereji živinozdravnik Černe. Inženir Lah je imel referat o gnojenju, inžener Mikuž o semenogojstvu in inžener Turk o travništvu in pridelovanju krme. Kmetijski svetnik Trampuš je podal na kratko pregled najvažnejših rastlinskih škodljivcev pri nas in nasvete, kako jih zatirati. Kmetijski svetnik Rohrman pa je kratko očrtal potrebo in načine, kako z uspehom širiti kmetijski pouk Po deželi, zlasti med kmetsko mladino. Po vsakem predavanju se je razvila živahna debata, pri kateri so navzoči posestniki in strokovnjaki podali svoja mnenja in stavili predloge. Zborovanja sc je udeležil tudi kmetijski minister dr. Kulovec, ki je uvodoma opozoril na slučaj, da se prvikrat po vojni vrši tako važno kmetijsko zborovanje v oni dvo- 156 — rani, iz katere so izhajali pred vojno mogočni impluzi za povzdigo našega kmetijstva, Kmetijska družba je ne-le zborovanje zelo dobro pripravila, temveč je tudi vse predloge zbrala in jih kot resolucije kmetijskega zborovanja odposlala na poljedelsko mini-sterstvo. Minister dr. Kulovec je izjavil, da obsega bodoči proračun za potrebe kmetijstva znatno večje kredite nego prej, da je med temi krediti za Slovenijo zlasti važna postavka 2,000.000 Din. za mlekarsko šolo. Eno važno potrebo je pokazalo to zborovanje, da namreč Sloveniji in zlasti slovenskemu kmetijskemu gospodarstvu manjka tega, kar mu je nudila nekdanja deželna avtonomija s svojim deželnim zborom in deželnim odborom. Centralna ministerstva tudi pri najboljši volji vsled preobširnega delokroga in vsled prevelikih razlik v posameznih pokrajinah kmetijstvu ne morejo nuditi tega, kar bi mogle dati kmet. zbornice in kar bi mogel nuditi avtonomen pokrajinski zbor. Ugodnost 50% nega popusta za prevoz krompirja po vseh železnicah v Češkoslovaški republiki je dovoljena v svrho preskrbe domačega konsuma z zadostnimi množinami krompirja. Za prevoz krompirja radi industrijske .predelave (v špirit, škrob itd.) je dovoljen 25% ni popust pri prevozu na železnicah. Znižana cena za prevoz apnenčevega dušika je dovoljena češkoslovaški republiki. S tem se najbolj uspešno deluje za večjo uporabo umetnih gnojil v poljedelstvu. 0 © D O BOO O D O D RAZNO. 0 © D ® 0©0 © O © 0 j 30 let zadružnega dela (1894—1924) je naslov 107. zvezka zadružne knjižnice, ki jo izdaja glavni savez srbskih kmetijskih zadrug v Beogradu. To knjigo je napisal starina srbskega zadružništva g. Mihajlo Avra-movič ob priliki 30-letnega jubileja zadružnega dela v Srbiji, ki je obenem jubilej g. Avramoviča samega. Kajti razvoj in doseženi uspehi srbskega zadružništva so bili in so še danes -plod vztrajnega dela pisatelja in najožje zvezani z njegovo osebo. On je še danes najjačji zadružni voditelj. Knjiga je nele zgodovina srbskega zadružništva, ampak obenem zgodovina srbskega kmetijskega gospodarstva, ker je poslednje ravno v zadružništvu našlo svojo najvažnejšo razvojno moč. Ker je pisatelj knjige to dobo ne študiral, ampak v njej živel in deloval, je samoobsebi umevno knjiga pisana živo-, nazorno. Ako nam bo dopuščal prostor, bomo par poglavij iz knjige ob prvi priliki objavili v Narodnem Gospodarju. Škoda je le, da je knjiga tiskana v cirilici in vsled tega našim zadrugarjem težje dostopna. Kmetijski koledar za leto 1925 je izdala Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani. Uredil ga je g. Štiblier. -Pretežni del koledarja so- -kmetijsko-strokovni članki na 200 straneh iz vseh panog kmetijstva in za najrazličnejše potrebe kmeta. Med avtorji člankov so zastopani predvsem kmetijski stroko-vnja-ki, da navajamo le par imen: ing. Turk, ing. Hočevar, ing. Zidanšek, mlekarski inštruktor Pevc, prof. Priol, ravnatelj Skalicky, višji nadzornik Gombač in drugi. Cena trdo vezanemu koledarju je 15 Din., mehko vezanemu 10 Din. Dobi se pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo .Narodnega Gospodarja*. Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: „Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik .Zadružne zveze„ v Ljubljani. Statistični pregled poslovanja članic Zadružne zveze v Ljubljani za 1. 1922. Število vseh članic je znašalo 505. (V tem številu je zapopadenih tudi 68 zadrug, ki niso poslale računskih zaključkov). Skupno število članov v tem pregledu izkazanih zadrug je znašalo 97.899. Od teh jih odpade povprečno na posamezno hranilnico in posojilnico 243, na posamezno nabavno in prodajno zadrugo 371, mlekarsko zadrugo 158, živinorejsko zadrugo 21, zadružno elektrarno 64, stavbinsko zadrugo 78, obrtno zadrugo 135, kmetijsko strojno zadrugo 39 in na posamezno izmed ostalih zadrug 68. Celokupni promet vseh zadrug (izvz. osr. zadruge) je znašal 1.081,796.383,44 dinarjev, vsota njihovih deležev pa 1,758.577 03 Din. Skupni rezervni zakladi so znašali 2,706.513.01 Din, skupni čisti dobiček pa 1,387.539'82 Din. Napram prejšnjemu letu je število zadružnikov zrastlo za 1967 članov, vsota njihovih deležev pa za 324.009'535 Din, celokupni promet vseh izkazanih zadrug pa se je zvišal za 460,070.726-11 Din. kar znači, da se je skoraj podvojil. Hranilne vloge so narastle od prejšnjega leta za 40,679.217-0725, posojila pa so se pomnožila za 36,337.877 8375. Rezervni zakladi so narastli za 817.50V3825, skupni čisti dobiček pa je bil v tem letu manjši za 1,376.495-91 Din. Ta razlika izhaja od nabavnih in prodajnih zadrug, kjer je bil celotni čisti dobiček v letu 1922 manjši od prejšnjega za celih 1,955.759-3675 Din. Poleg tega je tudi vsota izgub pri teh zadrugah narastla za 64.192-6625, kar znači, da se je napram prejšnjemu letu skoro potrojila. Upravni stroški so znašali pri hranilnicah in posejilnicah 2-33%o pri nabavnih in prodajnih zadrugah 11-86 %p, pri mlekarskih zadrugah 2-37 %. pri obrtnih zadrugah pa 1-51% prometa. Obrestna mera pri hranilnicah in posojilnicah se je gibala za vloge po veliki večini med po 4 in 5 V2 %, za posojila pa med 5 V2 % in 6 V2 %. Prirastek hranilnih vlog presega dvige za 31,265.556-61 Din., dana posojila pa vsoto vrnjenih posojil za 27,190.072-10 Din. Najbolj redno so poslovale hranilnice in posojilnice, za njimi pa stoje v tem pogledu nabavne in prodajne ter kmetijsko-strojne zadruge. Poslovanje ostalih zadrug je bilo nasplošno manj zadovoljivo. To se vidi že iz njihovega prometa in pa iz razmeroma velikega števila zadrug, ki kljub ponovni urgenci niso poslale računsknga zaključka. I. Hranilnice in posojilnice Štev. za- drug Štev. zadruž- nikov Denarni promet Hranilne vloge Posojila Tekoči z zvezo računi n s člani Upravni stroški Gotovina Stanje posojil Naložen denar Zaostale obresti Ostala aktiva (Inventar, deleži, prehodni itd.) Deleži članov Stanje hranilnih vlog Stanje izposojil in ostala pasiva Pred- plačane obresti Rezervni zaklad Čisti dobiček vplačane dvignjene dana vrnjena prejeto izdano Kranjska .... 129 31.828 449,892.382 99 56,018.791 95 41,522.235 25 22,755.752 25 8,078.002 31 75,385.055 95 83,812.711 29 1,204.092 84 2,763.548 76 31,614,007 22 40,903.351 96 287.079 55 34,895.342 55 86.975 10 102,235.366 55 6,923.822 40 95.954 82 751.883 98 369.327 19 Štajerska .... 124 30.092 295,152.316 60 47,349.381 11 30.775.580 03 21,563.670 72 9,623.251 13 32,108.513 56 33,695.720 23 534.381 29 1,325.394 46 34,037.440 06 29,922.117 06 196.556 18 8,398.262 01 109.491 93 71,201.646 55 1,237.872 94 215.597 07 640.684 70 474.477 21 Hrvatska .... 8 1.424 8,478.722 56 1,296.780|86 1,101.582 03 697.094 80 125.192 23 2,536.041 33 1,664.885 83 16.837 72 94.147 68 812.112 39 918 573 59 24.096 30 1,073.169 67 2.209 64 2,717.720 27 72.126 41 1.061 38 84.671 35 44.310 58 Skupno . 261 i) 63.344 753,523.422 15 104,664.953|92 j 73,399.397 31 45,016.517 77 17,826.445 67 110,029.610 84 119,173.317 35 1,755.311 85 4,183.090 90 66,463.559 67 71,744.042 61 507.732 03 44,366.774 86 198.676 67 176,154.733 37 8,233.821 75 312.613 27 1.477.240|03 888.114|98 11. Nabavne in prodajne zadruge Štev. za- drug Štev. zadruž- nikov Denarni promet Blago Upravni stroški Kosmati dobiček Gotovina Vrednost zaloge Dolžniki zadružniki Dolžniki nezadruž- niki Inventar Nepremič- nine Izguba Ostala aktiva Deleži Upniki za blago Izposojila Rezervni zaklad Čisti dobiček Ostala pasiva prejemki izdatki Kranjska .... 43 11.985 171,945.093 66 59,770.136 79 54,783.019 10 2,063.170 85 3,815.227 58 497.918 56 14,673.503 70 1,363.531 85 2,272.032 46 341,610 94 445.862 76 85.79220 578.229 73 450.927 14 5,859.951 14 12,008.048 97 604.56589 94.874 58 1,240.114 48 Štajerska .... 21 12.842 48,542.253 51 12,696.215 71 12,948.568 25 568.679 86 829.546 16 171.909 72 2,797.661 94 824.575 99 20.114 — 172.795 08 398.717 18 13.422 28 80.73265 137.081 27 956.151 91 3,067.965 26 99.490 58 134.742 79 84.497 03 Hrvatska .... 7 1.517 5,743.704 66 2,545.172 24 2,546.665 15 50.943 92 103.788|42 32.007 57 279.970 20 24.615 89 759 75 9.523 79 12.803 70 — I— 6.61580 20.404 50 43.625 50 256.497 09 19.299|79 10.570 79 15.899 03 Skupno . 71 2) 26,344 226,231.051 86 75,011.524 74 70,278.252|50 2,682.794|63 4,748.562|l6 701.835 85 17,751.135 84 2,212.723 73 2,292.906 21 523.929 81 ^ 857.383 64 99.214|48 665.578] 18 608.412 91 6,859.728 55 15,332.511 32 723.356|26 240.188 16 1,340.510 54 III. Mlekarske zadruge Kranjska .... 19 3.080 8,986.743 74 3,084.62876 2,935.259]89 216 529 25 215.580 99 37.330 83 121.331 65 — — 48.757 61 34.778 70 57.317 99 4.111 38 77.705 05 6.510 13 145.121 93 97.521 19 110.255 37 17.619 57 4.305 02 Štajerska .... 1 75 445.737 17 222.633 30 210.976|76 7.028 29 11.656 54 146 51 — — — — — — 301 — — — — — 8.531 43 187 50 — — — — 4.138 36 2.074 55 2.578 53 Skupno . 20 3) 3.155 9,432.480 91 3,307.262]06 3,146.236]65 223.557 54 227.237 53 37.477 34 121.331 65 — — 48.757 61 35.079 70 57.317 99 4.111 38 86.236 48 6.697 63 145.121 93 97.521 19 114.393 73 19.694 12 6.883 55 IV. Živinorejske zadruge Kranjska .... Štajerska .... 17 6 705 285 125.395 28.323 31 88 21.809 12 2.000!- 17.592 -1.882]- 11.631 260 46 05 617 12 176 45 253 22 3.472 46 130 — 1.898 17 10.215 93 1.042|75 503|91 10.310 7.031 15 31 2.884 1.160 13 4.077 65 5.958 309 20 05 9.143 7.803 76 28 1.044 1.945 50 07 665 43 21 50 Skupno . 23 »j 990 153.719 19 23.809] 12 19.474]- 11.891 51 617|l2 429|67 3.472 46 130 — — — 1.898 17 10.215 93 1.546|66 17.341 46 4.044 13 4.077 65 6.267 25 16.947 04 2.989 57 708 71 V. Zadružne elektrarne. Kranjska .... Štajerska .... 5 1 316 66 1,224.390 63.775 74 65 90.091 15.316 44 35 347.006 5.359 92 43.908 6.018 93 70 39.423 9.846 99 35 19.569 3.776 72 65 43.487 5.810 94 19 8.638 75 — — 329.618 26.348 37 66 629.366 15 4.382 65 16.303 502 67 312.697 15.625 50 671 6.250 — 704.325 11.750 83 3.887 2.544 77 13 2 360 268 59 37 27.424 56 Skupno . 6 5) 382 1,288.166 39 105.407 79 352.365 92 49.927 63 49.270 34 23.346 37 49.298 13 8.638 75 — — 355.967|03 629.366 15 4.382 65 16.805,67 328 322|50 6.921 — 716.075|83 6.431 90 2.628 96 27.424 56 VI. Stavbinske zadruge. Kranjska .... Štajerska .... 4 1 230 162 137.113 156.726 26 88 1.657 52.551 75 12 38.279 51 5.436 7.775 94 71 10.570 91 1.218 82 7.990 — — — 33.350 990 234.191 5.754 45 325 85 29.098 141 86 50 21.274 525 10.890 70 22.474 10.145 50 38 16.698 4.493 36 97 1.708 57 224.813 37 — Skupno . 5 »j 392 293.840 14 54.209 17 38.279 51 13.212 65 10.570|91 1.218|82 7.990 — — — — — 34.340 - 239.945 45 325 85 29.240 36 21.799 — 10.890 70 32.619 88 21,192]33 1.708 57 224.850 — VII. Obrtne zadruge Kranjska .... Štajerska .... 14 1 2.006 19 81,665.002 85.221 75 75 11,631.900 5.741 48 85 10,282.331 8.184 96 65 1,253.424 4.760 14 37 1,459.182 137 12 20 73.589 1.788 93 25 1,787.286 14.425 62 75.634 57 1,785.015 9.471 31 65 473.345 1.123 84 75 346.273 89 — — 381.722 7 14 50 259.770 10.000 94 254.081 64 3,474.255 12.500 97 199.078 1.819 31 65 77.128 2.304 38 50 658.553 192 06 Skupno . 15 7; 2.025 81,750.224|50 11,637.642 33 10,290.516 61 1,258.184 51 1,459.319 32 75.378 18 1,801.711 62 75.634 57 1,794.486 96 474.469 59 346.273 89 — — 381.729 64 269.770 94 254.081 64 3,486.755|97 200.897 96 79.432 88 658.745 06 Vlil. Razne zadruge 1 Kranjska .... Štajerska .... Hrvatska .... 5 7 1 301 602 7,211.619 1,423.543 04 15 1,337.447 249.063 19 65 1,294.659 399.072 21 11 108.403 18.694 49 192.769 88.541 81 34 30 073 38 19.97834 17.540,34 808.463 242.872 384.780 35 50 80 8.767 06 263.768 174.306 340.542 40 74 65.944 15.870 207.450 95 60 8.600 — — — 37.327 26 297 62.588 65 4l 48 40.980 87.599 11.5175 75 453.730 83.015 856.310 09 25 88 651.050 64 253.550j30 6.749 8 687 7.777 82 74 30 34 744 53.870 4.892 72 51 56 27.089 1.201 28.746 52 30 62 Skupno . 13 ) 903 8,635.162 19 1,586 51 84 1,693.731132 127.097|49 281.31ljl5 67.592|06 1,436 116 65 8.767 06 778.617 14 289.265 55 8.600 . 126.213]54 243.754|75 1,393.056 22 904 600] 94 23.214 86 93.507 79 57 037|44 IX. Osrednje 1 “) 82.027 76 10,971.291 48 7,347.757 71 1,678.253 84 2,039.293 45 9,849.717 90 49.605 31,765.389|99 97.94o!s2 51.111 67 zadruge X. Kmetijsko-strojne zadruge Štev. za- drug Štev. zadruž- nikov Denarni promet Prejemki za vporabo strojev Obratni stroški Upravni stroški Popravila Gotovina — — — Inventar Nepre- mičnine Zguba Ostala aktiva Deleži — Izposojila Rezervni zaklad Čisti dobiček Ostala pasiva Kranjska .... Štajerska .... 18 4 735 133 392.296 96.019 22 89 121.218 90 10.946 40 68 096 85 6.851 ]98 4.872 1.979 93 99 5.067 10.865 51 10.205 2.401 27 87 — — — — — — 72 398 18.241 17 75 9.429 225 55 521 95 373 04 15.457 1.365 03 50 25.121 2.372 50 — — 55.633 12.234 95 65 17.411 36 7.486 72 7.649 513 83 29 2.195|83 Skupno . 22 10) 868 488.316 11 132.165|30 74.948 83 6.852 92 15.932 51 12.607 14 — — — — — — 90.639 92 9.654 55 894 99 16.822 53 27.493 50 — — 67.868 60 24.898108 8.163 12 2.195]83 1) 10 zadrug ni poslalo računskega zaključka. — 2) 11 zadrug ni poslalo računsknga zaključka. — 3) 6 zadrug ni poslalo računskega zaključka. — *) 14 zadrug ni poslalo računskega zaključka. — 5) 8 zadrug ni poslalo računsknga zaključka. — 6) 2 zadrugi nista poslali računskega zaključka. — 7) 8 zadrug ni poslalo računskega zaključka. — 8) 4 zadruge niso poslale računskega zaključka. — 1 zadruga ni poslala računskega zaključka. — 10) 4 zadruge niso poslale računskega zaključka. OBLAČILN1CA Z/4 SLOVENIJO v LJUBLJANI R. Z. Z O. Z. MANUFAKTURA NA DEBELO IN DROBNO Centralno skladišče v novi palači „Vzajemne posojilnice'1 v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Prodajalna na drobno: Dunajska cesta št 29. — FJodružnica v Somboru (Bačka). —.. Telefon st. 550 Prvovrstni proizvodi! — Cene solidne! Pošt.-ček. st. 10.222 Zadružna tiskarna v Ljubljani ima v zalogi sledeče opravilne knjige in tiskovine za zadruge: I. Splošno za vse zadruge: Opravilni zapisnik po 100 in 200 listov. — Imenik zadružnikov 50 listov. — Glavna knjiga 50 listov. — Knjiga pristopnic po 200 in 300 listov — Knjiga za zapisnike o sejah in občnih zbonh. — Indeks (register) 30 listov. — Deležna knjiga, — Knjižice denarni listi 100 listov. — Odstopnice (Odstopni list). — Vabila k sejam. — Zapisnik o občnem zboru. — Obiestne tabele na dneve po 50/0, 5 V2 0/0 in 60/0; na mesece po 4%. 4 V* "A,. 41/2°/o> 4:i/4o/0, 5 0/0, 5'/P/o in 6 »/o. II. Za hranilnice in posojilnice: Knjiga hranilnih vlog po 100 in 200 listov. — Knjiga posojil po 200 listov. — Blagajniški razdelnik po 200 listov. — Blagajniški dnevnik po ICO listov. — Knjiga porokov po 100 in 200 listov. — Izplačilni listi za posojila. — Izplačilni listi za hranilne vloge. — Vprašalna pisma. — Opomini za obresti. — Izpis iz knjige hranilnih vlog. — Izpis iz knjige posojil. — Zadolžnice na poroštvo. — Zadolžnice na amortizacijo. — Zadolžnice na vkniižbo — Prošnja za posojila. — Opomini za poroke. — Zadolžnice na zastavo (en dolžnik). — Opomini za povračilo posojil. — Dnevnik za konvert. dolgov (ovojne in vložne pole). — Sumarični izkaz konvertiranih dolgov. — Hranilne knjižice v celo platno z napisom. — Zadružne in posojilne knjižice v polplatno. — Knjižice tekoč računa v celo platno. III. Mlekarske zadruge: Prejemna knjiga 200 listov. — Izplačilna knjiga zadružnikov 100 listov. — Mlekarske knjižice (kartonirane). IV. Za kmetijska in konsumna društva: Štraca za člane 160 listov. — Deležna knjiga. — Nakupne knjižice broširane. — Pole za inventiranje blaga. — Zadružne knjižice v polplatno. — Zaznamek predmetov inventarja (zvezki). V. Za Strojne zadruge: Opravilni red. — Izvrševalni red. VI. Za živinorejske zadruge: Zapisnik o pripuščanju bika (zvezek). — Potrdilo o pripuščanju bika (10 dopisnic). — Naznanilo o porodu (10 dopisnic). — Naznanilo o prodaji (10 dopisnic). — Rodovni listi. — Knjiga mlade živine. — Knjiga rodovnik. Izvršuje tudi vse druge tiskovine točno in po zmernih cenah. • I •••• 1 • »eee Priloga „Narodnega Gospodarja11 št. 10. I. 1924. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Občni zbor Elektro-strojne zadruge v Dolu pri Ljubljani, r. z. z o. z., se bo vršil 26. oktobra 1924, ob 15. uri v Društvenem domu v Dolu. 1. Poročilo načelstva o pripravah za elektrarno. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za I. 1923. 4. Dopolnilna volitev načelstva. 5. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Mežici, r. z. z n. z., sc bo vršil dne 9. novembra 1924, ob 11. uri v uradnih prostorih. 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1923. 4. Slu- čajnosti. Občni zbor Hranilnice In posojilnice v Koprivnici, r. z. z n. z., se bo vršil dne 26. oktobra 1924, ol> 9. uri dopoldne v prostorih hranilnice in posojilnee. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občn. zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1923. 4. Volijev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. GOSPODARSKA ZVEZA notira sledeče brezobvezne cene: GNOJILA: Kalijeva sol 42% po...............................................................Din. 170’— za Kostni superfosfat z 18°/o—20°/o v vodi raztopne fosforove kisline, z vrečami po . 190-— , Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosfor. khline (vreče a 100 kg) po • . 120 — „ Tomaževa žlindra 18% po........................................................... . 150*— , Cement po *................................................................... 75-— „ Cene veljajo pri odjemu originalnih vreč, pri vagonskih pošiljatvah se prednje cene razumejo fko vsaka postaja v Slovenijo. 100 kg 100 , 100 „ 100 , 100 , S KRMILA. Klajno apno po Din. 4-50, pri manjšem odjemu Din. 6 -VINOGRADN1ŠKE IN KMETIJSKE POTREBŠČINE: Škropilnice za grozdje bakrene po............................................ Žveplo, dvojno rafinirano.................................................... Trierje (žitne čistilnike) tvrdke Heid, znamka IA po......................... Trierje (žitne čistilnike) tvrdke Heid, znamka /6 po ........................ Mlatilnice na ročni in gepeljni pogon po..................................... Mlatilnice na gepeljni pogon s siti in tresali po............................ Gepeljni na 36 obratov po................................................. Gepeljni na 24 obratov po.................................................... Slamoreznice na motor po..................................................... Okopalniki................................................................... kg Din. 500- 3-75 , 2 900 - , 2.800 — . 4.000 — „ 6.500-— . 4.500 - . 4.500-— , 5.600'— . 1.000-— Poleg tega so na razpolago vsakovrstni poljedelski stroji, kakor: čistilniki (pajtelni), plugi, brane poljedelske, hrane travniške, brzoparilniki, gnoj- nlčne sesalke, vodne sesalke, gumij. trakovi za trte, brusi za kose, kose itd.