Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55, 1998, s. 5 - 27 
GDK 114.7 + 114.67: (497.12 Kras) 
Prispelo/Received: Marec/March 1998 
Sprejeto/Accepted: Junij/June 1998 
Izvirni znanstveni članek 
Original scientific paper 
TLA IN TALNA MEZOFAVNA V TRAVNIŠKIH IN GOZDNIH 
EKOSISTEMIH NA KOMENSKEM KRASU 
Julijana LEBEZ LOZEJ', Mihej URBANČič** 
Izvleček 
V bližini Komna na Krasu smo na rastišču vegetacijske združbe Orno - Quercetum petraeae -
pubescentis, Košir 1974, izbrali dva travniška in tri gozdne ekosisteme ter v njih primerjali združbe 
talnih mezoartropodov. V sklopu pedoloških analiz smo opisali rastiščne razmere in reprezentančne 
talne profile ter z laboratorijskimi analizami določili pH, vsebnost karbonatov, dušika, ogljika, 
humusa ter razmerje C/N. Mezoartropode smo iz vzorcev izločili z Berlese - Tullgrenovimi lijaki. 
Izračunali smo relativne in absolutne gostote pršic (Acarina), skakačev (Collembola) in preostalih 
skupin mezoartropodov za celotno raziskovalno območje in za posamezne lokacije. Ugotavljali 
smo dominantnost družin v združbah pršic na posameznih lokacijah. 
Ključne besede: pedofavna, mezoartropodi, sukcesija, tla, Kras 
SOIL AND SOIL MESOFAUNA OF THE GRASSLAND AND 
FOREST ECOSYSTEMS IN THE KARST REGION NEAR 
KOMEN 
Abstract 
In the vicinity of Komen in the Karst on the site of vegetational association Orno - Quercetum 
petraeae - pubescentis, Košir 1974, two grassland and three forest ecosystems were established, 
where communities of soil mesoarthropods were compared. Within a complex of pedological 
analyses, descriptions of site conditions and representative soil profiles are presented. Laboratory 
analyses were used to determine the pH, the content of carbonates, nitrogen, carbon, the C/N ratio 
and the humus quantity in soils. Mesoarthropods were separated from the samples using Bearlese-
Tullgren funnels. The relative and absolute density for the entire study site and for individual 
locations were calculated and the dominance of families in mite comunities was established for 
individual locations. 
Key words: pedofauna, mesoarthropoda, succession, soil, Karst 
* dipl. biol., Krivec 4, 1000 Ljubljana, SLO 
** dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 
6 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 
1 UVOD 
VSEBINA 
CONTENTS 
INTRODUCTION ......................................................................... 7 
1.1 TALNA FAUNA 
SOIL FAUNA .................................................................................................... 8 
1.2 ŠTUDIJSKO OBMOČJE 
STUDY SITE ..................................................................................................... 9 
2 METODE 
METHODS .................................................................................. 10 
2.1 METODE PEDOLOŠKIH DEL 
PEDOLOGICAL METHODS ......................................................................... 10 
2.2 METODE RAZISKOVANJA PEDOFAVNE 
METHODS OF PEDOFAUNA RESEARCH .................................................. 11 
3 REZULTATI 
RESULTS .................................................................................... 12 
3.1 OPIS RASTIŠČ RAZISKOVALNIH PLOSKEV 
SITE DESCRIPTION OF STUDY PLOTS ..................................................... 12 
3.2 TALNE RAZMERE NA RAZISKOVALNIH PLOSKVAH 
SOIL CONDITIONS OF STUDY PLOTS ...................................................... 14 
3.3 ANALIZA PEDOFAVNE 
PEDOFAUNA ANALYSIS ............................................................................. 16 
3.3.1 Skupne značilnosti raziskovalnega območja 
Common characteristics of the study site ......................................................... 16 
3.3.2 Primerjalna analiza pedofavne na posameznih 
raziskovalnih ploskvah 
A comparative analysis of pedofauna in individual study plots ...................... 18 
4 RAZPRAVA 
DISCUSSION ............................................................................. 21 
5 POVZETEK ............................................................................... 23 
SUMMARY ................................................................................ 24 
VIRI 
REFERENCES ............................................................................ 25 
ZAHVALA 
ACKNOWLEDGEMENTS ........................................................ 27 
1 UVOD 
INTRODUCTION 
7 
Lebez, J., Urbančič, M.: Tla in talna mezofavna ... 
Pedologija proučuje nastanek in razvoj tal, jih klasificira in kartira, raziskuje njihove 
fizikalne, kemične in biološke lastnosti ter njihovo rodovitnost (SUŠIN 1983). 
Pedobiologija pa postavlja v ospredje predvsem organizme, ki živijo v tleh (COLEMAN/ 
CROSSLEY 1996). Taka delitev je posledica praktičnega pristopa k raziskovanju 
kompleksa, ki ga imenujemo tla in ga sestavljata dve glavni komponenti. Ena je biotop 
oz. življenjski prostor s fizikalno-kemijskimi dejavniki, druga pa so organizmi, ki se 
povezujejo v življenjske združbe oz. biocenoze in ta prostor naseljujejo (TARMAN 
-I992')~Bkologij~cpedofavne pa Je eno od poclročirtalne efologfje, ki proučuje živali v 
tleh, njihov pomen ter povezave in odvisnosti s talnim sistemom. 
Fizikalno so tla sistem trdne, tekoče in plinaste faze. Vse tri imajo velik vpliv na življenje 
v tleh. Trdno fazo predstavljata mineralni del, ki nastane s preperevanjem matične 
podlage, in organski del, ki je rezultat prepletenega delovanja rastlin, živali in 
mikroorganizmov. V pedoloških procesih se ti dve substanci med sabo integrirata in 
tvorita organsko-mineralni kompleks z značilno strukturo, teksturo, kislostjo ali 
bazičnostjo, barvo, debelino in horizonti (WALL WORK 1970). Pri teh procesih je 
pomembna tudi časovna dimenzija. Tla so v bistvu rezultat stalnega vzajemnega 
delovanja biocenoz in abiotičnega okolja. 
Razvoj tal ni enosmeren proces. Že oblikovana tla se pri spremenjenih pogojih začnejo 
spreminjati. Sukcesija vegetacije, spremembe klime, predvsem pa človek s slabim 
poznavanjem ekoloških zakonitosti in nezavedanjem posledic svojih posegov v naravo, 
lahko močno in dolgotrajno spremenijo talne lastnosti in s tem tudi talne biocenoze 
(WALLWORK 1970). 
Degradirana kraška območja na slovenskem Krasu so nastajala skozi večstoletno 
zgodovino, kjer so prebivalci čezmerno krčili gozdove za različne potrebe (BEL TRAM 
1954a, 1954b, JURHAR in sod. 1963, WRABER 1954a). Apnenčasta matična kamnina 
in sredozemsko podnebje s poletnimi sušami in močnimi jesenskimi nalivi sta pripomogla 
k temu, da je naravni gozd praktično izginil. S pogozdovanjem črnega bora se je sredi 
prejšnjega stoletja začela obnova gozda (SEVNIK 1957). Čeprav črni bor ni avtohtona 
vrsta, se je pokazala za ekološko primemo, saj omogoča postopno vračanje avtohtonih 
drevesnih vrst. Današnje stanje je mozaično izmenjevanje golih degradiranih površin, 
8 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 
čistih sestojev črnega bora, gozda z avtohtonimi listavci, mešanega gozda in grmišč na 
majhnih površinah. 
V raziskavi smo skušali ugotoviti, kako se skupaj z vegetacijo spreminjajo tla in talne 
združbe mezoartropodov na tržaško - komenskem Krasu. Zanimalo nas je, kakšne so 
kvantitativne in kvalitativne razlike teh združb na petih lokacijah z različno vegetacijo, 
vendar z isto klimo in matično podlago. 
1.1 TALNA FAVNA 
SOILFAUNA 
Težko je potegniti mejo in določiti, kaj so talne živali in kaj ne, saj so mnoge na različne 
načine povezane s tlemi. Poleg pravih edafskih živali, ki vse svoje življenje preživijo v 
tleh in nanje s svojo aktivnostjo odločilno vplivajo, živijo v tleh tudi druge, ki tu preživijo 
le del svojega življenja. Glede na stopnjo prisotnosti v tleh ločimo talne živali na stalne, 
začasne, obdobne, delne, prehodne in izmenične (COLEMAN / CROSSLEY 1996, 
MRŠIC /NOVAK 1995, MRŠIC 1997). 
Razvrščanje talnih živali glede na njihovo telesno velikost je predvsem praktične narave 
in ne temelji na evolucijskem razvoju ali taksonomskem razvrščanju, saj je izbira metode 
študija posamemih skupin odvisna od njihove velikosti. Med najmanjšo talno favno 
spadajo drobni, 1-2 µm veliki mikroflagelati, med najdaljšimi pa so do nekaj metrov dolgi 
deževniki in vretenčarji. Talno favno delimo na (COLEMAN/CROSSLEY 1996, 
MRŠIC/NOV AK 1995): 
Mikrofavno (0,001 - 0,2 mm), ki jo sestavljajo pretežno praživali in le najmanjši 
predstavniki pršic (Acarina), glist (Nematoda), kotačnikov (Rotatoria), tihotapk 
(Tardigrada) in ceponožnih rakov (Copepoda); 
Mezofavno (0,2 - 2 mm). Najštevilnejše in najpomembnejše so pršice (Acarina), 
skakači (Collembola), gliste (Nematoda) in beli deževniki (Enchytreidae), poleg teh 
pa sem štejemo še večje tihotapke (Tardigrada) in kotačnike (Rotatoria) ter 
paščipalce (Pseudoscorpiones), proture (Protura), dvorepke (Diplura), drobnonožke 
(Symphila) in malonoge (Pauropoda); 
Makrofavno (2 - 20 mm), kjer so glavna skupina deževniki (Lumbricidae), poleg teh pa 
še polži (Mollusca), nekatere skupine žuželk oz. njihove ličinke, pajki (Aranea), suhe 
južine (Opiliones), stonoge (Myriapoda) in kočiči (lsopoda); 
9 
Lebez, J., Urbančič, M.: Tla in talna mezofavna ... 
Megafavno (nad 20 mm). Sem štejemo predvsem nekatere vrste deževnikov in v 
tleh živeče vretenčarje (Vertebrata). 
1.2 ŠTUDIJSKO OBMOČJE 
STUDY SITE 
Raziskovalne ploskve ležijo ob lokalni kolovozni poti med Temnico in Zagrajcem. Od 
Komna na Krasu so oddaljene 5 km. Primorski Kras fitogeografsko in klimatsko 
uvrščamo v submediteransko območje (POČKAR 1992, ŠKULJ 1988, WRABER 
1954b). Glavna potencialna klimaksna združba na karbonatni podlagi nizkega Krasa je 
primorski gozd gradna, puhastega hrasta in kraškega jesena ( Orno - Quercetum petraeae 
- pubescentis, KOŠIR 1974), ki se razširja po nizkih kraških planotah od 200 - 700 m 
nadmorske višine (ZORN 1975). Gozdovi so bili v preteklosti izsekani ali degradirani do 
goličav, kasneje pa ponekod pogozdeni z nasadi črnega bora. Danes so večinoma 
oblikovani kot nizki gozdovi ali grmišča. Današnja vegetacijska združba, ki se je 
oblikovala na tem območju kot sekundarna fitocenoza zaradi antropogenih dejavnikov, je 
primorski termofilni gozd črnega gabra in jesenske vilovine: (Seslerio autumnalis -
Ostryetum carpinifoliae, HORVAT in HORVATIČ 1950) (POČKAR 1992, ZORN 
1975). 
Na rastišču opisane vegetacijske združbe smo izbrali tri gozdne in dve travniški združbi, 
ki se po vegetaciji med sabo razlikujejo. Predstavljajo sukcesijo opuščenega pašnika prek 
sajenega borovega gozda do domnevno klimaksne združbe gradna, puhastega hrasta in 
kraškega jesena. Teren je geografsko enoten in raven, brez večjih vzpetin ali vrtač, ki bi 
povzročale večje mikroklimatske razlike. Geološko podlago tvorijo zgornjekredni beli do 
svetlo sivi apnenci, ponekod v obliki plošč in skladov (OGK 1968, POČKAR 1992, 
WRABER 1954a). 
10 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 
2 METODE 
METHODS 
2.1 METODE PEDOLOŠKIH DEL 
PEDOLOGICAL METHODS 
Pedološki pregled raziskovalnih ploskev je bil opravljen 19. junija 1997. Obsegal je 
ogled zemljišč ter preiskavo morfoloških lastnosti tal s polstožčasto pedološko sondo na 
okoli 1 ar (10 x 1 O m) velikih ploskvah, izkop in opis reprezentativnih talnih profilov ter 
odvzem vzorcev iz njihovih talnih horizontov. Talne vzorce smo analizirali v pedološkem 
laboratoriju Gozdarskega inštituta· Slovenije. 
V talnih vzorcih smo določili: 
vrednosti pH v deionizirani vodi (H2O) in v CaC12 (0,01 M raztopina), 
elektrometrično, s stekleno pH elektrodo (BLUM / SPIEGEL / WENZEL 1989); 
vsebnosti skupnega dušika (N101) po modificirani Kjeldahlovi metodi z aparaturo 
Gerhardt (HESSE 1971 ); 
količine skupnega ogljika (C101) s suhim sežigom z aparaturo Carmhomat 8 ADG 
(SCHLICHTING / BLUME 1966); 
vsebnosti karbonatov (CaCO3) s Scheiblerjevim kalcimetrom (BLUM / SPIEGEL / 
WENZEL 1989); 
Računsko smo določili še: vsebnosti mineralnega ogljika (Cminer = CaCO3 x O, 12), 
organskega ogljika (Corg = C101 - Cminer), razmerja C0r/N101 in količino organske snovi 
(humus= Corg x 1,724) v tleh. Kakovost laboratorijskih meritev smo kontrolirali s testnim 
vzorcem tal iz medlaboratorijske primerjave ALV A Fachgruppe Boden (AL V A 1994). 
Tekstura tal po velikosti mineralnih delcev je bila določena s pripravo vzorcev z 
natrijevim pirofosfatom in s sedimentacijsko-pipetno metodo po Kohnu. Tekstume 
razrede smo določili z ameriškim tekstumim trikotnikom. Talnim horizontom smo 
določali barvo z Munsellovim barvnim atlasom. Tla smo razvrstili s pomočjo pravilnika 
za ocenjevanje tal (ULSRS 1984) ter klasifikacije tal (ŠKORlC / FILIPOVSKI / ČIRlC 
1985). 
11 
Lebez, J., Urbančič, M.: Tla in talna mezofavna ... 
2.2 METODE RAZISKOVANJA PEDOFAVNE 
METHODS OF PEDOFAUNA RESEARCH 
Za zbiranje talnih živali obstaja veliko metod. Nabiranje osebkov na terenu in lovljenje s 
pastmi uporabljamo za makrofavno. Za proučevanje mezofavne naberemo vzorce tal in 
jih analiziramo v laboratoriju, za mikrofavno pa uporabljamo tehnike iz mikrobiologije. 
Laboratorijske metode delimo v dve veliki skupini: mehanske in vedenjske. Z 
mehanskimi metodami dobimo poleg živih tudi mrtve živali in neaktivne stadije. 
Vedenjske metode temeljijo na reakciji živali na določen dražljaj, npr. toploto, svetlobo, 
izsušitev. Zahtevajo aktivnost živali, zato z njimi ne dobimo jajčec in encistiranih stadijev 
(WALLWORK 1970, KEVAN 1962). 
Za zbiranje mezoartropodov tal je najbolj razširjena metoda ekstrakcije na Berlese -
Tullgrenovih lijakih. Vzorec tal položimo na kovinsko sito na vrhu lijaka in ga od zgoraj 
segrevamo z enim izmed različnih virov svetlobe. Tako živali prisilimo, da se umaknejo 
od vira svetlobe, toplote in izsuševanja navzdol, kjer jih pod lijaki ulovimo v lončke s 
fiksirjem (WALL WORK 1970, KEV AN 1962). To metodo smo uporabili v svojih 
raziskavah. 
Na vsaki lokaliteti smo odvzeli vzorce tal za kvalitativno in kvantitativno analizo združbe. 
Na lm2 smo vzeli po pet vzorcev (v vsakem oglišču in na sredini kvadrata po enega) 
velikosti 1 O x 1 O cm in globine 1 O cm oziroma do matične podlage, kjer so bila tla 
plitvejša od 10 cm. Mnogo avtorjev ugotavlja, da je več ko 95 % mezofavne 
koncentrirane v zgornjih 5 - 1 O cm tal (KEV AN 1962, W ALL WORK 1970, LUXTON 
1981, PETERSON / LUXTON 1982, COLEMAN / CROSSLEY 1996). Vzorce smo 
vzeli sedemkrat, maja 1987, junija in nato v enakomernih dvomesečnih intervalih do 
aprila 1988. Vzorce smo spravili v plastične vrečke in jih v laboratoriju 5 dni sušili na 
Berlese - Tullgrenovih lijakih. Živali so se zbirale v plastičnih lončkih z etilenglikolom 
pod lijaki. Iz lončkov smo pobirali posamezne osebke in jih fiksirali v trajne 
mikroskopske preparate. Določali smo jih s pomočjo svetlobnega mikroskopa in 
binokularne lupe Olympus. 
Mezoartropode tal, ki smo jih z opisano metodo lovljenja dobili v vzorcih, smo 
identificirali po različnih priročnikih in knjigah za določevanje (KEV AN 1962, 
WALLWORK 1970, TARMAN 1985, MRŠIC / NOVAK 1995, MRŠIC 1997). Ciljna 
skupina naše naloge so bile pršice, zato smo jih razvrstili do družin in nekatere do rodov 
12 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 
in vrst. Pri tem smo uporabljali ključe za določevanje Krantz-a (1970), Balogh-a ( 1965), 
Tarman-a (1983) ter Giljarov-a in Krivolutsky-ja (1975). Pršice smo ločili v 4 podredove: 
Mesostigmata, Prostigmata, Astigmata in Cryptostigmata. Pri vsakem od teh redov smo 
osebke identificirali do družin, nekatere najbolj mačilne predstavnike pa do vrst. 
Mezoartropode smo vzorčili na izbranih prostorninskih enotah na vsaki posamemi 
lokaciji in dobili absolutno število osebkov na dan odvzema vzorca. Za kvantitativen opis 
združbe na posamemih lokalitetah smo uporabili gostoto in dominanco. Absolutna 
abundnca je naselitvena gostota, ki smo jo podali kot število osebkov/m2 za posamezen 
vzorec. Celoletno gostoto smo izračunali kot povprečje sedmih odvzemov od maja 1987 
do aprila 1988. Poleg smo podali še najmanjše in največje število osebkov med sedmimi 
vzorci na določeni lokaciji. Relativno gostoto smo uporabili kot primerjavo zastopanosti 
posameznih skupin glede na celotno združbo mezoartropodov na vsaki od petih lokacij. 
Izračunali smo jo v odstotkih za posameme družine pri pršicah oz. za posameme skupine 
pri preostalih mezoartropodih. Za prikaz številčnosti pršic smo uporabili dominanco, s 
katero smo izračunali, katere družine prevladujejo glede na število osebkov v združbah na 
vsaki od petih lokacij. Podali smo jo z odstotnim deležem kot skupinsko dominanco, kjer 
smo vzeli za osnovo sistematsko skupino družino (TARMAN 1992). Stopnje dominance 
so naslednje: 
evdominantne družine ........... 10% ali več 
dominantne družine .............. 5% - 10% 
subdominantne družine ......... 2% - 5% 
recendentne družine .............. 1 % - 2% 
subrecendentne družine ....... pod 1 % 
3 REZULTATI 
RESULTS 
3.1 OPIS RASTIŠČ RAZISKOVALNIH PLOSKEV 
SITE DESCRIPTION OF STUDY PLOTS 
Ploskev 1 je opuščen pašnik, ki ga zaraščajo pretežno listavci. Okrog 30% površine 
poraščajo posamemi grmi ali nizka drevesa ruja (Cotinus coggygria), malega jesena 
(Fraxinus ornus), puhastega hrasta (Quercus pubescens), robinije (Robinia 
pseudoacacia), navadnega brina (Juniperus communis) in črnega bora (Pinus nigra). 
Pokrovnost zeliščnega sloja je 80 %, povprečna globina tal je 11 cm. Zelo plitva, 
13 
Lebez, J., Urbančič, M.: Tla in talna mezofavna ... 
nerazvita tla - litosoli in inicialne rendzine (Lithic Leptosols - po FAO - Unesco 1989) se 
prepletajo s plitvimi do srednje globokimi rendzinami (Rendzic Leptosol). V zgornjem 
delu so tla zelo gosto prekoreninjena s travno rušo. 
Ploskev 2 je opuščen pašnik, ki ga zaraščajo pretežno iglavci in leži neposredno pod 
gozdom črnega bora. Okoli 20 % površine je poraščene z grmovjem ali nizkim drevjem 
črnega bora, navadnega brina, malega jesena in kaline (Ligustrum vulgare). Pokrovnost 
zeliščnega sloja je 90 %, povprečna globina tal je 1 O cm. Zelo plitva, nerazvita tla -
litosoli in inicialne rendzine se prepletajo s plitvimi rendzinami. Pod okoli 1 cm debelo 
organsko plastjo so tla gosto prekoreninjena s travno rušo. 
Ploskev 3 porašča debeljak črnega bora (Pinus nigra) svetlega do vrzelastega sklepa z 
dobro razvitim polnilnim in grmovnim slojem, v katerih se pojavljajo naslednje drevesne 
in grmovne vrste: mali jesen, črni gaber ( Ostrya carpinifolia), robinija, navadna leska 
(Corylus avellana), navadni glog (Crataegus oxyacantha) in puhasti hrast (Quercus 
pubescens). Borova debla so porasla z bršljanom (Hedera helix). Pokrovnost zeliščnega 
sloja je 50%. Povprečna globina tal je 14 cm. Prevladujejo plitve rendzine. Pod plastjo 
slabše razkrojenega, pretežno borovega opada leži 1 do 3 cm debel humusni organski 
podhorizont Oh . 
Ploskev 4 porašča letvenjak črnega gabra in malega jesena, pretežno panjevskega porekla, 
šopaste in nizke rasti ter slabe gospodarske kakovosti. Sklep krošenj je normalen. V 
šibkem grmovnem sloju se poleg črnega gabra in malega jesena pojavljajo posamezni 
grmi navadnega brina in ruja. Pokrovnost zeliščnega sloja je 20 %. Povprečna globina tal 
je 20 cm. V talni združbi prevladujejo plitve do srednje globoke sprsteninaste rendzine 
(Rendzic Leptosols), okoli 20 % delež zavzemajo plitva do srednje globoka pokarbonatna 
rjava do rdečerjava tla. Po FAO - Unesco (1989 ) jih uvrščamo v talno enoto kromični 
kambisoli (Chromic Cambisols). Nerazvita tla se pojavljajo v fragmentih. 
Ploskev 5 porašča sestoj, ki je mešani, raznomerni drogovnjak in debeljak praviloma 
debelejših in nadstojnih dreves puhastega hrasta ter tanjših in podstojnih dreves črnega 
gabra, malega jesena in robinije. Ima normalen do svetel sklep krošenj. V šibko razvitem 
grmovnem sloju se pojavljajo naslednje grmovne in drevesne vrste: ruj, mali jesen, brin, 
črni gaber, robida in glog. Pokrovnost zeliščnega sloja je 50%. Povprečna globina tal je 
19 cm. Prevladuje srednje globoka, sprsteninasta rendzina na apnencu. 
14 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 
3.2 TALNE RAZMERE NA RAZISKOVALNIH PLOSKVAH 
SOIL CONDITIONS OF STUDY PLOTS 
Vseh pet ploskev leži na planotastem svetu Komenskega Krasa, med 335 m in 350 m 
nadmorske višine na apneni matični podlagi. Površinska skalovitost se giblje od 5 % do 
20 %. Relief je na štirih ploskvah zelo položen, zmerno valovit, le v hrastovem gozdu je 
bolj nagnjen, razgiban in močneje skalovit, ker leži na pobočju vrtače. Vse ploskve ležijo 
na sedanjih ali nekdanjih kmetijskih površinah, iz katerih je bilo v preteklosti odstranjeno 
veliko kamenja in skal in zloženo v kamnite zidove in kupe. S sondiranjem smo ugotovili 
naslednje tipe tal: nerazvita tla (litosol in protorendzine) z globino manjšo od 11 cm, 
rendzine m pokarbonatna rjava tla (kalkokambisol). Za ta zakraseli svet je značilno, da se 
globina in tudi vrsta tal spreminjata že na kratke razdalje, marsikje tudi korakoma. 
Na ploskvah 1 in 2, ki sta bili osnovani na pašnikih v zaraščanju, zavzemajo nerazvita tla 
v talni združbi kar 50 % do 60 % delež. Prepletajo se s plitvimi, pretežno sprsteninastimi 
rendzinami. Pri sprsteninasti obliki humusa so razmerja C/N 1 O do 15 - preglednica 1. Tla 
so večinoma zelo plitva s slabo kislo do nevtralno reakcijo, močno skeletna, zelo odcedna 
in so v zgornjem delu gosto prekoreninjena s travno rušo. Za drevje so ta tla slabše 
rodovitna, njihova vododržnostje slaba, zato v njih občasno vladajo sušne razmere. 
Ploskve 3, 4 in 5 porašča gozd. Tu so tla na splošno bolj razvita, globlja in bolj rodovitna. 
Nerazvita tla imajo tukaj 10 % do 20 % površinski delež v talni združbi, rendzine 70 % 
do 90 %, v gabrovem gozdu pa so se razvila tudi pokarbonatna rjava tla (z 20 % 
deležem). 
Na zgradbo gozdnih tal močno vpliva kakovost opada. Na ploskvi 3 prevladuje težje 
razkrojljiv opad črnega bora. Laboratorijske analize kažejo, da je imela plast 0 1,r 
reprezentančnega profila te ploskve veliko razmerje C/N 38 in močno kislo reakcijo (pH 
v CaC12 je 4,79 - preglednica 1). Za rendzine na tej ploskvi je značilno, da pod opadom 
leži 1 do 3 cm debela humusna organska plast Oh iz surovega humusa (mor humus) in 
prhline (moder humus). Sledi mu molični humusnoakumulacijski horizont Arno• Je 
pretežno sprsteninast (muli humus), rahlo kisle do nevtralne reakcije, visoko zasičen z 
izmenljivimi bazami. Prevladujejo plitve sprsteninaste rendzine s površinsko organsko 
humusno plastjo, ki so za malo zahteven črni bor in termofilne listavce zadovoljive do 
dobre rodovitnosti. 
15 
Lebez, J., Urbančič, M.: Tla in talna mezofavna ... 
Na ploskvi 5 prevladuje hrastov opad, ki zaradi vsebnosti čreslovin in praviloma velikega 
C/N razmerja počasneje mineralizira. Zato se tudi tukaj pod opadom ponekod pojavlja do 
3 cm debel humusni organski podhorizont. Laboratorijske analize kažejo, da je plast 
opada (1 = litter) in delno razkrojenih (r = fermentiranih) rastlinskih ostankov O1,r 
reprezentančnega profila imela razmerje C/N 29, srednje kislo reakcijo (pH v CaC}i je 
5,31 - preglednica l), in je vsebovala 69 % organske snovi. Tu prevladujejo srednje 
globoke, slabo kisle, sprsteninaste rendzine razmeroma dobre rodovitnosti. 
Preglednica 1: Kemijske lastnosti talnih vzorcev, odvzetih 19. 6. 1997 na petih raziskovalnih 
ploskvah pri Komnu 
Table 1: Chemical characteristics oj soil samples collected infive study plots near Komen 
on June 19, 1997 
Kraj Globina ( cm) Horizont pH (CaC[z) Humus (g/kg) C/N 
Location Depth Horizon 
Ploskev 1 0-5 Arno 5,93 138,5 12 
Plot 1 5-20 AmJC 6,63 119,5 13 
Ploskev2 1-0 01,r 5,09 396,5 14 
Plot2 0-3/5 Arno 5,68 164,8 10 
3/5-13 Arne/C 6,93 141,9 10 
Ploskev 3 5 -2/3 Oi,r 4,79 804,5 38 
Plot3 2/3-0 Oi, 5,41 545,9 23 
0-5 Arno 6,06 127,1 15 
5-20 AmJC 6,87 75,7 15 
Ploskev4 1/3-0 Oi,r 5,26 494,2 27 
Plot4 0-5 Aoh 5,97 112,6 14 
5-10 Aoh(B)., 5,54 60,9 13 
10-20 (B)., 5,01 48,8 15 
20-30/35 (B),.JC 5,30 43,7 16 
Ploskev 5 4/5 - 1/3 Oi.r 5,31 689,6 29 
Plot5 1/3-0 Or,h 6,20 545,1 20 
0-10 Arno 5,28 123,6 14 
10-21/23 AmJC 6,10 58,2 15 
Na ploskvi 4 plast opada sestavljajo predvsem ostanki termofilnih listavcev (mali jesen, 
črn gaber) in zelišč, ki se razmeroma dobro in hitro mineralizirajo. Zato neposredno pod 
njim leži humusnoakumulativni horizont A s sprsteninasto (mul[) rendzino. Nerazvita tla 
se pojavljajo le v fragmentih. Prevladujejo plitve do srednje globoke sprsteninaste 
16 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 
rendzine in rjave rendzine. Te imajo pod organskim O in humusnoakumulacijskim 
horizontom A še inicialni kambični horizont (B),z in predstavljajo prehod proti rjavim 
dem. Okoli 20 % delež zavzemajo plitva do srednje globoka pokarbonatna rjava tla 
(kalkokambisol). Pod horizontoma O in A imajo srednje kisel, glinastoilovnat do glinast, 
rjav do rdečerjav kambični horizont (B),z, ki se je razvil na apnenčastem kamenju 
(horizont C) in skalah (horizont R). Tla so evtrična (pH v vodi je nad 5,5, stopnja 
nasičenosti z izmenljivimi bazami je nad 50 %), dobro preskrbljena s hranili in imajo 
razmeroma visoko sposobnost zadrževanja vode. So razmeroma dobre rodovitnosti. 
3.3 ANALIZA PEDOFAVNE 
PEDOFAUNA ANAL YSIS 
3.3.1 Skupne značilnosti raziskovalnega območja 
Common characteristics of the study site 
Število mezoartropodov, ki smo jih z izbrano metodologijo našli v vzorcih na vseh petih 
raziskovalnih ploskvah v obdobju od maja 1987 do aprila 1988, je 124.749 osebkov, kar 
predstavlja povprečno gostoto 71.285 (min. 43.120, max. 100.848) osebkov /m2 . 
Relativna gostota posameznih skupin talne združbe mezoartropodov je naslednja: največ 
je bilo pršic (Acarina), ki predstavljajo tri četrtine (74,8 %) vseh zbranih živali. 
Naslednja številčna skupina so skakači (Collembola), ki jih je 22,5 %, preostalih 2,7 % 
ulova pa predstavljajo malonoge (Pauropoda) 0,53 % in drobnonožke (Symphyla) 0,80 % 
med stonogami (Myriapoda), proturi (Protura) 0,38 % in dvorepke (Diplura) 0,08 % 
med nekrilatimi žuželkami, resokrilci (Thysanoptera) 0,20 % in prašne uši (Psocoptera) 
0,04 % ter ličinke dvokrilcev (Diptera) 0,23 %, hroščev (Coleoptera) 0,11 % in stenic 
(Heteroptera) 0,29 % med krilatimi žuželakmi ter paščipalcev (Pseudoscorpiones) 0,08 
% med pajkovci (Arachnida). 
Povprečno gostoto mezoartropodov prikazuje preglednica 2. Za pršice je bila okrog 
53 .000 osebkov/m2 . Naselitvena gostota pršic v gozdnih tleh je med 104 in l 05 
osebkov/m2 (PETERSON/ LUXTON 1982). Skakačev je bilo v vzorcih precej manj, le 
16.000 /m2. Povprečna gostota drugih skupin je bila bistveno manjša in je znašala od 574 
osebkov/m2 za drobnonožke do 25 osebkov/m2 za prašne uši. 
17 
Lebez, J., Urbančič, M.: Tla in talna mezofavna ... 
Preglednica 2: Povprečna gostota mezoartropodov tal (št. osebkov/m2) na raziskovalnih 
ploskvah pri Komnu v obdobju med majem 1987 in aprilom 1988 
Table 2: Average density oj soil mesoarthropods (no. of organisms/m2) in the study plots 
near Komen between April 1987 and May 1988 
Skupina Gostota Skupina Gostota 
Group Density Group Density 
Povp. Min. Max. Povp. Min. Max. 
Acarina 53.326 31.568 80.136 Psocoptera 25 o 56 
Collembola 16.003 10.336 18.344 Thysanoptera 140 40 320 
Pauropoda 381 40 720 Diptera larve 163 84 332 
Symphyla 574 164 1.360 C olleoptera larve 79 o 280 
Protura 274 156 746 Heteropetra larve 209 8 1.184 
Diplura 57 204 204 Pseudoscorpiones 54 8 148 
Zaradi velikega števila pršic, ki prevladujejo v vseh vzorcih in zaradi njihove velike 
gostote, smo to skupino podrobneje analizirali. Zastopani so vsi štirje podredovi. Našli 
smo predstavnike 1 O družin mesostigmatičnih pršic (podred Mesostigmata), 5 družin 
prostigmatičnih pršic (podred Prostigmata), 2 družini astigmatičnih pršic (podred 
Astigmata) in 23 družin oribatid (podred Cryptostigmata). 
Povprečna gostota za pršice je bila 53.327 osebkov /m2, gostota za posameme skupine 
pršic paje bila naslednja: 
Cryptostigmata ...... 36.192 .......... (min. 20.912, max. 64.024) osebkov/m2 
Mesostigmata .......... 5.006 .......... (min.2.036, max. 7.420) osebkov/m2 
Prostigmata ........... 11.452 .......... (min. 6.584, max. 22.244) osebkov/m2 
Astigmata ................... 675 .......... (min. 316, max. 1.016) osebkov/m2 
Dominanco družin za tri podrede v združbi pršic prikazuje preglednica 3. Oribatide smo 
razvrstili v 23 družin. Med njmi je evdominantna le ena družina, to so Oppiidae. 
Predstavljajo več kot polovico vseh oribatid. Podobne rezultate sta v raziskavah dobila 
tudi MADEJ in SKUBALA (1996), kjer so v borovem sestoju vrste iz družine Oppiidae 
dominirale z 76,6 %, v bukovem pa z 62,3 %. Med dominantnimi v naših vzorcih so še tri 
družine, ki imajo vse okrog 9 % delež, preostalih 19 družin pa je številčno slabše 
zastopanih. Med mesostigmatičnimi pršicami smo našli 11 družin, od katerih so 4 
evdominantne, ena je dominantna, 6 družin pa je zastopanih z manj kot 5 % deležem. 
Prostigmatične pršice smo razvrstili v pet družin. Dve družini sta dominantni, ena 
18 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 
subdominantna in ena subrecendentna. Astigmatične pršice smo razvrstili v dve družini, v 
družino Acaridiae jih spada 74 % in v družino Anoetidae 26 %. 
Preglednica 3: Dominantnost pršic (Acarina) na raziskovalnih ploskvah pri Komnu v obdobju 
od maja 1987 do aprila 1988 
Table 3: Dominance of mites (Acarina) in the study plots near Komen between May 1987 
an d A ·11988 !Prl 
Družine Cryptostigmata Mesostigmata Prostigmata 
Families 
evdominantne Oppiidae 54,32 % Parasitidae 30,40% Trombidiidae 82,10% 
eudominant Zerconidae 24,07% 
Rhodacaridae 18,14 % 
Veigaidae 12,33 % 
dominantne Ceratozetidae 9,59% Trachytidae 6,68% Stigmaeidae 8,29% 
dominant Suctobelbidae 9,19% Scutacaridae 5,73% 
Brachychthoniidae 9,14% 
subdominantne Tectocepheidae 3,62% Ascidae 4,11 % Cunaxidae 3,28% 
subdominant Haplozetidae 2,57% 
Phthiracaridae 2,74% 
recendentne liacaridae 1,30% Oplitidae 1,37% 
recendent Perlohmanniidae 1,27% Trachyuropodidae 1,04% 
Damaeidae 1,12% 
subrecendentne 13 družin 3 družine J družina 
subrecendent 13 Families 3Families 1 Family 
3.3.2 Primerjalna analiza pedofavne na posameznih raziskovalnih ploskvah 
A comparative analysis of pedofauna in individual study plots 
Na ploskvi 1 smo v obdobju od maja 1987 do aprila 1988 našli v vzorcih povprečno 
44.517 (min. 12.220, max. 74.160) osebkov/m2, na ploskvi 2 pa 52.263 (min. 12.360, 
max. 89.400) osebkov/m2• Pršice predstavljajo 76 % oz. 78 %, ostali mezoartropodi pa 24 
% oz. 22 %, od tega je skakačev 20 % oz. 19 %. 
Obe ploskvi sta si po nekaterih ekosistemskih značilnostih podobni, saj sta obe osnovani 
na opuščenih pašnikih. Njuna zgodovina je podobna in predvidevamo, da se tudi 
mezoklimi ne razlikujeta bistveno, saj med njima ni večjih vzpetin, ki bi povzročale 
podnebne razlike. Podobnost biotopov vidimo tudi v zgradbi tal (preglednica 1). Glavna 
19 
Lebez, J., Urbančič, M.: Tla in talna mezofavna ... 
razlika je v sestavi vegetacije in oddaljenosti od gozda. Ploskev 2 leži ob robu borovega 
gozda, in jo zaraščajo večinoma posamezna nizka drevesa črnega bora, ploskev 1 pa je na 
odprtem in od gozda oddaljena približno 100 m. Tu najdemo več posameznih dreves in 
grmov listavcev in precej manj iglavcev. 
Ploskev 3 je, za razliko od prejšnjih dveh, osnovana v gozdnem sestoju, kjer prevladuje 
črni bor. Na tej lokaciji smo od maja 1987 do aprila 1988 našli v vzorcih 115.720 (min. 
55.300, max. 155.580) osebkov/m2 . Število živali v vzorcih je za pršice 2 oz 2,5 krat 
večje, za skakače pa 3,5 oz. 3 krat večje kot v vzorcih iz obeh travniških ekosistemov. 
Pršice predstavljajo 73 %, ostali mezoartropodi pa 27 %, od tega je skakačev 26 %. 
Ploskev 4 leži v gozdnem sestoju, ki ga od drevesnih vrst sestavljata skoraj izključno črni 
gaber in mali jesen. Nastal je z zaraščanjem pašnika, današnji značilnosti tega gozda pa 
sta panjevsko poreklo in nizka rast dreves. Na tej lokaciji je bila od maja 1987 do aprila 
1988 povprečna gostota v vzorcih 78.689 (min. 39.540, max. 146.840) osebkov/m2 . 
Pršice predstavljajo 79 %, ostali mezoartropodi pa 21 %, od tega je skakačev 19 %. 
Ploskev 5 je gozdni sestoj, ki leži na pobočju večje vrtače in kjer prevladujejo večji 
hrasti. Na tej lokaciji je bila od maja 1987 do aprila 1988 povprečna gostota v vzorcih 
65.237 (min. 27.300, max.102.900) osebkov/m2• Pršice predstavljajo 70 %, ostali 
mezoartropodi pa 30 %, od tega je skakačev 25 %. 
Povprečne gostote posameznih skupin mezoartropodov na vseh petih vzorčnih ploskvah 
prikazuje grafikon 1. 
Pršice, kot najštevilčnejšo skupino talnih mezoartropodov, smo analizirali še po 
posameznih podredovih in ugotovili, da so oribatide v vseh sestojih najštevilčnejše, 
njihove gostote pa se od ploskve do ploskve razlikujejo. Povprečne gostote za posamezne 
skupine pršic prikazuje grafikon 2. Zanimiva značilnost je, da ostaja enako razmerje med 
posameznimi podredovi na vseh petih lokalitetah. 
20 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 
število osebkovim' / No. of o anisms/m2 
Grafikon 1: 
Graph 1: 
Ploskev3 
Plot 3 Ploskev 4 
Plot 4 Ploskev 5 
Plol.5 
Acarina 
Povprečna gostota pršic (Acarina), skačev (Collembola) in drugih mezoartropodov 
(št. osebkov/m2) na raziskovalnih ploskvah pri Komnu v obdobju od maja 1987 do 
aprila 1988 
Average density of mites (Acarina), collembolans (Collembola) and other 
mesoarthropods (no. of organisms/m2) in the study plots near Komen between May 
1987 and April 1988 
Število osebkov/m2 / No. of organisms/m2 
60000 
50000 
40000 
30000 
20000 
10000 
Grafikon 2: 
Graph2: 
Cryptostigmata 
:~~:~ev 2 :~~:~ev 3 Ploskev 4 Ploskev 5 
Plot4 P/ot5 
Povprečna gostota posameznih podredov prsic (Acarina) (št. osebkov/m2) na 
raziskovalnih ploskvah pri Komnu v obdobju od maja 1987 do aprila 1988 
Average density of individual mite suborders (Acarina) (no. of organisms/m2) in the study 
plots near Komen between May 1987 and April 1988 
4 RAZPRAVA 
DISCUSSION 
21 
Lebez, J., Urbančič, M.: Tla in talna mezofavna ... 
Med obravnavanimi talnimi združbami na območju, ki smo ga zajeli v svoji raziskavi, 
lahko opazimo velike razlike v gostoti mezoartropodov med posameznimi ploskvami. 
Razlike so tudi v razmerju med posamezn1m1 skupinami mezoartropodov. 
Makroklimatske razmere in matična podlaga so na vseh petih ploskvah zaradi lege enake. 
Zato lahko pripišemo vzrok za odstopanja organski komponenti tal, ki je odvisna od tipa 
procesov dekompozicije, mikroklimatskim razmeram in tipu vegetacije (WALL WORK 
1970). 
Številne raziskave so pokazale, da v dobro prezračenih, nevtralnih ali rahlo alkalnih tleh 
razgrajevanje organskih snovi poteka hitro. Glavni razgrajevalci organskih snovi so 
bakterije, ki poleg celuloze razgrajujejo tudi lignin, zato je razgradnja hitra in popolnejša. 
V talni favni prevladujejo večji nevretenčarji, med katerimi so najpomembnejši 
deževniki, polži, stonoge in ličinke žuželk, ki požirajo velike količine opada in ga 
odnašajo navzdol. Tu ga spravijo ali konzumirajo. Ob prehodu skozi prebavila se delno 
mehansko in kemično predela. Drobni delci organskega materiala se pomešajo z 
mineralnimi. Humus se nabira do večje globine, nastaja sprstenina. Ima več amonijevih in 
nitratnih ionov, ki so dostopnejši za mobilizacijo in za rastline, manj fulvo kislin, več 
kalcija in večjo izmenjevalno kapaciteto baz. Taka tla so rodovitnejša in ugodnejša za rast 
vegetacije. (W ALL WORK 1970, KEV AN 1962). 
V kislih tleh poteka razgradnja počasneje in manj popolno. Glavni razgrajevalci so glive, 
ki razgrajujejo le celulozo, lignina pa ne. Nastajajo organske kisline, ki jih izločajo 
saprofagne glive in so vzrok za kisel pH. Organska snov je slabše razgrajena in vsebuje 
več lignina in hemiceluloze. Mešanje organskega in mineralnega dela je slabše, zato se 
organski material nabira v tankem zgornjem sloju. Nastaja surovi humus. V takih 
razmerah prevladujejo predvsem manjši nevretenčarji, kot so pršice in skakači, ki se 
hranijo s kolonijami gliv. pH je za večje nevretenčarje, predvsem za deževnike prekisel, 
zato njihove niše zasedajo mali artropodi, ki tak pH prenašajo. (WALL WORK. 1970, 
KEV AN 1962). 
Vmesno stanje med sprstenino in surovim humusom so različne oblike prhnine, ki jih v 
naravi največkrat srečujemo. Za sukcesije iz surovega humusa v sprstenino je značilen 
postopen prehod disperzije in razgradnje organskega materijala in prehod od favne, ki jo 
22 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 
sestavljajo pretežno pršice, skakači in beli deževniki v favno, ki jo sestavljajo pretežno 
deževniki, stonoge in ličinke žuželk. (WOLL WORK 1970). 
Na naših raziskovalnih ploskvah smo dobili različne oblike humusa ter gostote 
mezoartropodov, ki se ujemajo z navedenimi trditvami. Predvidevamo lahko, da se 
gostote večjih nevretenčarjev spremmJaJo obratno sorazmerno z gostotami 
mezoartropodov. Žal pa nimamo podatkov, ki bi naše domneve lahko potrdili. 
Analiza tal kaže, da so v travniških ekosistemih (ploskvi 1 in 2) nerazvita in plitva tla z 
majhno količino sprsteninastega humusa in nizkim razmerjem C/N. Prevladujejo litosoli 
in zelo plitve rendzine. Paša in košnja v preteklosti sta pomenili odnašanje biomase iz 
ekosistema. Gostote mezoartropodov so najmanjše. Prevladujejo značilnosti travniškega 
ekosistema, čeprav je zaraščanje z drevesi že prisotno. Gostota mezoartropodov je nizka 
(44.500 in 52.000 osebkov/m2) kljub delni večji prisotnosti iglavcev (pašnik v zaraščanju 
z listavci) ali listavcev (pašnik v zaraščanju s črnim borom) kot v gozdnih tleh (od 65.000 
do 78.500 v listnatem in 116.000 osebkov/m2 v iglastem gozdu). V travniških 
ekosistemih, kjer ni dovolj velike akumulacije opada in dobro izražene fermentacijske 
plasti, je število skakačev mnogo manjše kot v bolj vlažnih, organsko bogatejših tleh 
(WALL WORK 1970), kar smo ugotovili tudi na naših ploskvah. 
Razlike v zgradbi tal se kažejo tudi med lokalitetami, ki so zaraščene z gozdom. Tla so 
globlja kot travniška in na njih prevladujejo plitve rendzine in ponekod pokarbonatna 
rjava tla. Tla v borovem gozdu imajo najbolj kisel pH, največje razmerje C/N in največ 
humusa. Tla v gabrovem in hrastovem gozdu imajo višji pH, manjše razmerje C/N in 
manj humusa, vendar gaje v hrastovem gozdu nekaj več kot v gabrovem. V tleh borovega 
gozda je res največ humusa, vendar je to pretežno surovi humus, ki je nepopolno 
razgrajen. 
Po pričakovanju so mezoartropodi najbolj številčni v tleh borovega gozda. Predvsem za 
oribatide velja, da so optimalni pogoji za njih stalna vlaga, veliko organskega materiala, 
rahlo kisel pH in srednja pokritost tal. Zato jih je največ v gozdnih tleh, manj v travniških 
in najmanj v poljskih tleh (TARMAN 1967). V naših vzorcih je število mezoartropodov v 
gabrovem gozdu manjše, še manjše pa je v hrastovem gozdu. Pedološka analiza tal kaže, 
da se lastnosti tal od travniških prek tal v borovem gozdu do tal v listnatem gozdu 
postopno izboljšujejo. Postajajo rodovitnejša, manj kisla in z večjo vsebnostjo humusa. 
Sklepamo lahko, da gre za primer postopnega prehoda k potencialno avtohtoni vegetaciji 
z zanjo značilno zgradbo tal in združbo mezoartropodov. Razmere postajajo ugodnejše 
23 
Lebez, J., Urbančič, M.: Tla in talna mezofavna ... 
tudi za večje artropode (teh z našo metodo v raziskavah nismo zajeli), zato so 
mezoartropodi prisotni v manjšem številu. 
Pri pršicah kot najštevilčnejši skupini talnih mezoartropodov smo za posamezne podrede 
ugotovili, da so njihove gostote na različnih lokacijah različne. Zanimivo pa je, da je 
razmerje med kriptostigmatičnimi, mezostigmatičnimi in prostigmatičnimi pršicami dokaj 
konstantno (slika 2) in neodvisno od značilnosti tal. Vseh treh skupin je največ v borovem 
gozdu, manj v gabrovem in hrastovem in najmanj v travniških tleh. Spreminja se torej le 
njihovo absolutno število in razmerje do drugih skupin, medsebojno razmerje pa ostaja 
isto. 
Naša raziskava potrjuje, da gre za sukcesijo iz degradiranega pašnika prek vnašanja 
črnega bora kot neavtohtone, vendar ekološko primerne vrste, v sonaraven gozdni 
ekosistem z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Te sukcesije so že dobro znane iz 
fitocenoloških in gozdarskih raziskav (JURHAR in sod. 1963). Pričujoči prispevek 
dokazuje, da vzporedno s sukcesijo vegetacije poteka sukcesija tudi v talni favni, ki 
dodatno prispeva k stabilnosti naravnih ekosistemov. 
5 POVZETEK 
Raziskovalne objekte smo izbrali v bližini Komna na Krasu ob lokalni cesti Zagrajec -
Temnica. Zanimalo nas je, kako se s spreminjanjem vegetacije na Krasu spreminjajo tudi 
tla in talne združbe mezoartropodov. 
Vegetacijska združba, ki se je oblikovala na tem območju kot sekundama fitocenoza 
zaradi antropogenih dejavnikov, je primorski termofilni gozd črnega gabra in jesenske 
vilovine (Seslerio autumnalis - Ostryetum, Horvat in Horvatič 1950) (POČKAR 1992, 
ZORN 1975). Tu smo izbrali pet različnih ekosistemov, ki se po vegetaciji med sabo 
razlikujejo. Predstavljajo sukcesijo opuščenega pašnika na degradiranih tleh prek 
sajenega borovega gozda do predvidoma klimaksne združbe gradna, puhastega hrasta in 
kraškega jesena (Orno - Quercetum petraeae - pubescentis, Košir 1974). Na vseh 
lokacijah smo opisali vegetacijo, določili talne razmere in iz reprezentativnih talnih 
profilov vzeli vzorce tal za laboratorijske analize. Za vzorčenje pedofavne smo uporabili 
metodo kvadrata. Vzorce smo jemali v dvomesečnih intervalih od maja 1987 do aprila 
1988 in jih v laboratoriju sušili na Berlese - Tullgrenovih lijakih. 
24 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 
Rezultati pedoloških analiz so pokazali, da se na obeh opuščenih pašnikih litosoli in 
inicialne rendzine prepletajo s plitvimi sprsteninastimi rendzinami. Tla so rahlo kisla do 
nevtralna z razmerjem C/N od 10 do 15. Gozdna tla so bolj razvita, z večjim deležem 
rendzine, občasno se pojavijo tudi pokarbonatna rjava tla. So rahlo kisla z razmerjem C/N 
od 15 do 38. 
Analize mezoartropodne favne so pokazale, da pršice (Acarina) predstavljajo 75 %, 
skakači (Collembola) 22 %, preostali mezoartropodi pa le 3 % celotne favne. Povprečna 
letna gostota za pršice znaša 53.000 osebkov/m2, za skakače pa 16.000 osebkov/m2 . 
Gostote na posameznih ploskvah se razlikujejo. Največja je v borovem gozdu, 115.720 
osebkov/m2, v drugih dveh gozdnih sestojih je manjša, v gabrovem 78.689 in v hrastovem 
65.237, najmanjša pa v travniških tleh, 52.263 in 44.517 osebkov/m2. 
Pri pršicah, kot najštevilčnejši skupini, smo osebke v vzorcih identificirali do podredov, 
družin in nekatere do vrst. Za vsako od skupin Cryptostigmata, Mesostigmata, 
Prostigmata in Astigmata smo ugotavljali dominantnost družin. Med oribatidami so se na 
vseh lokacijah pojavljale Oppidae kot najbolj evdominantna družina z deležem od 24 o/o 
na pašniku v zaraščanju z listavci do 78% v hrastovem gozdu. Med mezostigmatičnimi 
pršicami se je dominantnost družin na različnih lokacijah spreminjala. Med 
prostigmatičnimi pršicami so bile Trombidiidae vedno evdominantne z deležem med 70 
in 90%. 
SUMMARY 
Study sites are in the vicinity ofKomen in the Karst region along the local road Zagrajec -
Temnica. The intent of this study was to investigate the relationship of changes in the 
vegetation in the Karst to changes in the soil and the communities of soil mesoarthropods. 
The vegetational association, which developed in this area as a secondary phytocoenosis 
owing to anthropogenetic factors, is the littoral thermophilic forest Seslerio autumnalis -
Ostryetum, Horvat and Horvatič 1950 (POČKAR 1992, ZORN 1975). Five ecosystems 
with different vegetation were studied. They represent the succession of an abandoned 
pasture on degraded soil, from planting a pine forest to the climax association Orno -
Quercetum petraeae - pubescentis, Košir 1974. In ali sites vegetation was described, the 
soil profile was determined, and soil samples (5 samples 10 x 10 cm in size per square 
25 
Lebez, J., Urbančič, M.: Tla in talna mezofavna ... 
meter) were taken for laboratory analyses. Samples were taken at two-month intervals 
from May 1987 to April 1988 and dried in the laboratory using Berlese-Tullgren funnels. 
The results of pedological analyses show that soils in both abandoned pastures are 
lithosols and rendzinas as well as shallow muli rendzinas. They are slightly acidic to 
neutral with a C/N ratio of 10 to 15. Forest soils are more developed, with a higher 
proportion of rendzinas. Brown soils on limestone and dolomite are also occasionally 
found. They are slightly acidic with a C/N ratio of 15 to 38. 
The analyses of mesoarthropods show that mites (Acarina) account for 75%, 
collembolans (Collembola) for 22%, and other mesoarthropods for a mere 3% of the 
whole fauna. The average annual density of mites is 53,000 subjects/m2, and of 
collembolans 16,000/ m2. The density differs in individual plots. The highest density is 
found in the pine forest, with 115,720 subjects/m2 . In the other two forest stands it is 
lower, in the hornbeam forest it is 78,689 and in the oak forest 65,237, and the lowest 
density is in grassland soils with 52,263 and 44,517 subjects/m2 . 
For mites, the most abundant group, the subjects in samples were identified up to 
suborders, families and for some of them up to species. For each of the groups 
Cryptostigmata, Mesostigmata, Prostigmata, and Astigmata, the dominance of families 
was determined. Among oribatids, Oppiidae occurred in ali locations as the most 
eudominant family, from 24% in the abandoned pasture which has reverted to a deciduous 
forest to 78% in the oak forest. Among mesostygmatic mites, the dominance of families 
varied in different locations. Among prostygmatic mites, Trobmidiidae were always found 
to be eudominant, with between 70% and 90%. 
VIRI 
REFERENCES 
AL V A, 1994. Untersuchungsergebnisse Enquete 1994.- Gumpenstein. AL V A Fachgruppe Boden, 
Bundesanstalt fiir alpenlandische Landwirtschaft, 106 s. 
BALOGH, J., 1965. A synopsis ot the world Oribatid (Acari) genera.- Acta Zool. Hun., 11, s. 5 -
99. 
BEL TRAM, V. 1954a. Gozdarska problematika slovenskega Krasa. (Obnova gozda na slovenskem 
Krasu). Posebni odtis iz Gozdarskega vestnika, 12 (9 - 1 O), s. 296 - 298. 
BEL TRAM, V. 1954b. Pogozdovanje Krasa. (Obnova gozda na slovenskem Krasu). Posebni odtis 
iz Gozdarskega vestnika, 12 (9 - 1 O), s. 299 - 305. 
BLUM, W. E. H. / SPIEGEL, H. / WENZEL, W. W., 1989. Bodenzustandsinventur. Konzeption, 
Durchfiirung und Bewertung. Empfehlungen zur Vereinheitlichung der 
26 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55 
Vorgangsweise in Osterreich.- Bundesministerium fiir Land- und 
Forstwirtschaft, Wien, 95 s. 
COLEMAN, C. D. / CROSSLEY, D.A. jr., 1996. Fundamentals of soil Ecology.- Academic press, 
San Diego, s. 205. 
CIRIC, M., 1984. Pedologija.- SOUR Svijetlost, OOUR Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, 
Sarajevo, 311 s. 
FAO - UNESCO, 1989. Soil map of the world. Revised legend. FAO, Unesco, ISRIC. Roma, 
Wageningen, 138 s. 
FIEDLER, H. J., 1964. Die Untersuchung der Bčiden.- Band 1. Dresden und Leipzig, 235 s. 
GILJAROV, M. S. /. KRIVOLUTSKY, D. A., 1975. Opredelitelj obitajuščih v počve kleščej.­
Sarcoptiformes Nauka. Moskva, s. 491. 
HESSE, P. R., 1971. A textbook ofSoil Chemical Analysis.- John Murray. London, s. 149-179. 
JDPZ, 1971. Priručnik za ispitivanje zemljišta.- Knjiga V. Metode istraživanja fizičkih svojstava 
zemljišta.- Jugoslovensko društvo za proučavanje zemljišta, Beograd, 207 s. 
JURHAR, F. / MIKLAVŽIČ, J. / SEVNIK, F. / ŽAGAR, B. 1963. Gozd na krasu Slovenskega 
primorja. Publikacije Tehniškega muzeja Slovenije, Ljubljana, 120 s. 
KEVAN, McE. D. K. 1962. Soil anlimals. H.F. & G. Witherby Itd., London, 237 s. 
KRANTZ, G. W., 1970. A manual of acarology.- O.S.V. Book Stores Inc. Corvalis, Oregon, s. 
335. 
LUXTON, M., 1981. Studies on the Oribatide mites of a Danish beech wood soil, III Introduction 
to the field populations.- Pedobiologia, 21, s. 301-311. 
MADEJ, G./ SKUHALA, P., 1996. Communitie ofmites (Acari) on old galena-calamine mining 
wastelands at Galman, Poland.- Pedologia, 40, s. 311-327. 
McE. KEVAN, D. K., 1962. Soil anlimals.- H.F. & G. Witherby Itd., London, s. 237. 
MRŠIC, N. 1997. Živali naših tal. Uvod v pedozoologijo - sistematika in ekologija s splošnim 
pregledom talnih živali. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 109 s. 
MRŠIC, N. / NOVAK, T., 1995. Vzorčenje in določanje talnih živali.- Zavod R. Slovenije za 
šolstvo, Ljubljana, s. 109. 
MUNSELL, 1990. Munsell soil color charts. Newburgh, New York, 20 s. 
PETERSON, H. / LUXTON, M., 1982. A comparative analysis of soil fauna populations and their 
role in decomposition processes.- OIKOS. 3, s. 287-388. 
OGK, 1968. Osnovna geološka karta SFRJ v M 1: 100000, list Gorica, L 33-76, s tolmačem.­
Geološki zavod, Ljubljana, Zvezni geološki zavod, Beograd. 
POČKAR, B., 1992. Ekološki dejavniki in razvoj avtohtone vegetacije na Krasu.- Magistrsko delo, 
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 
108 s. 
SCHLICHTING, E. / BLUME, H. P., 1966. Bodenkundliches Praktikum.- Verlag Paul Parey, 
Hamburg, s. 73-75. 
SEVNIK, F. 1957. Ressel kot gozdar. Gozdarski vestnik, 15, s. 296 - 311. 
SUŠIN, J., 1983. Kmetijski tehniški slovar. Nauk o tleh.- Gradivo za Pedološki slovar, Univerza v 
Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 36 s. 
ŠKORIC, A. / FILIPOVSKI, G./ ČIRIC, M.,1985. Klasifikacija zemljišta Jugoslavije.- Akademija 
nauka I umjetnosti BiH, Sarajevo, 72 s. 
ŠKULJ, M.,1988. Pomlajevanje in kalitev črnega bora (Pinus nigra Arn.) na Slovenskem Krasu. 
Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za 
gozdarstvo, Ljubljana, 139 s. 
TARMAN, K., 1974. Pomen Oribatid v biološki diagnostiki.- Biol. Vestn., !, s. 11-20. 
TARMAN, K., 1983. Acarina. Oribatei.- Catalogus faune Jugoslaviae, 3, s. 1-61. 
27 
Lebez, J., Urbančič, M.: Tla in talna mezofavna ... 
TARMAN, K., 1992. Osnove ekologije in ekologija živali.- DZS, Ljubljana, 547 s. 
ULSRS, 1984. Pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih 
parcel. Obvezno navodilo za izvajanje pravilnika za ocenjevanje tal pri 
ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel.- Uradni list SRS, št. 
36/84 z dne 7. 12. 1984, Ljubljana, 62 s. 
WALLWORK, J. A., 1970. Ekology of soil animals.- Me Graw Hill, London, s. 283. 
WOSTHOFF, 1986. Gasanalysen- Messanlage. Typ: "SULMHOMAT 12 ADG".-
Gebrauchsanleitungen. WOSTHOFF GmbH, Messtechnik, Bochum. 
WRABER, M. 1954a. Sonce in senca na slovenskem krasu. (Obnova gozda na slovenskem Krasu). 
Posebni odtis iz Gozdarskega vestnika, 12 s. 258 - 262. 
WRABER, M., 1954b. Splošna ekološka in vegetacijska oznaka Slovenskega Krasa ( obnova gozda 
na Slovenskem Krasu). Posebni odtis iz Gozdarskega vestnika 12 (9-1 O), s. 
269-282 
ZORN, M., 1975. Gozdnovegetacijska karta Slovenije. Opis gozdnih združb.- Biro za gozdarsko 
načrtovanje, Ljubljana, s. 1-150. 
ZAHVALA 
ACKNOWLEDGEMENTS 
Prof dr. Kazimirju Tarmanu se zahvaljujem za nasvete in pomoč pri določanju živali in 
obdelavi rezultatov, kolegom na Oddelku za biologijo BF in Gozdarskem inštitutu Slovenije 
pa, da so mi omogočili laboratorijsko obdelavo vzorcev. Hvala tudi prof dr. Dušanu 
Mlinšku za nasvete in ideje pri začetnem oblikovanju raziskav. Zaključki raziskav v letu 
1997 so bili izvedeni v okviru razvoja metod bioidentifikacije stresa v gozdnih ekosistemih 
raziskovalnega projekta "Ekološke in fiziološke raziskave vplivov onesnaženja zraka in 
drugih stresnih dejavnikov na gozdno drevje in gozdne ekosisteme" - Stres in bioindikacija 
(CRP GOZD) 1487/8.