FOl» List izhaja vsako straneh polletna ulica M01 negli Abr Dopisi se , rokopisi ii za vsak m J-J" ... piacajo vnapre POŠTNINA - CAVANA V GOTOVINI - SPED. IN šiitom«. IS ŠITTOIJSKA KNJIŽNICA VIA GEPPA 9 TB TESTE ^OBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 29 (302) DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Vložimo vse svoje sile v odločilni boj proti razkosanju! TRST - SOBOTA, 17. JULIJA 1954 CENA 20 LIR ;s TITO IN NJEGOVI MOGLI NIKDAR ZBRISATI SRAMOTNEGA IZDAJSTVA NAD TRŽAŠKIMI SLOVENCI Utoni predlogi za razdeineu Suobodnep tržaškega izemlia ^ še mnogo statisi hot te bi aigto airli diktat 8. oktobra E 22 a o1 :rt per‘ jan /ir 5 m; K rii indi «M , dej Na ^ograda 5 a glavne podlagi informacij _ iz in Rima, ki se v a ptrnvnem skladajo, že lahko Popravimo vsaj približen ob-15 | ačun dosedanjih mešetarjenj urre:i* naše Ozemlje. Posebno za-. 'im iv postane ta obračun, če My,la primerjamo anglo - ameri-oniS noti od 8. oktobra, katero vz? e Beograd pod pritiskom ju-'5H Slovanskega javnega mnenja del 'Sklonil, češ da ne vodi raču-e. C la o interesih Jugoslavije in lja 'lc>venske narodnostne skupine slatto. 4art T° osmooktobrski noti naj ede* dobila Italija vso cono A' e«5i svoi° upravo. Tito se je U eGaj širokoustil. češ da ne kV W dopustiti, da «bi prišle No slovenske vasi pod Ita-5 ft 'io*. Tudi kasnejše izjave Tipi in njegovih so hotele pre-gC frčati jugoslovansko javno št. ^enje, da hočejo «rešiti čim-IjV. je5 tržaških Slovencev». In ioli” kolikl » » k abše kot diktat ko jih je «rešil»? Po nje-._ ;°vih predlogih naj bi prišlo .v*** Jugoslavijo 12 vasi milj led' t e °bčine, od katerih so salari:; ,l'!l Elerii popolnoma sloven »vSb dve sta mešani odn. že jeiK jepej poitalijančeni, ostalih 6vet pa je popolnoma itali-atlskih. V celoti ne bi dobil 500 Slovencev. Na drugi rani pa bi, po vesteh beo-'lajskega radia, Italija dobila l(* cone B predel na Piavjami fprej Zgornje in Srednje Sko-J, ‘ie) ter Socerb. V tem pre-- e|u bivajo izključno sami 1 fil 1 °venci, katerih število dale- I0Vf >1 il«1?, čru£ Uresega tisoč duš. Tako po °Vl'šini odstopljene zemlje t tot Po številu na njej bivajo-Slovencev je torej Titov ! iih v l !re?'0S za Jugoslavijo neugod-WJ, 6iši k0t je bil diktat 8. ok-"'bra dsG S tem je torej Tito ponovno ;dC;i i^ourano dokazal — če je tega spričo dosedanjih Rušenj sploh še treba — da 'V^mu tržaški Slovenci deveta ,al' !‘ša, prav tako kot so mu Lise >’ ). koroški Slovenci, ki jih je Ute nekaj milijonov dolarjev Pustil velenemškim razna-A ^bovaicem. Titovski listi sku-8 ’<1(l blažiti ljudsko jezo za-21? pi podlega izdajstva s puh-r ,!'1i frazami o nekakšnih «ga-pcijah» za narodne pravice j ^vencev, ki jih je Tito pro-u Italiji. Toda do danes ni j„ 11 niti ene jasne besede, kaj |V 6 zahteval. Vse kaže, da gre v ža medle namige o «spošto-v °iu pravic Slovencev» brez u«1' Ka*tršne jasne določbe in ga- južnega valoloma in s tem praktično zapira tržaško pristanišče ter ga popolnoma kontrolira. Tako bo praktično tržaška plovba in ribištvo pod| neprestano Titovo kontrolo; on bo lahko neomejeno gospodaril nad zalivom in njegovim življenjem. V vsakem trenutku bo lahko napravil, kar mu bo pač v danem trenutku po volji. Kaj čaka spričo takšnih določb nas Tržačane in posebno še Slovence? Trst bo gospodarsko zadušen. Plovba in promet bosta katastrofalno padla. industrija bo skrčena na minimum, brezposelnost bo' strahotno narasla, posebno še z novim dotokom ljudi iz cone B in miljskih vasi. Ze doslej se je (prvič v zgodovini Trsta!) izselilo na tisoče ljudi, največ Slovencev. Z razkosa-x njem se bo to število še precej povečalo. In zopet bomo najbolj prizadeti Slovenci: delavci. ki bodo izgubili delo, kmetje, ki jih bo uničevala konkurenca iz Italije. Naša narodna moč bo spričo teh udarcev začela hirati, nikogar pa he bo, ki bi nas podpiral. Strah in zahrbten pritisk bosta omajala narodne zavest. Pešala bo šola, kultura, jezik; dokler ne bodo izgubili poguma tudi naj-zavednejši. In tedaj bo konec. Izdajalci bodo dosegli svoj namen. Toda slovensko ljudstvo se s tem noče sprijazniti. Hoče živeti in zato se bo do kraja borilo proti razkosanju, za ohranitev svoje narodne samobitnosti. STANE BIDOVEC V tem tednu so prišle na dan nove podrobnosti pogajanj za razdelitev Tržaškega ozemlja na podlagi Titovih predlogov. V nasprotju z glasovi, ki so jih namenoma širili titovski krogi, da bi ustvarjali paniko in po katerih naj bi Jugoslavija dobila poleg dvanajstih vasi miljske občine tudi slovenske vasi ob jugoslovanski meji od Bazovice do Medje vasi, je pa v tem tednu na podlagi uradnih in poluradnih virov v Jugoslaviji in Italiji prišla na dan že precej jasna slika teritorialnih sprememb, ki bi jih prinesel dogovor. Tudi te spremembe niso sicer še dokončne, toda dejstvo, da v tem pogledu ni bilo z nobene strani ugovorov, daje sklepati, da se tako Rim kot Beograd z njimi strinjata. Kot smo že zadnjič poročali, bi po teh načrtih Jugoslavija dobila kakih dvanajst vasi v Miljskih hribih ter del obale Miljskega polotoka. Po prvi varianti bi prišla nova meja do morja na rtiču Ronko, po drugi južno od Lazareta, po 'tretji pa sredi zaliva Sv. Jer-peja. Po minimalnem predlogu bi prišle pod Jugoslavijo vasi Elerji, Božiči, Brgedi, Sonci, Norbedi, Hrvatini, Sv. Brigida, Barizoni, Fajti in Mi-loki. Po drugem predlogu bi Jugoslavija poleg navedenega dobila še ostalo polovico doline Sv. Jerneja z istoimensko vasjo; po prvem, maksimalnem predlogu pa še obalo od Lazareta do rtiča Ronko. Po skopih vesteh prejšnjega tedna tudi ni bilo mogoče točneje izvedeti, kaj naj bi od dosedanje cone B pripadlo Italiji. Po izjavah italijanskega zunanjega ministra Picciomja, ki jih je potrdil in dopolni! radio Beograd, izhaja, da bo ,lt),:ije. Mi tržaški Slovenci le No Se na^ Nobro poznamo takšne obda izza časa rapallske po- ja" jj^be, njihovo učinkovitost P°' tu,11 Preizkušali 25 let na last-2 |! j,/! ramenih. Kako naj pričala' -Vi °' da bomo deležni na-i^Vih pravic na podlagi kak-3. V nedoločene obljube, ko pa v°\ t.' nam jih kratili celo v teh , >iih ad >stv, sedmih letih kljub 1 mirovne pogodbe. . P' $6‘ kako naj pričakujemo, da uP‘l rS° Tito v bodoče zavzel za o P' j Pravice, ko pa se ni niti iirslej, ko je imel zato vso in dolžnost na podla-naločb mirovne pogodbe? °t otroka z bonbončkom ? skuša sedaj potolažiti, češ • J boste dobili odškodnino za j odo. ki vam jo je povzročil ^izem. Tudi o tem ni jasne 6$ede, kaj je zahteval in kaj J dosegel. Komu bo Italija ^.izplačala: Titu. njegovim o-^‘čnikom v Trstu ali resnič-‘n> predstavnikom slovenske-ljudstva? In končno, kaj Pomeni, da o deželni avto-tjj,rniji za Trst rimska vlada '6lslej nič ne ve? Sklepamo, da . Zahteve sploh ni bilo v Ti-6«P predlogu, temveč, da jo l)r *p,'°žil šele naknadno. To t^ ni> da ne spada v njego-'■ ',|ll.2abteve, marveč, da mu ijs?1. sedaj le kot sredstvo za s V?6vanje čimvečjih gospo-•P11,: tov. 'h koncesij: šesti pomol v " 1 ; .*uki, delež v industrijski v' V ' ln še kakšne druge gmot- uSodnosti. °"A doslej znani elementi " ^ «‘»rske pogodbe dovolj ja- V lzpričujejo, da je šlo Ti-ln izključno le za Hi eéje gospodarske ugodno-IV ' se jih da iztisniti iz te itlrj],°tne kupčije. Poleg VI. po-dela industrijske luke, %rri°^nine so končno tudi V^ske korekture predvsem t)c,^dai'skega in političnega Kajti Titu ni šlo za 12 vasi, temveč za rtič 0| ki se skoraj dotika RESOLUCIJA IZVRŠNEGA KOMITEJA K.P. S T O. Ustvarimo med ljudstvom kar največjo enotnost! Izvršni komite Komunistične partije STO je na svoji seji v ponedeljek izdal sledečo resolucijo: Izvršni komite Komunistične partije STO je preučil razvoj vprašanja Svobodnega ozemlja in razne vrste odpora, ki se je pojavil med slovenskim in italijanskim ljudstvom cone A proti pogajanjem za razkosanje te zemlje, ki gredo proti koncu. Posebno odobrava enotne in odločne pobude, ki so jih razvile razne politične struje v miljski občini, ter roti tovariše v tej občini, naj okrepe svojo akcijo, tako da bo za obrambo nedeljivosti te občine — ki predstavlja najbolj ogroien odsek za razdelitev in za mejne popravke — skrbelo z veliko prizadevnostjo vse prebivalstvo. Izraža vso svojo podporo pristanku vseh prebivalcev na resolucijo svojih občinskih svetov za uveljavitev mirovne pogodbe ter izreka svoje odobravanje za strnjenost, ki so jo ob tej priliki pokazali Slovenci teh vasi za rešitev, katero smatra Komunistična partija tako danes kot vedno za edino, ki more zagotoviti mir vsemu Tržaškemu ozemlju in njegovim prebivalcem. Poziva vse delavce, naj slede zgledu luških delavcev in nameščencev Javnih skladišč, ki so z naglim in strnjenim nastopom na konkreten način dokazali svoj odpor proti vsakršni okrnitvi luških naprav v Trstu in proti vsej težki škodi, ki bi jo povzročilo razkosanje gospodarstvu našega mesta. Izraža svojo solidarnost z vsemi pobudami, ki so bile ali še bodo sprožene v obrambo beguncev, ki zahtevajo pravico, da se smejo vrniti na svoje domove, in vseh prebivalcev cone B, ki jim danes preti nevarnost, da bodo morali množično zapustiti svojo zemljo. Izvršni komite KP STO obvezuje vse svoje člane, da se morajo smatrati mobilizirane v sedanji važni bitki proti razkosanju, da morajo ustvariti v tem boju kar najširšo enotnost prebivalstva kot tieobhoden pogoj za uspeh. Tržaški komunisti, Slovenci in Italijani, v mestu in po vaseh, morajo danes aktivno sodelovati pri vsaki pobudi, ki more. zagotoviti ta uspeh. Pokazati se morajo sposobne, da v vsem prebivalstvu vzbude zaupanje in odločnost, ki izhajata iz prepričanja, da je še mogoče preprečiti razdelitev Ozemlja in da mora naše ljudstvo izraziti svojo voljo, nredne bi se izvedlo kakršno koli samovoljno dejanje na njegovo škodo, proti stvari miru v tem delu Evrope. Italija dobila ves zemeljski jezik v severnem dem cone B z vasjo in gradom Sv. Socerb in verjetno tudi z Ospom, poleg tega pa še «predel nad Piavjami», v katerem se naha jata vasi Zgornje in Srednje Škofije. Na ta način bi Italija dobila ozemlje, ki je po površini večje od onega, ki bi od cone A pripadel Jugoslaviji. Ironija te zamenjave pa je v tem, da bo Jugoslavija dobila — razen Elerjev, ki je slovenska vas, in dveh mešanih vasi — ozemlje, naseljeno skoro izključno z italijanskim prebivalstvom. [TALIJA PA BO DOBILA OZEMLJE, KI JE VEČJE IN NASELJENO IZKLJUČNO S SLOVENSKIM PREBIVALSTVOM. Očitno torej, da Titu z njegovimi predlogi ni šlo za to, da «osvobodi čimveč Slovencev», kot je še do nedavna poudarjal on sam in tudi njegovi opričniki. Z miljskimi vasmi bo vsega skupaj težko dobil 500 Slovencev, dočim BO IZROČIL ITALIJI MNOGO VEC KOT TISOČ SLOVENCEV. Tako se bo število Slovencev, ki bodo prišli pod Italijo še nadalje povečalo za kakih tisoč oseb. Vidimo torej, da bo NOVI SPORAZUM NA PODLAGI TITOVIH PREDLOGOV SE MNOGO SLABSI KOT JE BIL DIKTAT OD OSMEGA OKTOBRA. Bolj kot na etnično stran razkosanja se je Titova vlada ozirala na gospodarske koristi, ki naj bi jih pri tem dobila. Titovi predlogi so šli za tem, da bi Jugoslavija dobila v Trstu čimvečje gospodarske ugodnosti. Tako je zahteval šesti pomol v novi luki, ki naj bi prišel v popolno jugoslovansko upravo, dalje velik del Industrijske luke, kjer naj bi Jugoslavija zgradila svoje tovarne. Toda tu ni imel sreče; kajti italijanska vlada je odločno zavrnila vsakršno koncesijo, ki bi imela značaj ekstra-teritorialnosti. Pripravljena bi bila kvečjemu «preučiti možnost, da Jugoslavija dobi določene prometne olajšave, kakršne že ima na pr. Avstrija, upoštevajoč potrebe naravnega zaledja pristanišča». Določbe o prometnih olajšavah pa ne bodo vključene v besedilo sporazuma, temveč bodo urejene kasnje s posebno pogodbo; v sporazumu bo kvečjemu le «načelno» priznanje interesov, ki jih ima Jugosla- TA.KO NEKAKO BI ZiGLE-DALO NASE OZEMLJE, RAZKOSANO PO TITOVIH PREDLOGIH, NA KATERE JE SCELBA NAVDUŠENO PRISTAL. SAJ DOBI VEC OZEMLJA KOT TITO. V PREDELIH CONE B, KI JIH JE PONUDIL ITALIJI BIVAJO' IZKLJUČNO SAMI SLOVENCI. TEGA ZLOČINA NAD NAŠIM NARODOM NE BO SLOVENSKI NAROD NIKDAR ODPUSTIL TITOVSKIM NARODNIM IZDAJALCEM! vija do tržaškega pristanišča. Ker mu Italija ni priznala gospodarskih ugodnosti, kot bi jih želel, bo z veliko verjetnostjo zopet stopilo v ospredje vprašanje graditve pristanišča v Kopru, proti kateremu Italija ni ugovarjala in za katerega naj bi dala Amerika potrebna finančna sredstva na razpolago. Za to bi govorilo tudi dejstvo, da je Titu mnogo na tem, da dobi zahodno o-balo Miljskega polotoka do rtiča Ronko ali, v najslabšem primeru, vsaj v celoti Debeli rtič, ki kontrolira vhod v Koprski zaliv. V primeru, da u-spe z maksimalnim predlogom do rtiča Ronko, ki se nahaja v neposredni bližini južnega valoloma, pa bi dobil popolno nadzorstvo nad Miljskim zalivom ter s tem tudi nad tržaško plovbo in ribištvom. Posledice tega si je spričo izkušenj lahko predstavljati. Poleg drugih ukrepov v zvezi s sporazumom predvidevajo tudi. da bo po uveljavitvi dogovora med Italijo in Jugoslavijo ponovno odprta meja za osebni in blagovni promet med obema conama ter da bo vzpostavljena redna zveza s parnikom med Trstom in Koprom. Da bi pomirili javno mnenje. posebno pa še Slovence, ki naj bi prišli pod Italijo, in Italijane, ki naj bi prišli pod Jugoslavijo, so tako titovski kot italijanski nacionalistični listi z veliko gostobesednostjo poudarjali, da bodo «zajamčene narodnim manjšinam kar največje narodne pravice». Toda, kot izgleda, je vse to le pesek v oči. Torkov «Giornale di Trieste» sedaj celo da vedeti, da V SPORAZUMU SPLOH NE BO GOVORA O PRAVICAH NARODNIH MANJŠIN. To vprašanje naj bi se kot postranske m «uredilo» v posebnih pismih, ki bi si jih ob podpisu pogodbe izmenjali jugoslovanska in italijanska vlada. Značilno je, da predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva ni hotel dati nobenih jasnih odgovorov na vprašanja. kako se misli urediti vprašanje narodnih manjšin. Na vprašanje dopisnika «Primorskega denvnika», če bi bila Jugoslavija zadovoljna, če bi Italija priznala Slovencem iste «pravice, kot jih uživa italijanska manjšina v Jugoslaviji», je 'Draškovič odgovoril, da se Jugoslavija ne zadovoljuje z obljubami. «To je eno od vprašanj — je nadaljeval — ki bi moralo biti konkretno rešeno z ostalimi vprašanji in dobiti svojo končno obliko. Sele tedaj bo mogoče govoriti o njeni kvaliteti». Iz tega je torej jasno razvidno, da vpra- šanje zaščite narodnih pravic Slovencev, ki naj bi prišli pod Italijo, s strani jugoslovanske vlade sploh ni bilo postavljeno, vsaj ne kot točka, ki naj ho vključena v sporazum. To so torej toliko opevana «jamstva», o katerih se titovski priganjači v Trstu toliko širokoustijo. Koliko pa smemo pričakovati od Italije, pa lahko razvidimo iz pisanja «Giornale di Trieste» od srede. Odgovarjajoč na neuradne predloge. sprožene v jugoslovanskem tisku glede avtonomije Trsta pod Italijo, odločno zavrača kakršno koli misel na vsakršno koncesijo coni A, u-temeljujoč, da «je v 'Trstu slovenska etnična in jezikovna skupina manjšina tako skrajno majhna, zaradi česar ni mogoče sprevideti potrebo posebnega statuta take vrste, kot je bil dovoljen ostalima dvema pokrajinama» (Južni Tirolski Iz dneva v dan narašča odpor Tržačanov proti zločinskim naklepom Tita in Scelbe Pooblastilo vodstvu Delavske zveze za vse akcije, tudi splošne stavke proti razkosanju - Mogočni stavki v Miljah in Nabrežini - Podpisna akcija v vaseh lepo napreduje Iz dneva v dan ostrejši je odpor tržaškega prebivalstva proti sramotni kupčiji, ki jo sklepata na naš račun Tito in Scelba. Na čelo te borbe se je postavil delavski razred, ki se dobro zaveda usodnih posledic razkosanja za vse prebivalstvo STO. Organizacije delovnega ljudstva so bolj kot kdaj trdno odločene do konca voditi borbo proti vsem poskusom kakr- TRŽAŠKI ODBOR MIRU bo imel jutri, v nedeljo ob 10.30 v KINU OB MORJU izredno zborovanje pod geslom Partizani miru Broti razkosanju Predsedoval bo ing. ATTO BRAUN poročal bo dr. SALVO TEINÈR spregovorili bodo : FRANC GOMBAČ VITTORIO V1DALI GIACOMO BENINI GIORDANO PACCO DUŠAN LOVRIHA Pred premirjem v Indokini Pogajanja za sklenitev premirja v Vietnamu se v Ženevi mrzlično nadaljujejo. Sporazum bi se moral zaključiti do 20. julija, datuma, ki ga je francoski prvi minister Men-des-France sam določil pred francosko narodno skupščino. V tem tednu se je Foster Dulles nenadoma vrnil v Pariz, kjer -se je sestal z Edenom in Mendes-Franceom. Bil je to skrajni poskus ameriških imperialistov za preprečitev sklenitve premirja, ki se pa ni obnesel, ker se francoski prvi minister resno trudi, da preneha z nesrečno vojno, ki je stala toliko žrtev francoski narod, a ni mogla zlomiti odločnega odpora vietnamskega ljudstva. V četrtek se je Dulles vrnil praznih rok v Washington, dočim sta se Eden in Mendes France vrnila v Ženevo, da nadaljujeta s pogajanji. ZDA so se v zadnjem trenutku odločile, da pošljejo v Ženevo Dullesoveg-a namestnika Bedeli Smitha Pogajanje se sedaj vršijo o-krog določitve demarkacijske črte, na kateri bi se ustavili obe vojskujoči se sili ter okrog vprašanja svobodnih volitev v vsem Vietnamu. Kaže, da predlagajo Francozi razmejitveno črto na 18. vzporedniku dočim predlaga Fam Van Dong, predstavnik vietnamskih ljudskih sil 14. vzporednik. Tudi so važna mednarodna jamstva za skorajšnje svobodne volitve, ker ljudski predstavniki nimajo nobenega namena dovoliti, da bi ostal Vietnam za večno razdeljen v dva dela. razkosanja ter z; mu koli delnemu razkosa- - mnogo premajhna za vso mnenju, pa naj jih organizira ka-1 žico. Zupan tov. Pacco je pnu- šnega koli množičnimi akcijami preprečiti veliki zločin proti tržaškemu prebivalstvu. O tem najjasneje govori sledeči proglas glavnega sveta Delavske zveze STO: Glavni svet Delavske zveze STO, ki ga je Izvršna komisija nujno sklicala v namenu, da sklepa o borbi tržaškega delovnega ljudstva proti razkosanju STO, upoštevajoč skrajno resnost stanja in splošen odpor delovnega ljudstva proti nameravanemu barantanju, POOBLAŠČA glavno vodstvo Zveze, da izvede vse one ukrepe, ki se bodo pokazali potrebni za pre-prečenje izvedbe razkosanja, ter vse one protestne akcije, ki se mu bodo zdele primerne, kot resolucije na OZN in na druge mednarodne organe, pošiljanje delegacij k civilnim in vojaškim oblastem področja, zborovanja in shodi, delna ali splošna ustavitev dela, tudi po strokah, do proglasitve splošne stavke v najprimernejšem trenutku. Glavni svet Delavske zveze obvezuje nadalje vodilne organe — kljub ogorčeni obre-kovalni kampanji, ki jo nekateri krogi vodijo proti naši organizaciji na podlagi obrabljenih in zastarelih gesel — naj podprejo katere koli i-skrene protestne akcije, ki ne bi imele špekulativnega ali nacionalističnega značaja, proti razdelitvi ali tera koli organizacija. Po strnjeni stavki luških delavcev in nameščencev Javnih skladišč je v torek sledila splošna stavka v miljski občini. Stavkajočim delavcem so =e pridružili tudi trgovci in obrtniki, ki so v znak protesta proti razkosanju in posebej še proti razdelitvi miljske občine na dva dela zaprli svoje obrate. Take enotnosti še miljska občina ni doživela v svoji zgodovini. V ljudskem domu je bilo zborovanje, na katero so prišli ljudje iz vseh vasi obsežne občine, tako da je bila prostorna dvorana daril, da sc bodo miljski občani do kraja borili proti zločinskim naklepom Tita in Scelbe. Tudi po slovenskih vaseh vse bolj narašča odločnost, boriti se do kraja proti Titovim izdajalskim nakanam, da proda tržaške Slovence Italiji. Poleg že objavljenih vasi je pod-pisna akcija proti razdelitvi lepo uspela tudi v Devinu, kjer je bilo doslej nabranih o-krog 140 podpisov, v Stivami okrog 80. V Malem Repnu so podpisali prav vsi prebivalci nad 15 let. V Saležu je podpisalo 54 družin, v Gabrovcu SOLIDARNOST C.G.I.l. DELAVSKI ZVEZI STO, TRST Tajništvo Splošne italijanske delavske zveze (C.G.I.L.), ki verno tolmači čustva italijanskih delovnih ljudi, izraža popolno solidarnost svojim bratom — tržaškim delovnim ljudem v borbi proti razkosanju Svobodnega tržaškega o-zemlja, ki ga nameravajo izvesti prezirajoč voljo, jasno izraženo po ljudskih množicah vsega Ozemlja. V celoti se strinjamo z vašo upravičeno zaskrbljenostjo za-kakršne- radi pogubnih posledic., ki bi jih imela nameravana razdelitev za tamkajšnje gospodarstvo in še posebno za delavske množice, obenem z nevarnostjo da se ustvari vojno žarišče, dočim je največja težnja narodov mir na vsem svetu. Splošna italijanska delavska zveza polaga na srce enotnost akcije vseh tržaških organizacij, da bi bile spoštovane volja in koristi prebivalstva Svobodnega tržaškega ozemlja. DI VITTORIO, B1TOSSI, L1ZZADK1, NOVELLA, SANTI, vse družine razen treh in v Samatorci vse razen ene družine. V Velikem Repnu so na pobudo samih vaščanov začeli zbirati podpise ter jih. razen redkih izjem, zbrali vse. Tudi nabrežinski delavci so v petek izvedli strnjeno dve-urno stavko. Levji delež so imeli delavci v kamnolomih, katerim so se v zelo velikem številu priključili ludi trgovci in obrtniki. Prosvetna društva (er druge demokratične organizacije pošiljajo protestna pisma vladama v Beogradu in Rimu ter apele raznim organizacijam in ustanovam v Sloveniji, roteč jih naj s posredovanjem pri vladi preprečijo grozečo narodno nesrečo. V sredo je odpotovala v Rim delegacija KP STO. ki jo zastopajo tovariši Bernetič Marija, miljski župan Pacco, prof. Sema in Crevatin, ler tov. Teiner in Benini za PSI. V Rimu se bo sestala z vodstvi, KPI in PSI, da skupno preuče razvoj zadnjih dogodkov glede 'STO. Vročina v ZDA umorila 111 ljudi NEW YORK —- Velik del Združenih držav je zajela silna vročina, ki je doslej zahtevala 111 žrtev. Temperatura je dosegla 49 stopinj, številni gozdovi gorijo, samo v enem dnevu je vročina pomorila 25 tisoč glav perutnine. in Aosti - op. ur.). Spričo pomanjkanja vsakršnih jamstev za obrambo narodnih manjšin je več kot gotovo, da ne Titu ne Scelbi ni šlo za tem. da se odpravijo dosedanja trenja med Jugoslavijo in Italijo. Se več. Italijanski listi že danes pišejo, da se spričo «začasnosti» ureditve tržaškega vprašanja Italija ne odpoveduje coni B in Italijanom, ki v njej bivajo. Isti šla-ger so v zadnjih dneh sprožili tudi titovski priganjači v Trstu. Z obeh strani se torej pripravljajo, da bodo še bolj zaostrili narodnostni boj ter mu dali značaj iredente. Ni si težko predstavljati, da bodo vso to šovinistično gonjo morale plačati narodne manjšine in delovno ljudstvo. Kako mislijo o «začasnosti» tako eni kot drugi, je dovolj jasno razvidno in številnih «neuradnih» in celo «poluradnih» izjav Tako piše titovski «Il Corriere di Trieste» od četrtka, da «so verodostojni beograjski viri opomnili, da je treba sporazum dejansko smatrati kot dokončen in da samo vprašanje pravne opor-tunosti svetuje formulo začasnosti. da bi olajšala sklenitev sporazuma». Podobne komentarje so o «začasnosti» napi sali tudi številni italijanski listi, tudi oni, ki so s rokah vladnih strank. V Italiji se medtem že pripravljajo rvi prevzem oblasti. Poleg drugih ukrepov pripravljajo celo vrsto zakonov, ki naj bi stopili v veljavo takoj po zase I-bi cone A. Optimizem glede skorajšnjega podpisa pogodbe, k: je prejšnji teden vladal v Rimu Beogradu. Washingtonu in Londonu, je nekoliko orili.h ni!. V Rimu dajejo krivdo Titu, ker jih je «presenetil» s predlogom o avtonnmiii: toda vsi znaki kažejo, da Tito tud: na tem predlogu ne misli vztrajati, temveč mu služi le v to. da izsili še v zadnjem trenutku kako gosjxidarsko ugodnost. Kljub temu pa so v štirih prestolnicah še vedno pre-pirčanja, da bo prišlo do podpisa v kratkem času, verjetno prve dni avgusta. .S tem računajo, zlasti rimska vlada, da bo mogla o podpisu sporazuma obvestiti italijanski parlament, predno odide na letni dopust: kajti o tem vprašanju ne bo parlamentu dana možnost, da odloča. Nevarnost novih poplav DUNAJ — Silne poplave, ki so prizadele Avstrijo ogrožajo sedaj Češkoslovaško. Madžarsko in Jugoslavijo. Ogromna količina vode reke Donave te vali proti navedenim državam, ki so ukrenile vse potrebno, da ublažijo katastrofo. Skoda, ki jo je pretrpela Avstrija je neprecenljiva. Pri reševanju po-plavljencev so z veliko požrtvovalnostjo pomagale ramo ob rami sovjetske in ameriške čete. KAJ PRAVIJO K TEMU TITOVSKI «RAZREDNI SINDIKATI«? Izkoriščanje inprelepanje vajencev v Titovem režimu Naraščajoča brezposelnost ženske delovne sile - Oderuške pogodbe delodajalcev za sprejem vajencev na delo - Protest nameščencev klišarn v Ljubljani Večkrat čitamo v «Primorskem dnevniku» in v ostalem časopisju, kako Bortolo Petronio, Luksa, Stoka in podobni očitajo našim sindikatom, češ da ne branijo pravilno in dovolj učinkovito interese delov nega ljudstva. Na vse grlo hočejo povedati: «če bi mi še enkrat imeli možnost voditi tržaške delavce, potem bi se cedila delavcu in kmetu med in mleko. Delodajalce pa bi tako pritisnili, da bi postali krotki in dobri, ali celo «socialisti». Za vajence in brezposelne pa bi bilo dela v izobilju Kaj je torej krivo, da tem, od zgoraj poslanim voditeljem nihče ne sledi? Naše ljudstvo predobro pozna te judeže in hlapce Titovega režima. Ze večkrat smo vprašali te ljudi, naj nam odgovorijo o gospodarskem stanju delavcev v Jugoslaviji, toda naleteli smo vedno na grobno tišino. Tudi tokrat jim postavljamo nekaj vprašanj, ki bi brez dvoma zahtevala odgovor. Bosta povedala Petronio ali Lipovec, lastnik avtoprevoznega podjetja ki je obenem član odbora «razrednih« sindikatov, kaj mislita o tem, kar piše časopis «Politika» z dne 9. julija 191)4 pod naslovom «Mimo posredovalnice za delo»? Takole piše: «IV uradu za posredovanje dela v Beogradu so ugotovili, da je okoli 600 žena, samostojnih žena z otroki, ki so brezposelne že 2-3 leta, preživljajo se s podporo ubožnice. Nekateri podatki 'dokazujejo, da razna podjetja, ki po-trebu;ejo žensko delovno silo, gredo preko posredovalnice za delo, sprejemajo žene iz drugih mest, onih j600 žena pa čaka na delo». Kaj mislite gospodje «razrednih» o tem o-bupnem stanju vdov, sirot, ki So po vsej verjetnosti za časa narodno osvobodilne borbe vse žrtvovale, da se lahko danes vi vozite na «službene» in nesiužbene obiske v Jugoslavijo? Položaj mladine je še stra-šnejši in nočem iskati drugih informacij, da ne boste rekli, da blatim... Prepisujem to, kar je napisal list «Politika» 9. julija o tej zadevi: «Kako skrbijo za delavski naraščaj. Pogosti so primeri, da delodajalci na razne načine izrab- ljajo in mučijo vajence. V mizarskem podjetju «Borac» v Kruševcu je predsednik delavskega sveta in poslovodja pretepal vajence in jih nato odpustil z dela. Poleg tega mora večina vajencev služiti delodajalcu in njegovi ženi, hoditi na trg, pometati hleve, oskrbovati živino itd. Nekateri gospodarji skušajo čimveč izkoriščati starejše vajence. Izvleček neke pogodbe med o-četom vajenca in gospodarjem pravi: «Otrok bo delal dve leti brez plače, njegov oče Ratko Radojčič bo skrbel za obleko in obutev ter hrano in zato bo dal: 180 kilogramov žita, 30 kg krompirja, 15 kg fižola, 10 kg. masti in 5.500 dinarjev». Obsodbe vredno je tudi dejanje slaščičarja Dušana Kosti-ča iz K ruševca, ki drži svojega vajenca Nikolo Stojadi-noviča po 12 ur dnevno na delu». Ne samo žene in vajenci, marveč tudi ostalo delovno ljudstvo Jugoslavije pa celo tudi kvalificirani delavci, ki se jim ne more očitati nesposobnost in nevednost pri delu, so prisiljeni dvigniti svoj glas proti izkoriščanju kot poroča «Ljubljanski dnevnik» z dne 10. julija t. L, ki pravi med drugim: «Tiskarna Slovenskega poročevalca v Ljubljani se že dalj časa trudi, za ureditev neznosnih delovnih pogojev v klišarni. Ker je pri tem prizadeto tudi uredništvo «Slov. poročevalca» je le-to izbralo demonstrativen način za izboljšanje neznosnih delovnih pogojev, s tem da je tiskalo nekaj izvodov «Slovenskega poročevalca» brez slik, ter namesto njih pustilo prazne prostore». Naštevali bi lahko še druge primere, ki jih prinašajo dnevno jugoslovanski časopisi. Toda tudi to je dovolj, da si lahko vsakdo ustvari svoj vtis o nečloveškem izkoriščanju. Kaj pravite gospodje voditelji «razrednih» in pisuni okrog «Primorskega» in «Pregressa», ali se vam ne zdi, da bi se tržaški delodajalci veselili, če bi lahko posnemali delodajalce v «socialistični» Jugoslaviji? In ko bi lastnik avtoprevoznega podjetja Franc Lipo-vec-Tine, eden izmed voditeljev «razrednih», lahko imel vajence, ki bi mu nosili krompir, mast, fižol in tisočake... pa tudi žena bi imela svojega slugo, ki bi hodil na trg, pomival posodo itd. In vse io -bi se zgodilo, če bi bili «razredni» na površju. Toda na žalost raznih Bortolov, Lipovcev in delodajalcev, je sindikalno gibanje v Trstu in v svetu v dobrih rokah, ki ne bodo dovolile tega, kar se danes dogaja v Jugoslaviji. Vi pa kot zvesti hlapci titovskega režima to nesramno izkoriščanje zagovarjate, zato vas ljudstvo sovraži in nekega dne boste morali za to dajati odgovor tudi jugoslovanskim narodom. ZVONKO NARAŠČANJE KRIMINALA Ob priiiki proračunske deba te v odborih Zvezne skupščine je državni sekretar za notranje zadeve Stefanovič rekel, da je po nepopolnih podatkih kriminalne službe, družbeni sektor lani, samo od kraje, poneverb in podobnih vrst kriminala pretrpel škodo od 1 milijarde in 844 milijonov dinarjev, v istem času pa je bilo prebivalcem in privatnikom ukradena vrednost za okrog 700 milijonov din. ( «Borba» 10.4.54.) BIVŠI DIREKTOR OBSOJEN Te dni je sodišče obravnavalo zadevo direktorja projek- Victor Manuel Gutierrez, sekretar guatemalske Partije dela (komunistične), ki je obenem voditelj sindikatov. Slednji je vsestransko podprl dosedanje reforme ter borbo za nacionalno neodvisnost Guatemale. Priležniki ameriškega imperializma pa so že prvi trenutek, ko so si s silo osvojili oblast sprožili zverinsko preganjanje in pokolje komunistov in demokratov v širjenju lela” na^poieželju Zveza demokratičnih žena si je zadala nadvse koristno in potrebno nalogo, da potom o-biskov skupin žena iz mesta utrdi stike s slovenskimi ženami na podeželju. Hvalevredna pobuda demokratične ženske organizacije je seveda ena izmed mnogih, ki so bile sprožene v okviru borbe naših žena proti razkosanju STO. Z obiskom podeželskih vasi vršijo slovenske žene iz mesta važno poslanstvo objasnjeva-nja zadnjih dogodkov, ki se naglo odvijajo v zvezi s tržaškim vprašanjem. Obenem pa je to združeno z akcijo za širjenje «Dela», ki je dala v vseh do sedaj obiskanih vaseh nadvse zadovoljive rezultate. Prejšnjo soboto, v nedeljo in naslednje dni so skupine naših žena iz mesta obiskale več vasi zgoniške in nabre-žinske občine, kakor tudi Ba- Strahovite poplave so te dni težko prizadele Avstrijo, Nemčijo ter pretijo Češkoslovaški, Madžarski in Jugoslaviji. Slika nam kaže poplavljeni trg v mestu Passau na Bavarskem Partijsko življenje zovico. Ponudile so «Delo» in izredno izdajo glasila «Naš list» ter se razgovarjale z ženami različnih političnih mišljenj in pripadnosti ter različnih slojev. Lahko rečemo, da so naše žene naletele povsod na prijazen sprejem in tudi o-ba časopisa sta b-ila sprejeta z veseljem. Seveda je bil glavni predmet razgovora tržaško vprašanje. ki danes skoro v enaki meri zaskrblja vsako ženo, naj bo le katerega koli političnega mišljenja. Ta zaskrbljenost je prišla prav posebno do izraza v razgovorih, ki so jih imele naše žene v posameznih hišah. Povsod ena sama misel, ena sama želja, da le ne bi prišlo do izvedbe temnih načrtov, ki jih kujejo na škodo našega prebivalstva in naših vasi. «Ce nas odrežejo od Trsta — je dejala neka žena v Bazovici — bi pomenilo isto, kot bi nam odrezali glavo». Preproste besede, ki povejo vso zaskrbljenost žene, katera vidi v razkosanju Ozemlja gospodarsko propast svoje vasi. Pa še nekaj je prišlo do izraza in to posebno v Bazovici. Žene so se ogorčeno izražale proti titovskim plačanim podrepnikom, ki so se svoj čas tako širokoustili, danes pa nekateri že pripravljajo prtljago, da bi jo v primeru priključitve Bazovice k Jugoslaviji, | Po socialističnem svolo SOVJETSKI SINDIKATI ZA SKRBSTVO IN POCÌTEK DELAVECV Sovjetski sindikati so letos nakazali približno 25 milijard rubljev (dve milijardi več k.ot lani) za vedno boljše skrbstvo za delavce. 1. Za vse sekcije in celice je tržaško vprašanje še vedno najvažnejši problem, okrog katerega je treba sprožiti vsakovrstne pobude, da se mobilizira v borbo proti razkosanju čim večje število ljudi vseh slojev. Partija se mora naglo mobilizirati, da lahko pravilno usmerja prebivalstvo proti razkosanju. Sekcijski komiteji morajo vršiti čim širšo propagando potom letakov, hišnih sestankov, debat v gostilni ali kjer koli nanese prilika. Le s široko razpredeno akcijo bomo lahko zaustavili izvedbo meše-tarskih načrtov. Poiskati in prilagoditi pa je treba vsakovrstne oblike protesta: kratke stavke, resolucije, brzojavke. Da bodo sekcije lahko u-spešno usmerjale naše prebivalstvo, morajo imeti komiteji tesne in stalne stike z vsemi člani partije, predvsem z voditelji celic in skupin. Drugi problem, ki je tesno povezan s tržaškim vprašanjem, je širjenje tiska. Ce bomo znali prodreti z našim «Delom» in drugimi listi v nove kroge in pridobiti nove bralce pomeni, da smo s tem ponesli glas naše partije v kroge in med ljudi, ki so izven naših vrst in da smo jih dejansko mobilizirali proti barantanju. Važno je seveda tudi vprašanje velikih ekonomskih borb, ki se vodijo na našem Ozemlju za izboljšanje mezdnih pogojev. Imeli smo vrsto dobro uspelih stavk, kot kovinarjev, petrolejskih delavcev in delavcev gradbene stroke. Tudi v teh borbah morajo biti kotnunisti vedno v prvih vrstah ter morajo dati vso svojo podporo. RAZNOVRSTNE POBUDE V borbi proti razkosanju STO naj navedemo dobre pobude sekcij 'Roncane in Skednja, ki sta razširili med prebivalce svojega okraja preproste kratke in vsebinsko zelo jasne lepake. Nekatere druge sekcije so izobesile dobro pripravljene stenčase. Magdalen-ska sekcija je sestavila načrt za vrsto hišnih sestankov. Tovariši celice v ladjedelnici Sv. Marka so stopili v stike s pripadniki drugih strank za skupno protestno akcijo v tovar- ni. Na podeželju pa pdbirajo naši tovariši skupno s pristaši drugih strank podpise proti razkosanju. V Miljah -se vrstijo partijski plenumi, organizirajo se sestanki in zborovanja po vaseh. Tovariši so dali vso svojo pomoč pri pobiranju podpisov po vaseh. Velike važnosti j e enotna stavka pristaniščnikov in nameščencev Javnih skladišč, ki je imela v javnosti najboljši in pozitiven odmev. Dobra je tudi pobuda pristaniščnikov, ki so v teku stavke širili posebne letake. Kot v preteklih letih bo večji del fondov državnega socialnega skrbstva posvečen pomoči delavcem v primeru bolezni. Podpore za večlan-ske družine so se povečale za približno 100 milijonov rubljev. V sindikalnih pionirskih počitniških domovih bo preživelo svoje počitnice 2 milijona 750 tisoč otrok. Stroški za vzdrževanje pionirskih počitniških domov se bodo letos povečali za 928 milijonov rubljev od katerih bo šlo 550 milijonov za socialno skrbstvo. naglo popihali v Trst. Tako se je zvedelo za konkreten primer ene izmed najbolj zagrizenih titovk, ki se je v vasi že izjavila, da se bo v primeru priključitve Bazovice k Jugoslaviji preselila v Trst. Gotovo je, da to ni edini primer, takih bi srečali po vseh vaseh, ki bi prišle v poštev pri razkosanju Vse žene na podeželju brez razlike popolnoma odobrava-vajo enotno akcijo za nabiranje podpisov proti razkosanju, ki ima najugodnejši odmev po vseh podeželskih občinah in beleži naravnost plebiscitaren uspeh. Tudi na podeželju se dviga iz vsake hiše, od najbolj skromne pa do imovitejše glas obsodbe proti mešetarski kupčiji, ki jo sklepajo Tito, Sceiba in Anglo-američani In prav v tej akciji objas-njevanja današnjega položaja se je pokazala potreba širjenja našega tiska. Znatno število razprodanih izvodov «Dela» v Bazovici in drugih vaseh nam dokazuje, da obstojajo prav v tem težkem političnem trenutku najboljše možnosti, da prodremo z našim listom v vsako slovensko hišo, ker si naše ljudstvo iskreno želi takega čtiva, ki ga bo pravilno usmerjalo in vodilo v borbi za preprečitev načr tov, ki bi imeli pogubonosne posledice za vse prebivalstvo našega Ozemlja. Zato so si žene zadale nalogo, da bodo o-biskale čim več vasi ter nadaljevale s svojim objasnje-valnim delom med slovenskimi ženami na podeželju in jim dale možnost, da se potom naših listov pravilno in temeljito upoznajo z današnjim položajem ter dajo svoj doprinos, da bomo z združenimi silami še pravočasno ustavili roko nesramnih mešetarjev. tivnega biroja Celje-okolica Bernarda Žnuderla, ki je izven zavoda izdeloval gradbene načrte za kmetijsko zadrugo v Zrečah in pri tem zaslužil 610.451 din. honorarja. Leta 1953 je nabavil za biro 15 ton cementa, od tega je za gradnjo svoje hiše porabil 10 ton. Žnuderl je ponarejeval tudi listine. Iz biroja je z namenom, da se ga polasti odnesel novelirani stroj vreden 210.000 din. Upravniku kmetijske zadruge v Zrečah je predložil lažne predračune in za te dobil izplačano 710.450 dinarjev. («Slovenski poročevalec» 18.ti.54) OMEJITEV UPORABE ELEKTRIKE V Beogradu je stopila v veljavo precejšnja omejitev uporabe električnega toka, ki bo trajala kot menijo, vse do septembra. V elektrarni Koslo-lac, ki ‘ oskrbuje Beograd z električnim tokom je treba popraviti dva kotla, razen tega se je pokvaril še en generator. Omejitve porabe električnega toka, bodo precej menjale življenje v Beogradu. Privatni potrošniki bodo enkrat na teden ob določenih urah sploh brez toka. Delavci in nameščenci industrijskih podjetij bodo med tednom prosti. Prav tako je prepovedana uporaba toka za ogrevanje, kar bo posebno prizadelo gospodinje. («Ljudska pravica-Boroa» 26. 5. 54.) IZVOZNA PODJETJA POVZROČILA PODRAŽITEV Kakor v marcu so tudi sedaj naša izvozna podjetja dvignila odkupno ceno in to zlasti ceno prašičem, ki se je od začetka aprila dvignila kar za 24 odst. Zato, da bi potitela velike zaključke tja realizirala velike zaključke oogddb, so pohitela z odkupom 'm začela živino preplačevati. Olkupna cena za pitane prašiče se je nd začetka aprila Jvignila v glavnih proizvodnih oodročjih od 145 na 148 in od 165 na 175 din za kilogram live teže. («Ljudska pravica-Boroa» 26. 5. 54.) KOLIKO SE BODO POVIŠALE NAJEMNINE Z novim odlokom, ki ga je /cera) sprejela skupščina MLO Liabljana, so bile določene nove najemnine za stanovanja, ki jih bodo Ljubljančani plačevali od 1. julija dalje. Tiste najemnine za stanovanja, ki so v 1. kategoriji se bodo pove- čale za 101 odst., stanovanja v drugi kategoriji za 58,17 odst., v tretji za 69,7 odst, v četrti za 65,2 odst. («Ljudska pravica-Boroa» 26. 5. 54.) VELIK PRIMANJKLJAJ V MARIBORU Združenje slepih ima v Mariboru svojo trgovsko poslovalnico. V njej sta bila usluž-bena Boris Klemenčič, kot poslovodja in Marija Hrovat, knjigovodkinja. Klemenčič in Hrovatova sta s skrajno neveščim in malomarnim poslovanjem povzročila več ko milijon dinarjev primanjkljaja. («Ljudska pravica-Boroa» 26. 5. 54.) GRABEŽ PRI PODJETJU ROG V MARIBORU Poslovodja največje mariborske mesnice na Glavnem trgu Ivan Poropat in mesarski pomočniki so prodajali pri mesu več kosti, kot je dovoljeno. Tako pridobljeni «zaslužek», ki je znašal več kot milijon dinarjev pa so spravili v svoj žep. Ogromen znesek so poneverili tako, da v blagajno podjetja niso odvajali razlike v ceni med kuhanimi klobasami in hrenovkami in so pač izkoristili vsako možnost., da so goljufali potrošnike in podjetje. Približno v 16 mesecih si je ta druščina prisvojila 2,319.656 dinarjev. Levji delež tega nakrajenega denarja pa je vtaknil v žep Ivan Poropat. («Ljubljanski dnevnik»» 25.5.54.) LJUDSKI ODBOR IN LIKVIDACIJA PODJETJA V Skuplju je bilo likvidirano nekoliko podjetij, med temi tudi podjetja «Bistra», «Brzo-vec» in «Svinjogojstvo». Zanimivo je. da se pride do likvidacije vsled slabega poslovanja in napak v vodenju podjetja. Samo eno podjetje je izgubilo 19 milijonov dinarjev zato, ker je dostavilo meso po kupni ceni. Zaradi, pogostih likvidacij podjetij, se opaža negotovost v poslovanju podjetij in vzdrževanju sklepanja večjih pogodb, kar povzroča ležkoče v delovanju komun. («Politika» 24. 5. 54.) V okviru kampanje za ti.sk beležijo nekatere sekcije dobre uspehe. V Skednju so zvišali razprodajo «Dela», «Unità», «Lavoratore» ter drugih revij. Isto na Kolonkovcu, pri Magdaleni, ,Sv, Ani. Podlonje-rju, Sv. Križu, Rocolu in še drugje. Počasnejše pa so sekcije, kar se tiče organiziranja praznikov tiska. Razen tega ne smemo pozabiti, da imamo na razpolago še tri nedelje za poulično širjenje našega tiska, bodisi v mestu kakor tudi na podeželju. V tem času sekcije lahko mobilizirajo še veliko število tovarišev za to akcijo. FILM O MAKSIMU GORKEM V Sovjetski zvezi so že pred časom začeli snemati film o življenju in delu velikega proletarskega pisatelja Maksima Gorkega. Posebna skupina filmskih operaterjev iz Leningrada se trenutno nahaja v pisateljevem rojstnem mestu Nižnji Novgorod, ki so ga po velikem pokojniku preimenovali v Gorki. Doslej so že sneli vse scene v hiši v Kaširinu, kjer je Gorki preživel svoje detinstvo, in v zaporih Nižnje-ga /Novgoroda, kolikor jih je še ostalo in v katere so ga vrgli carski policaji pred prvo rusko revolucijo. Velik del filma bo dalje posvečen predstavam Gorkijevih del, v katerih bodo nastopili najboljši «ovjetski igralci, Z4 VSAKOGAR NEKA J.. «Ker vem, da imaš rad otroke, sem ti pripravila presenečenje... Deček in deklica, ki držite pajčolan, sta moja otroka» SPLACALO BI SE V lekarno vstopi lepa in elegantna gospodična, ki pa ni bila preveč vitke postave. Nabavi si pri blagajni listek in stopi na tehtnico. Toda, ko se kazalec na ! etnici ustavi, se pojavi na njenem obrazu kisel nasmešek. Zato hoče poskusiti vnovič. Sleče si plašč, nabavi drugi listek in zopet na tehtnico. Toda tudi tokrat se ob pogledu na številko, pri kateri se ustavi kazalec, njen obraz precej skremži. Sledi nov poskus, tokrat brez volnene jope. Zoipet nič, gospodična je še vedno nejevoljna. Znova vstopi zato na tehtnico, tokrat celo brez čevljev. V istem trenutku se radovedno priblža mladi lekarnar, ki je sledil prizoru in pravi: «Kar nadaljujte gospodična. Odslej dalje bom pa jaz plačeval listke.» * * * UPRAVIČEN STRAH DVA dečka gresta ipo cesti, ko se jima nenadoma približa velik pes, ki začne divje lajati. Mlajši se prestrašen ustavi in noče dalje. Starejši ga hoče bodriti, pa miu pravi: «Cesa se pa bojiš? Ali ne poznaš /pregovora: pes, ki laja, ne ugnisene?» «Da, dokler laja, kaj pa potem?» — se oglasi mali. * * * NAVEZANOST ŽIVALI Na cesti se srečata dve prijateljici. Ena ima v naročju malega /psička in pravi drugi: «Zlivali so pa res ljubke, čim se navežejo na človeka, se ne dajo od njega ločiti». «/Nikar mi ne govori» — pravi d ruga: «2e d/v e leti imam stanovanje polno ščurkov in se jih na noben način ne morem iznebiti». NA SODISCU SODNIK obtožencu: «Obtoženi ste, da se prodajali mleko, ki mu je bilo 'primešano precej1 vode». Mlekar: «Zagotavljam vas, gospod sodnik, da je bilo to le šala, ki mi jo je nakuhal moj sin». Sodnik se nato obrne do mlekarjevega sina ter ga vpraša: «Zakaj si pa to nakuhal tvojemu očetu?» «Igral sem se, gospod sodnik» - odgovori mlekarjev sin. «Kaj ipa si se igral?» «Igral sem mlekarja, gospod sodnik». ZE 7 LET MEŠETARIJO S S.T.O. Razvoj tržaškega vprašanja od dneva podpisa mirovne pogodbe pa do danes, ki ga hočemo prikazati našim bralcem v glavnih obrisih, nam prikazuje, kako se je stopnjevalo mešetarjenje med Rimom in Beogradom, kako sta obe vladi neštetokrat menjali svoja stališča, varali svoje ljudstvo in izdali njegove interese, vse to za « višje koristi p anglo-ameriških imperialistov in njihovih vojnih načrtov. 1 9 4 7 10. januarja i 947 : V arnostni svet OZN odobri statut Svobodnega tržaškega ozemlja. — 2. avgusta : italijanska zbornica odobri mirovno pogodbo. ----- 15. septembra : vlade ZDA, Velike Britanije in ZSSR predložijo listine o ratifikaciji mirovne pogodbe,.‘ki slopi tako v veljavo. 19 4 8 20. marca 1948: tik pred političnimi volitvami v Italiji objavijo vlade ZDA, Velike Britanije in Francije tristransko noto, s katero predlagajo, naj pride vse STO pod suverenost Italije. 13. aprila : vlada ZSSR pošlje trem zapadnim velesilam noto. s katero zavrača predloge vsebovane v tristranski noti glede STO kot, nesprejemljivo revizijo mirovne pogodbe, ki jo je podpisalo 21 držav. 1 9 4 9 17. februarja 1949: sovjetski zastopnik pri VS OZN predlaga, da se vpiše na dnevni red vprašanje imenovanja guvernerja za STO. Predlog je odbit na intervencijo predstavnika ZDA. 10. junija : sekretar KP STO razkrinka na tiskovni konferenci manever za postopno razdelitev STO med Italijo in Jugoslavijo. 1 9 5 0 8. marca 1950: grof Sforza predlaga sporazum med Italijo in Jugoslavijo na podlagi tristranske note in «etnične rešitve». — I 5. marea : ukinitev carinske meje med cono B in Jugoslavijo. 20. aprila : nam. zunanjega ministra Leo Mateš izjavi, da Jugoslavija ne Im nikoli pristala na priključitev Trsta k Llaliji, je pa pripravljena pogajali se z Italijo. 20. aprila : nota sovjetske vlade trem zapadnim velesilam z zahtevo izvedbe mirovne pogodbe z Italijo. — 23. maja : na sestanku namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil sovjetski zastopnik zahteva, naj Anglo - americani izvedejo določbe mirovne pogodbe STO. — 9. julija : ponovna nota sovjetske vlade trem zapadnim velesilam z zahtevo za izvedbo mirovne pogodbe z Italijo. I 9 5 I Februar 1951: državni tajnik ZDA Acheson potrdi veljavnost tristranske note. 13. marca : tudi britanska vlada potrjuje veljavnost gornje note, izraža pa željo, da bi prišlo do mirnega sporazuma med Rimom in Beogradom. 17. novembra : sovjetska nota trem zapadnim velesilam, ki razkrinkuje kršitev mirovne pogodbe in obtožuje tri velesile, da pripravljajo razkosanje STO med Italijo in Jugoslavijo. I. 9 5 2 Januar 1952 : začetek uradnih razgovorov izven zasedanja glavne skupščine OZN v Parizu med Beblerjem in italijanskim opazovalcem pri OZN Guiclottijem. 18, januarja: na sestanku namestnikov zunanjih ministrov postavi sovjetski zastopnik izvedbo mirovne pogodbe z Italijo glede STO kol pogoj za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. 28. februarja: Titovi predlogi za sporazum z Italijo: sprememba klavzul mirovne pogodbe glede izmenjave guvernerja za STO vsaka tri leta. — 1 1. marca : italijanska vlada predlaga plebiscit v obeh conah STO, ki naj bi se vršil pod nadzorstvom nevtralnih držav. 9. maja : zaključek londonske konference. Objava memoranduma, s katerim se izroča, razen važnejših sektorjev, civilna uprava cone A v roke italijanskim funkcionarjem, ki jih imenuje conski poveljnik. 11. maja : Tito izjavi v Zrenjaninu, da ho Jugoslavija pod-vzela vrsto ukrepov za zaščito jugoslovanskih interesov v coni B, kar pa ne prejudicira dokončne rešitve tržaškega vprašanja. L 9 5 3 15. februarja 1953: De Gas peri izjavi v senatu, da se italijanska vlada drži tristranske izjave. 9. marca : Izjavi i De Gasperija poročevalski agenciji « insù», iz katere izhaja, da skuša italijanska vlada rešiti tržaško vprašanje na podlagi etnične črte iili plebiscita. — 2. septembra : Dulles izjavi v teku tiskovne konference v Washingtonv., da ZDA ne smatrajo tristransko noto kot nepreklicno. 6. septembra : Tito izjavi na Okroglici, da bo smatrala Jugoslavija vkorakanje italijanskih čet v Trst kot agresivno dejanje proti jugoslovanskemu ozemlju. Kol rešitev postavi nov predlog: internacionalizacijo mesta Trsta, ostali del cone A pa naj bo priključen k Jugoslaviji. — 13. septembra : Pella predlaga plebiscit v obeli conah STO. kot edino sredstvo za rešitev tržaškega vprašanja. 8. oktobra : vladi ZDA in Tel. Britanije skleneta, da pride cona A pod suverenost Italije ter da bosta umaknili svoje čete. Sledi nato uradni protest beograjske vlade, ki grozi da bo predložila zadevo OZN. 15. decembra: Na zasedanju Varnostnega sveta OZN zahteva Višinski naj se imenuje guverner za STO. Po krivdi Američanov je razprava o STO odložena za nedoločen čas. 19 5 4 29. januarja 1954: lilo izjavi, da želi Jugoslavija sporazum z Italijo in je zaradi lega pripravljena tudi na žrtve. — 12. februarja : na berlinski konferenci predlaga Molotov, naj bi o tržaškem vprašanju razpravljali namestniki zunanjih ministrov- 11. marca : jugoslovanski poslanik v Washingtonu Popovič izjavi, da se Jugoslavija zadovoljuje le z nekaterimi malopo-membnimi slovenskimi vasmi cone A. — 3. maja : sestanek i' Milanu med Dullesom, Scelbo in Piceionijem. Dulles obljubi-da bo v treh tednih predložil italijanski vladi načrt za rešitev tržaškega vprašanja. 23. junija : zunanji minister Piccioni izjavi v senatu, da j<’ edina rešitev «začasna ureditev». 25. junija : « Borba» po- hvali Piccionijeve izjave kot « najbolj pozitiven govor, kar j ib je bilo slišati v zadnjih sedmih letih s strani italijanskih vladnih predstavnikov». Dolga fi v B f in «vo do laškega N dru.i a g0 Panje, Podars 'lanske lak zel torno ajanj avita, ivost tojnegi l/Jeda, 'ngajar ih vod ita vit aprica tosta ajškod ivo k a vsa eJšo g/ lebno š i*ah, kj (•adìe p Toda fila pr; f' bi pr indice. Ušle ristavi; pbiro,i fasi ir Tč ji a k, svo ;6k pa iah al l?emlja 'iro, al Rubiti trstu -’l'ebiva ali ' p; Trstu rodn ‘a si ol kfspek Pi kih tal . Razkc '° svoj (ti ki ! kotnim ežko p t'/nèno k'o me kfidsta b 70 fo bi $ 'toga u kih, ot 'P sred “red za 'fposre 'sočev a ih di k a v Ul ‘Rev ot H zapr 1 lastr K v d, M Roldri , 0 od i N Iva £ ! V; njl f. -etan' '''kivija h Romei ?'sl(e gl te :>n ^ojevs že v Gl>nk i^etnos hena K V Same Jliveč >>. te ìjjtì C..tej evski [Usodne posledice celotno tržaško za razkosanja gospodarstvo Italijanska vlada odklanja kakršno koli pomoč gospodarstvu cone A Dolga pogajanja med vlada-Fi v Beogradu. Rimu, Londonu in Washingtonu za izde-Pvo dogovora o razdelitvi Trpkega ozemlja so imela po-N drugih tudi težke posledice gospodarskem področju. C(l kanje, ki je bilo po krivdi go- ke ji co l st o, o Podarske politike ZVU in ita-'ianske vlade Za našo cono že l;n sindikalnih borb v obrambo dela. Ni mogoče namreč upati, da bo italijanska vlada po svoji umestitvi v Trstu znala in hotela izvesti vse potrebne ukrepe. Tudi če prezremo dejstvo, da je italijanska vlada izjavila, da noče intervenirati za rešitev težkih gospodarskih vprašanj (Nadaljevanje na IV. stranl)~~ Sesti pomol v novi luki, ki naj m&m ga dobila Jugoslavija IVAN TRINKO ZAMEJSKI Izdaficam j&ouanstm. (Odlomek iz pesmi «Slovencem») A kaj iz vas, a kaj tedaj pa bode, nesrečne, podle, klete kukavice, ve, ve, na pol dušice, ki zàpustivsi brate in narodnost in krilo majke Slave, zastavo svojo ste boječ izdali, iz tabora zbežali, nepravdi ste uklonili grešne glave, ker v času bed in boja iskali ste sramotnega pokoja in pred ošabno vražjih tujcev silo vas svoje rodne majke sram je bilo? Od zore v mrak zasmeh, pomilovanje grenilo vam življenje bo vsakdanje. Kol sramni vam pečal, ki ga pravica zločincem vžiga, stal vam bo na čelu, zaslužen si po delu, napis krvavo svetel : izdajica! Ter skrivno in očito zbrisavali in praskali srdito zaman dotlej ga boste, dokler v temine goste ne bo vas pogoltnila s prekletstvom vam obsipana gomila! vsej situaciji ona stran, ki zadaja največje skrbi. To so posledice, ki se tičejo splošno vsega tržaškega prebivalstva. Posledice ki bi jih občutili delovni ljudje neposredno na svojih ramenih, pa so se bolj tragične. Perspektiva razkosanja prinaša s seboj likvidacijo aparata Z.V.U. in zelo verjetno večjega dela Civilne policije. V tem primeru bi se 20.000 brezposelnim, ki jih ima v evidenci Delovni urad, pridružili novi tisoči. In koliko brezposelnih bi nastalo z opustitvijo desetin in stotin trgovskih in drugih podjetij in iz tega sledečimi odpusti, ki bi bili v mnogih industrijskih panogah zelo številni in boleči? Končno moramo z gotovostjo pričakovati nov dotok 10 do petnajst ali tudi več tisoč prebivalcev cone B v Trst, ki bi bili prisiljeni zapustiti svoje domove, ko bi izgubili poslednje upanje na združitev obeh ■ h Še vedno je 10.000 prošenj za dodelitev stanovanj nerešenih, ker se gradi mnogo premalo stanovanj - Sedaj je v teku 4.000 stanovanjskih izgonov V teh dneh so bila objavljena imena družin, ki so jim bila dodeljena nova stanovanja. Gre v celoti za nekaj več kot 400 stanovanj, prosilcev pa je nad JU tisoč. Bilo je neizogibno, da objava teh imen izzove celo vrsto protestov, ki so bili izraženi na razne načine. Prav tako pa so začeli deževati rekurzi, za katere je čas 15 dni, v takšnem številu, da bodo prav gotovo daleko presegli Število 600, kolikor jih je con in s tem na konec titovske ' bil° naPrai)lj^nih pri zadnji do- k* tiranije v coni B. Tudi ti bi bremenili, posredno ali neposredno, Trst glede zaposlitve. Posledice razdelitve so nadvse težke za tržaško gospodarstvo, predvsem spričo svojega vpliva na razmere delovnih delitvi stanovanj. Vsekakor je prav, da se vsi oni, ki so bili izključeni od dodelitve in ki mislijo, da imajo potrebne pogoje zanjo, predstavijo na sedežu «Združenja za pravico do stanovanja» v ulici PRED 150 LETI SE JE RODIL VELIKI RUSKI KOMPONIST MIHAJL GLINKA . Poldrugo stoletje je prete-I f od dne, ko se je rodil Mita'1 Ivanovič Glinka, genialni ,Jski skladatelj, utemeljitelj ske klasične tat, tati " i, Ns glasbe. Toda njegovi daljni potomci ne čutimo ta minu-ieta, kajti njegova glasba ,... znova in znova privlači, I ' k razmišljanju in njenemu Ciljanju. .Pomen Glinke v zgodovini ..take glasbe, je enak Puškinu ,j, jiteraturi. Velik vpliv na ;,J 'kovanje duševnega razvo-u Glinke je imelo prijatelj-ij. ‘. s Pu.škinom, Zukovskim, ijevskim in dr. i v svojih mladih letih se „ Glinka zanimal za glasbeno ■ etnost drugih narodov. Bil ha Kavkazu, kjer je odkril e samo naravne lepote juga. biveč tudi neizčrpno krasoto jtabe narodov Kavkaza. V 1 1 ji se je Glinka seznanil z punenitejšimi glasbeniki U -'Uje dobe — Bellinijem. Do-'Zzetlijem; obiskal je tudi tanijo, kjer je uglasbil dru-špansko uverturo «Spomin poletno noč v Madridu», ”vakrat je bil v Varšavi, kjer |. je seznamil s skladateljem , bpinskim, posebno spošto-Nje pa je gojil do Chopina. , Go se je Glinka zanimal za talturo poljskega naroda. Glinka ie stremel k demo- i '»unica je stremel ,Atizaciji simfonične glasbe, k Ms on*^nemu razvoju narod-Pesmi. V njih je Glinka ile/el osnovni temelj glasbe-umetnosti, in v tem smi- *>st je vedno govoril: «Mi ne varjamo, ustvarja ljudstvo jii.rn' le zapisujemo in prire-\0)>- Želel je ustvariti ru- Cž K h« °Pero, v kateri bi bil iz-.-q ji je bilo na ukaz v I spremenjeno ime ta Jy'ienje za carja». S tem Is ;lkolaj I. hotel prikazati. "ti^.Sebinski ruski nacionalni i). služi monarhistični ide-Vski pisa]. «Z opero Glin- veliki operi pa je O- ke se je doseglo to, kar v Evropi že zdavnaj iščejo, a niso našli — novi elementi v umetnosti, s katerimi se v glasbi prične nova doba: doba ruske glasbe. Ta uspeh pa ni samo delo talenta, temveč genija». Svojo naslednjo opero «Ru-slan in Ljudmila» je Glinka ustvaril na podlagi prekrasnega literarnega materiala narodne epike, v katerih je izražena vsa globina misli nesmrtnih Puškinovih pesmi in ki so dale glasbeniku ogromen dotok ustvarjalnih sil Glasba v «Ruslanu in Ljudmili» je izraz blestečega ruskega nacionalnega značaja. Genialna uvertura opere — sončna in radostna — razkriva vso krasoto ljudske fantazije. In zopet je pisal Odojev-ski: «Na ruskem glasbenem polju je zacvetel prečudni cvet, ki ni vsakdanji. On cvete le enkrat v stoletju». S svojimi operami je Glinka položil temelj stvaritvam velikim ruskim skladateljem v polovici 19. stoletja. Sodobniki in prijatelji Glinke — Sje-rov. Balakirev, Musorgski, Bo-rodin, Rimski-Korsakov in Čajkovski so v svojih delih razvijali in obogatili načela ruske narodne glasbe, ki jih je osnoval Glinka. 'Skoraj v vseh opernih gledališčih v Sovjetski zvezi in drugih operah sveta se uprizarjajo Glinko ve opere. Na mednarodnih festivalih raznih narodov se pojo Glinkove romance, prevedene na jezike raznih narodov sveta. («Slavjani« št. 5.) Nova tehnika operacije srca Zadnja številka revije Britanske zdravniške zveze, «Family Doctor», poroča o novi tehniki srčnih operacij, ki so jo uvedli pri otrokih v Združenih državah in v Veliki Britaniji, po kateri predhodno ohladijo temperaturo bolnikovega telesa. V članku «Hypotermia», ki ga je napisal predavatelj anestezije na liverpoolski univerzi, dr. John W. Dundee, pravi pisec, da je nova metoda srčnih operacij šele v prvi razvojni stopnji, vendar pozna zdravniška veda že kakih 50 takih primerov. Z ohladitvijo telesa se c ir kulacija krvi ustavi toliko časa, da je mogoče izvesti zamotano srčno operacijo.. «Čudno je — piše člankar — da so v mnogih državah zdravniki pri operacijah vedno predvsem pazili na to, da je bilo bolnikovo telo toplo, danes pa njegovo telo pred operacijo ohladijo na določeno temperaturo. brez vsake nevarnosti, da bi si bolnik nakopal pljučnico oziroma se nevarno prehladil. Po tem novem procesu ohladitve telesa so sedaj možne tudi najbolj komplicirane operacije, katerih -si naši predniki niso nikdar najmanj predstavljali.» Ginnastica št. 1. 11. nadstr., kjer prav gotovo ga potem ne bi bilo lahko vsak dan od 9 do 12 in 15 | mogoče rešiti še dolga leta. do 19 napravijo rekurz. Nedvomno je dodelitev stanovanj najbolj aktualno stanovanjsko vprašanje; kajti to pot so morali prosilci dlje časa čakati kot običajno, ker se je delo ilodelje-valne komisije zavleklo. Toda najbolj boleče pa je gotovo še vedno vprašanje stanovanjskih izgonov. Znano je, da sta tako Združenje za pravico do stanovanja kot tudi mestni svet ponovno zahtevala zaporo sodnih izgonov vsaj do decembra prihodnjega leta, toda ZVU je vedno prezirala takšne zahteve. Čeprav je tržaški občinski svet zahteval odločne u-krepe za preprečenje 4.000 napovedanih izgonov, ga ZVU tudi tokrat ni hotela uslišati. Podobno zahtevo, ki jo je Združenje vložilo skupno s političnimi strankami, sindikalnimi in podpornimi organizacijami, je gen. Win-terton vrgel v koš. (Jkrog sto izgonov je bilo določenih, da se morajo izvršiti nepreklicno do konca meseca julija, toda odločnemu odporu prizadetih je uspelo ovreči večji del sodb. Toda morali bi odložiti vse izgone, kajti najnovejši ukaz ZVU št. 63 predvideva novo ustno razpravo med obema strankama in s tem torej izrek nove sodbe. Zgodilo pa se je, da je sodnik l.o-cuoco po svoje razlagal ukaz št. 63 ter dal izgnati številne družine, ki so tako ostale na cesti. Ne samo to. Navedeni ukaz"ni lista vil izgonov, temveč jih je samo odložil in še to v zelo malem številu. Mnogo družin, ki imajo napovedan izgon, bo na. isti način vrženih na cesto, za kar se bodo morale zahvaliti gen. Wintertonu in vsem njegovim uslužnim hlapcem pri italijanski upravi, ki jo vodi g. Vitelli. To je razlog, zaradi katerega ni mogoče rešiti stanovanjskega vprašanja. Nameravano razkosanje bi na katastrofalen način zaostrilo ta, že itak pereč problem Na tem mestu ne smemo pozabiti, da pada odgovornost za počasno graditev ljudskih stanovanj v prvi vrsti na odgovorne oblasti in takoj za tem na Ustanovo za gradnjo ljudskih stanovanj (I.A.C.P.), Res je, da je mnogo premalo kreditov nakazanih za gradnjo ljudskih stanovanj, toda ne smemo pa tudi pozabiti, da o-stane ustanova I.A.C.P., ki jo vodi komisarska uprava, ob koncu leta z neporabljenim kreditom zadnjega šestmesečja ter se pri tem izgovarja, češ da denarja ni bilo mogoče porabiti, ker da ni bilo... najti zemljišč za gradnjo ljudskih stanovanj. Resnica pa je le ta, da Ustanova za gradnjo ljudskih stanovanj ne zmore s svoj o tehnično opremo zadostiti potrebam, /.ato bi bil že čas, da sprejme že po-nudeno sodelovanje občinskega in pokrajinskega tehničnega urada kot tudi Civilnega tehničnega tirada. Več dobre volje, več resnosti, več razumevanja, to so neobhoa-ni pogoji za resnično veliko gradbeno delavnost, katere namen bi nic. moral biti rešiti, četudi postopoma. težko stanovanjsko vpraša nje. Cit. Razvoj ljudske kulture v L. R. Poljski Po vsej Poljski so se vršile v zadnjih tednih velike kulturne manifestacije ob priliki «dneva knjige in tiska», ki so obenem pregled razvoja ljudske kulture doseženega v prešlem letu. Samo v zadnjih 4 letih je bilo zgrajenih na Poljskem 1.0(37 novih šolskih poslopij. V letu 1953 je bilo tiskanih 90 milijonov knjig in brošur, to je trikrat več kot leta 1937. V teh štirih letih je bilo dejansko tiskanih toliko knjig, kot pod buržoaznim režimom v 20 letih. V LR Poljski tiskajo dnevno nad 4 milijone izvodov časopisov. «Družba za splošno kulturo», je lansko leto organizirala po vaseh 107.000 predavanj, ki se jih je udeležilo 4 milijone oseb. V mestih in vaseh obstaja nad 20.000 «rdečih kotičkov», dočim je danes v vaseh približno 33.000 knjiž- RAZV0J SLOVENSKEGA ŠOLSTVA NA TRŽAŠKEM Slovenski dijaki iz Trsta so študirali v Kopru in Gorici Mnogo družin v Trstu še danes živi v podobnih stanovanjih Mesto Trst je vse do propada Avstrije ostalo «nedotakljivo», to je nedostopno za slovenske javne šole kakršne koli vrste. Avstrijske oblasti so italijanskemu nacionalizmu na ljubo dosledno prezirale po trebe slovenskega ljudstva, da-si je predstavljajo pred prvo vojno več kot četrtino prebivalstva tržaške občine. Zato so morale biti vse slovenske jav ne srednje šole izven «Meke» italijanskega šovinizma. Edina slovenska strokovna šola v Trstu je bila zasebna trgovska šola, ki se je razvila iz zaseb nih tečajev za trgovske vajence. Ze leta 1899 je Zveza trgovskih pomočnikov organizirala predavanja iz najnujnejših predmetov, kot knjigovodstva, računstva, blagoznanstva in trgovske korespondence. Večerni tečaj je imel svoje prostore v prostorih Čitalnice v ulici sv. Frančiška št. 2, kjer so dvakrat tedensko predaval: dr. Pretnar, dr. Pertot in prof. Ulčakar. Po zaslugi slednjega in s podporo «Trgovskega izobraževalnega društva» so se ti tečaji pretvorili leta 1910 v dvorazredno trgovsko šolo, ki je kasneje dobila pravico javno iti in kjer se je vzgojil ves slovenski trgovski naia ščaj v Trstu. Vse ostalo srednje in trgovsko šolstvo s slov. učnim jezikom je bilo izven Trsta glavnega središča Primorske in I. stre. Tako sta bila leta 1875 odprta slovenski in hrvatski oddelek, poleg italijanskega, na moškem učiteljišču v Kopru, kamor je bilo tedaj preneseno italijansko-nemško učiteljišče iz Trsta (ustan. leta 1864). Učni jezik je bil pa le deloma slovenski odn. hrvatski, kajti nekateri predmeti so se poučevali še vedno v nemščini. Glavno slovensko šolsko središče pa je bila Gorica. Ze leta 1870 je bil odprt slovenski oddelek na ženskem učiteljišču. Tako žensko v učiteljišče v Gorici kot moško učiteljišče v Kopru sta bila osrednja zavoda za vzgojo učiteljskega naraščaja za vso Primorsko, to je Trst, Goriško - Gradiščansko ter Istro. Hrvati pa vse do leta 1910 niso imeli ženskega učiteljišča. Sele tega leta so si s svojimi sredstvi postavili zasebno žensko učiteljišče v Pazinu. V tem letu je bilo tudi premeščeno hrvatsko moško u-čiteljišče iz Kopra v Kastav. slovensko moško učiteljišče pa iz Kopra v Gorico. Sele tik pred prvo svetovno vojno je bila ustanovljena prva slovenska gimnazija na Primorskem. Leta 1910 sta bili za prvi razred na nemški gimnaziji v Gorici odprti slovenska in ifalijanska vzporednica, dve vzporednici pa sta še nadalje ostali nemški, čeprav je bilo v prvem razredu le pet dijakov nemške narodnosti, dočim je bilo slovenskih 115, italijanskih pa 119. Leta 1913. je bila iz slovenskih vzporednic ustanovljena samostojna slovenska gimnazija, kjer je bil leta 1915 odprt tudi peti razred in s tem zagotovljena popolna gimnazija. Našteti trije zavodi (žensko in moško učiteljišče ter gimnazija, vsi s sedežem v Gorici) so predstavljali vse slovensko srednje šolstvo na Primorskem, za katero je skrbela država. Državna realka v Idriji (ustan. leta 1906), ki je bila nemško-slovenska, je tedaj spadala še pod Kranjsko. Hrvati so imeli poleg državnega moškega učiteljišča V Ka-stvu in zasebnega ženskega učiteljišča v Pazinu še nekaj drugih srednješolskih zavodov. Po dolgih borbah jim je uspe lo, da je avstrijska vlada kljub hudemu nasprotovanju italijanske šovinistične večine v deželnem zboru v Poreču leta 1898 ustanovila hrvatsko realno gimnazijo v Pazinu. Pore-ški deželni zbor jim je ponujal namesto tega gimnazije v Kastvu. Tik pred vojno, v šolskem letu 1913-14, je bilo na podro- čju kasnejše Julijske Krajine, čevanji možno odkriti zmesi, s ki je leta 1922 z rapalsko pogodbo pripadlo Italiji, skupno nad 2.500 slovenskih in hrvat-skih dijakov. Pri tem pa niso še upoštevani oni slovenski dijaki iz Notranjske, ki so študirali v Ljubljani ali drugod. Zaradi vojne je slovensko srednje šolstvo, ki je bilo vse skoncentrirano v Gorici, težko prizadeto; saj je bila Gorica evakuirana že leta 1915, po vstopu Italije v vojno. Da bi vsaj nekoliko nadoknadili pomanjkanje slovenskih srednjih šol, so bili odprti v Trstu ta-kozvani «zaposlovalni tečaji», ki so bili pravzaprav prave šole s predavanji, izpiti in spričevali. Leta 1915-16 je bil ot-vorjen tečaj za dijake obeh učiteljišč, naslednje leto pa še za gimnazijo. Tik pred koncem vojne se je v Trstu vršila prva slovanska gimnazijska matura. STANE BIDOVEC (Nadaljevanje prihodnjič) Nova zdravila za raka «Sloan Kettering institute» v New Yorku preizkuša novo kemično zmes, o kateri poroča, da se je izkazala stoodstotno učinkovita pri zdravljenju določene vrste raka na podganah. Z neko drugo zmesjo, s katero so ozdravili 98 odst. določene vrste krvnega raka pri miših, so tudi učinkovito zaustavili nekatere vrste krvnega raka pri ljudeh. Po mnenju omenje nega inštituta opravičujejo u-spehi pri teh preizkusih upa nje, da bo z nadaljnjimi preu katerimi bodo lahko dosegli trajno ozdravljenje raka pri človeku in sicer ne le v primerih krvnega raka, ampak tudi pri drugih rakastih obolenjih. katerim zdaj še ne morejo do živega. Primanjkljaj v zunanji trgovini Nizozemske List «Land og Folk» iz Ko-penhagena piše o naraščajočem primanjkljaju zunanje trgovine Nizozemske. Od januarja do maja letos je Nizozemska uvozila iz Zapadne Nemčije dvakrat več blaga, kot ga je izvozila. Kot posledica tega nesorazmerja med u-vozom in izvozom, beleži trgovski proračun 312 milijonov kron primanjkljaja samo kar se tiče trgovanja z Zapadno Nemčijo. Nov zobozdravniki sveder Zobotehniki Kolumbijske u-niverze so iznašli nadzvočni zobni sveder, katerega uporaba ne povzroča huoenih bolečin. Novi sveder izgleda kot miniaturen stroj za zakova-nje in se zavrti lahko 29.000-krat na rekundo. Pri vrtanju zoba zadošča zelo lahek pri lisk. sveder tudi ne poškoduje mehkega tkiva. Zobotehniki izjavljajo, da se je novi sveder pri poskusih odlično obnesel. Vendar bo v splošno u porabo lahko prešel šele čez nekaj let. ZA MASE KMETE 16 zapovedi za ohranitev krompirja 1) Krompir lahko izkopavamo ali pa izoravamo le, ko je popolnoma zrel. Zrel pa je krompir takrat, ko se lahko loči od nosilnih niti in _se da le težko lupiti. (Ta navodila so veljavna za krompir, ki ga nameravamo hraniti za rabo tekom vsega leta. Ako nameravamo takoj prodati krompir, ga lahko tudi prej izkopljemo.) 2) Ko je zemlja blatna ne smemo izkopavati krompirja, ker v takšnem primeru bi bilo težko očistiti z njega Blato. Krompir, ki smo ga izkopali, ko je bila zemlja mokra, je podvržen gnitju. 3) Preden shranimo krompir, moramo odstraniti ves bolni, ogrizeni ali poškodovani krompir. Dobro je, ako lakoj ločimo drobni krompir c d debelejšega. 4) IM o ra mo paziti, da pri delu ne bi krompirja na kak način ranili ali pa poškodovali. ker tako lahko povzročimo ali pospešujemo gnitje krompirja. Krompir ne smemo metati, ne smemo hoditi po krompirju in opustiti moramo vsako rabo koničastih vil ali lopat. 5) Ob spravljanju krompirja ne pozabi, da so najbolj nevarne krompirjeve sovražnice: gorkota, svetloba, vlaga in zmrzal. 6) Klet, v kateri hranimo krompir, mora biti suha, zračna, poltemna in varna pred zmrzaljo. Krompir lahko hranimo ludi na podstrešju le v primeru, če smo gotovi, da lahko preprečimo, da ne bi v hudi zimi zmrznil. 7) Ze preden začnemo izkopavati krompir, moramo pripraviti prostor, kamor ga bomo spravili. Umestno je, da pobelimo stene z apnom, in da dobro prezračimo klet, da odide iz kleti topel in zabuhel zrak. 8) Ker ni primerno, da krompir leži na golih tleh, moramo pripraviti primeren oder visok kakih 50 cm od tal. 9) Dobro je, da krompir spravimo v primerne zaboje (plato), ki jih lahko zložimo enega vrh drugega. Ako imamo na razpolago le malo takšnih zabojev, bomo te dodelili za semenski krompir. 10) Ko spravimo krompir v klet, ne smemo delati velikih kupov. Najbolje je, ako ga spravimo v plasti, katerih višina ne presega 50 cm. 11) Veliko pažnjo moramo polagati na to, da se krompir skrbno prebere najmaj enkrat na mesec. Odstraniti moramo ves bolni krompir in tudi onega, ki je sumljiv in bi utegnil povzročiti kako škodo med zdravim krompirjem. 12) Najprimernejša gorkota. da se krompir ohrani zdrav, je od 2° do 8° Celzija. Torej paziti moramo, da ko je toplo, hladimo klet, ko zmrzuje, pa moramo ukreniti vse potrebno, da ne bi bilo v kleti pretoplo in pre-vlažno. 13) 6 pravilnim zračenjem lahko preprečimo, da bi bilo v klet pretoplo, in prevlažno Ako je v kleti 8 stopinj in močna vlaga, je zelo nevarno. da krompir začne gniti. 14) Ko odpiramo okna in vrata, da prezračimo klet. moramo paziti, da ne bi bilo v kleti presvetlo. Sončni žarki pa sploh ne smejo direktno v klet, še manj pa na krompir. 15) Krompir zmrzne pri 3 stopinjah Celzija pod ničlo. Ko zmrzuje, moramo dobro zapreti vsa okna in skrbno zamašiti vsako luknjo. Ako je huda zima. moramo pokriti krompir s slamo ali vrečami, tako da mraz ne more do njega. 16) Ce se pojavijo n--krompirju klice, moramo klel prezračiti, ker je v kleti pre toplo. Pomniti moramo, d krompir ki požene klice, zgu bi na teži in redilnosti. Pavel Pavlovič je pravi hrust. Ni jih nobenih vrat, skozi katera bi lahko prišel, ne da bi se pripognil. S to dolgostjo se ujema tudi širo-kost. Seveda je Pavel Pavlovič silovito močan. Najdebeljše železne palice ti upogne ko bilke, s pestjo ti zabije žeblje v hrastovo mizo takole za zabavo, kakor si kdo drugi suče kroglice iz krušnih drobtin, in če ga je slučajno volja, zdrobi tudi mizo samo z enim zamahom. Drzen je, kdor si mu upa stisniti roko. Ta človeški medved izraža svojo naklonjenost na ta način, da drugemu roko -skoraj zmečka, kakor bi bila v kakem primežu. Obenem se možakar smehlja brez vsake zlobe, kažoč svoje široko lepo zobovje. Pavel Pavlovič nima priložnosti, da bi zlorabljal svojo ogromno telesno moč. Vsak se boji najmanjše razprtije z njim. kajti, če le nekoliko zviša svoj baritonski glas, se zdi, da se bliža z votlim grmenjem nevihta, pred katero pobegne vse kar najhitreje. In ta velikan, ki izruje mlada drevesa z enim samim prstom, ki prelomi vsak novec in ki odnese še tako vrečo z zobmi, ta nepremagljivi junak — se je tresel nekoč ko miška in ni mogel več stati, tako so se mu šibila kolena. To je bilo takrat, ko je priznal Nadji Nadjakovi svojo ljubezen. Zajecljal je «jaz vas ljubim!» kakor je to bral v romanih. kajti dejansko ni imel s temi stvarmi še nobene izkušnje. čeprav je bil že davno prekoračil trideseto leto in čeprav je imel precej vi harno preteklost za seboj. Mala Nadja se je kar raztopila od same radosti, ko ji je bil priznal, da jo ljubi. Ni bil bogat, mali uradnik z nekaj prihranki je bil, a bil je tako zal, tako močan, tako spreten! Ni ga bilo boljšega plesavca! In gledati ga, kako se je drsal po ledu in se pri tem zabaval z naravnost umetniškimi skoki in liki, je bil pravi užitek. Ona ga je tudi sedaj povabila, naj z njo po zvokih godbe zapleše po drsališču, kajti on ji je priznal ljubezen v trenutku, ko ji je pritrdil drsalke na čevlje. In nato sta odbrzela oba črez zrcalno ravan. A Pavel Pavlovič ni bil danes tako spreten kakor navadno, izpodrsnilo se mu je in sedel je s takim zaletom, da se SlZeP OVE D (Anton P. Čehov) je še nekaj metrov drsal po l Mlada Nadja je bila zelo samih hlačah. Zadrega mu je nežna z njim. Seveda ni ona privabila skoraj solze v oči. In I nič vedela o njegovi preteklo- prav tedaj je prosil Nadjo, ka kor bi iskal pri njej odpuščanja in pomoči: «Bodite moja žena»! Mala Nadja je sklonila svojo kostanjasto glavico z ljubkim noskom nadenj, poljubila ga in mu med smehom pritrdila. Nato je pomagala orjaku o prezno na noge in, vodeč se za roke, sta napravila po ledu še marsikak eleganten krog. Ko je prišel domov, je zaškripal Pavel z zobmi: «Podlež»! si je dejal, «s svojo divjo preteklostjo nimaš nikake pravice prikleniti tako čisto bitje nase!» Njegova notranja razrvanost je zrasla v brezmejnost, ko so ga Nadjini starši prijazno pozdravili kot svojega bodočega zeta. «Saj bi jim nikdar ne mogel pojasniti, kak junak sem»! Cim bolj se je bližal dan poroke, tem bolj je bledel ženin. «Ce ona zve,» si je mislil, «mi da zaušnico in me vrže skozi vrata»! sti. Saj ji ni bil še ničesar povedal! In če zve, ali ne bo užaljena v svojih najsvetejših čustvih. Nekega dne se je nenadoma pojavil Pavlov prijatelj izza mladih let. Pavel je pobledel. «Najprej petdeset rubljev», je rekel kratko malo prijatelj, «sicer povem njenim staršem, kar vem od tebe». Nesrečni ženin mu jih je dal. a ni ostalo pri tem petdesetaku. Do poročnega dne je iztisnil dobri prijatelj iz njega četrtino njegovih prihrankov. Hrust je hiral in propadal. Oči so se mu vdirale.. «Ali naj se še pred poroko u-strelim»? Ni se ustrelil. Sklenil je, izpovedati se ji še pred intimno uro. Poroka je minila, voščila in napitnice so odzvenele, svatje so se šalili, pili in plesali, stari gospodje so zbijali navadne neokusne šale in nato — so pustili novoporočenca sama. Srečni mož je stopal za svojo mlado gospo -smrtnobled v spalnico Nekaj kratov je moral globoko zasopsti, preden je spravil, tresoč se po vsem životu, glas iz sebe. «Nadja», je jecljal, «smatram za častno zadevo, da ti sedaj v tem trenutku nekaj priznam». «Kaj je vendar s teboj, Pa-velček, povej, kaj ti je? Zadnje dneve si tako bled in tako čuden. Kaj neki te teži»? «Nadja, teži me! Ze takoj spočetka bi ti bil moral povedati. Ni bilo prav od mene, da sem ti toliko časa zamolčeval»! «No, kaj ti je vendar, srček, treseš se — si h morda bolan»? «Ne, Nadja, le poslušaj me, izpovedati se ti moram o svoji preteklosti, moja dolžnost je to». «Izpovej se,», se je nasmehnila Nadja, «a le glej, da ne bo izpoved predolga». «V nekem malem gozdu v Uralskem gorovju sem se rodil, Moji starši so bili zelo ubožni... Ne, strašno je, ti me ne boš hotela več pogledati! — Kot mlad deček sem prodajal po ulicah vžigalice, tudi jer- mene in tem podobne stvari...» «Zares»? «Da, kaj ne, čutiš že, kako se mi odtujuješ. Toda pride še huje... Prepotoval sem mnogo v življenju, seveda sem hodil vedno po pošteni poti, to mi že lahko verjameš!... In s svojim dvajsetim letom... — ne. ne. udariš .me, ko zveš! Tvoj oče me bo kaznoval in me spodil od tebe»! «No, kaj pa je bilo, ko si stopil v dvajseto leto?» «Oprosti mi, Nadja!» Hrust je padel pred svojo malo ženico na kolena. «Zapodi me od hiše! Z dvajsetim letom sem bil — klovn, pajac v cirkusu»! In Pavel Pavlovič, medved, hrust, velikan, je zaplakal ko malo dete. In prav tako glasno, kakor je on plakal, se je smejala mala Nadja. «Klovn»! je vzkliknila in plosknila z rokami. «To je naravnost divno! Gotovo znaš še kako gimnastično vajo. Daj, pokaži mi, kaj znaš»! Pavel Pavlovič jo je previdno pogledal. Bal se je $e vedno, da ga zasramuje. Toda za kaj takega je bila Nadjica le pre-Ijubezniva. Skočila mu je vsa vesela okrog vratu in se smejala: «Klovn si bil torej, moj srčkani klovnček»! Njena veselost ga je okužil". Nenadoma se je nagnil nekoliko na stran in že se je zako-lobenčil po vsej sobi. Nato se je postavil na robu Nadjine postelje na glavo in si sam sebi ploskal z nogami. «Se Pavelček! Se od začetka!» ie vzkliknila Nadja. N en ;>-brazček je bil ves razvnet od samega neugnanega smeha. Proti jutru so se zbuddi Nadjini starši od peklenskega ropota nad sabo. «Gotovo je služinčad. ki uganja take burke» je menil oče. «Nesramno, motiti srečna poročenca na tak način»! In oče se je oblekel in šel v gornje nadstropje, da napravi mir Toda služinčad je spala. Ropot je prihajal iz sobe mladega para. S čudnim občutkom, skoraj nekoliko v strahu je stal stari gospod pred spalnico in se dolgo obotavljal, preden se je odločil, da odpre vrata le za ozko odprtino. Odskočil je. Njegov zet Pavel Pavlovič se je bil, ne več v družabni obleki, pravkar prekopicnil v vratolomnem skoku z omare na posteljo, mala Nadja je pa stala vsa ve sela poleg in obema se je sme jala iz oči neskaljena sreča, ,IJ PA TAM. IDEALEN PARČEK — Protestna stavka proti razkosanju STO je v Miljah uspela stoodstotno. Tega uspeha seveda želodec titovskih tržaških Srakarjev ni mogel prebaviti. Pa še nekomu je. uspeh ostal na želodcu in ti revčki s težko prebavljivimi organi so voditelji dobro poznane Delavske zbornice, ki nima nič kaj zavidati titovskim «razrednim sindikatom». Ko je treba udrihati po «kominformistih» so kot siamski dvojčki. Tako tudi glede stavke. Titovci so že pred stavko kričali, da je «politična špekulacija» in da je bila stavka proglašena, ker hočejo «komin-Jormisti»... da pride Italija zopet v Trst. Po drugi strani pa so voditelji Delavske zbornice kričali na vse grlo in pozivali delavce naj se ne udeležijo stavke, ker je to «politična špekulacija»; stavka je bila proglašena... proti prihodu■ Italije v Trst. «Ugotovitve» zlata vredne! Kljub temu pa se «Primorski» ne bo niti najmanj sramoval pisati o «enotni fronti od Vidalija do Šantina in Bar-tolija». Stavka v Miljah je bila seveda, bodisi za «Primorski», kakor tudi za «Ultime notizie» «polomijada in neuspeh». Pa še kako srečni bi bili eni in drugi, če bi lahko beležili dosti takih «neuspehov». Nekaj pa jim je treba vendar le priznati. Tržaška titovska agentura in voditelji Delavske zbornice so v resnici prav lep in idealen parček, v ponos in veselje botroma Titu in Scelbi. Kumo-vanje na botrščini razkosanja jih združuje, protikomunizem pa jih blagoslavlja. TRŽAŠKO VPRAŠANJE ZOPET PRED OBČINSKIM SVETOM Prebivalstvu naj se prizna do samoodločbe pravica Resolucija tov. Teinerja tudi v imenu naše skupine — Očividna zadrega Bartoli j a — Intervencija tov. Radicha glede vrnitve “Saturnie" in “Vulcanie" V torek je prišlo v tržaškem lijanske vlade in skušal doka- Zborovanja proti razkosanju STO Danes, 17. t. m. ob 20. uri bp v Stivanu javno zborovanje proti . razkosanju. Govoril bo tov. Ado Slavec. Drugo zborovanje proti razkosanju bo danes ob 20. uri tudi v Gabrovcu, kjer bo govoril tov. Miro Kapelj. V torek 20. t. m. ob 20. uri pa bo osrednje zborovanje v Kmu ob morju, kjer bosta govorila tov. Vittorio Vidali in Marija Bernetič. V sredo ob 21 uri bo v Ljudskem domu v Trebčah konferenca o zadnjih dogodkih v zvezi s tržaškim vprašanjem. Vabimo k številni udeležbi. Govor bo pričel ob točno določenem času. Enotna akcija za STO; Demokratska zveza in sekcija KP STO s Proseka-Konto-vela sta imeli ta teden skupen sestanek, na katerem sta sklenili, da priredita prihodnji ponedeljek skupno zborovanje v zvezi z nameravanim razkosanjem Tržaškega ozemlja. Na sestanku je bila soglasno sprejeta naslednja brzojavka, ki je bila odposlana Organizaciji združenih narodov, ter zunanjima ministrstvoma v Rim in Beograd: «Prebivalci Proseka-Kontovela obsojamo vsakršno razdelitev STO ter zahtevamo spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo». občinskem svetu na pobudo naše skupine in socialista tov. Teinerja tržaško vprašanje zopet v diskusijo. V zvezi z zadnjimi vestmi, ki govorijo o skorajšnjem zaključku barantanja, je tov. Teiner tudi v imenu naše skupine predložil interpelacijo. iSkliceval se je na resolucije raznih skupin. ki so bile že izglasovane, katere poudarjajo načelo nedeljivosti Ozemlja, ter opozoril na vedno večjo nevarnost, da se barantanje lahko zaključi v vsakem trenutku. Vso resnost položaja pa razen tega potrjujejo izjave miljskega župana glede razkosanja milj-ske občine s priključitvijo raznih vasi v mijjskih hribih k Jugoslaviji. Dejstvo je, da teh izjav ni nihče demantiral. Iz tega sledi, da italijanska vlada ni niti najmanj upoštevala stališča, ki ga je zavzel tržaški občinski svet. Na ta način je dejansko načrtno kršila pravico prebivalstva obeh con do samoodločbe glede rešitve tržaškega vprašanja. Tov. Teiner je v zaključku svoje interpelacije postavil županu vprašanje, ali misli dati na glasovanje resolucijo, s katero se ponovno poudarja nasprotovanje občinskega sveta vsakemu razkosanju ter podkrepi pravica prebivalstva do samoodločbe. Predložil je nato naslednjo resolucijo: «Tržaški občinski svet, obnavljajoč svoj nepopustljivi odpor proti vsakemu razkosanju STO, poudarja pravico prebivalstva obeh con do samoodločbe, z vsemi jamstvi svobodnega in demokratičnega glasovanja.» Očividno je bil župan nepripravljen na to interpelacijo, ker se tokrat ni utegnil postaviti na docela odklonilno stališče. Izjavil je, da ne smatra potrebne nove razprave o tem vprašanju, ker so pred 15 dnevi že izglasovali resolucije. Glede diskusije o resoluciji pa je merodajen občinski odbor. Seveda je v svoji inter- zovati ugodnosti obmejnih popravkov Pozabil ni tudi na svoje običajno licemerstvo, ki ga je pokazal z izražanjem « solidarnosti » prebivalstvu prizadetih vasi. ki bi bile odrezane od Milj in Trsta. O tržaškem vprašanju se je izjavil nato indipendentist Be-lihar, ki je predočil občinskemu svetu odpor prebivalstva proti razkosanju ter opozoril na nevarnosti, ki jih slednje predstavlja za Ozemlje. Predlagal je. naj bi občinski svet pozval vse prebivalstvo , da manifestira svoj odpor proti vsakemu poskusu razkosanja SITO. V odgovoru se je Bartoli poslužil skoro istih argumentov kot glede prve interpelacije ter tolmačil obmejne popravke kot docela legalne in za katere se po njegovem mnenju ni treba obračati do OZN. Tov. Radici! je nato sprožil vprašanje vrnitve Trstu dveh velikih ladij in sicer «Saturnie» in «Vulcanie», kot je bilo že večkrat obljubljeno s strani Rima. Tov. Teiner je podprl našega svetovalca ter predlagal. naj občinski svet izglasuje odločno zahtevo za vrnitev navedenih ladij. Nadalje se je tov. Radich zavzel tudi za 45 odpuščenih delavcev pri <(Mo-dianu», ki so poslali pismo županu. Bartoli je pojasnil, da mu podjetje ni še dalo odgovora na njegovo pismeno intervencijo. Na vprašanje tov. Pogassija glede resolucije o stanovanjskem problemu je odbornik Dulci povedal, da so bili vsi sodni izgoni s 13. julijem začasno odloženi. Glede ostalih točk resolucije pa so slednje v preučevanju. Kakor vidimo, družine, ki jim je pretil sodni izgon končno obrodila prvi u ;peh. Prazniki tiska Jutri, v nedeljo od 16. ure dalje bo v Ljudskem domu pri Magdaleni velik praznik tiska povezan z otvoritvijo letnega vrta in plesišča. Govorila bosta tov. VITTORIO VIDALI in JUSTO KOŠUTA. Od 20, ure dalje ples ob zvokih plesnega orkestra «Frizzati». V okviru kampanje za demokratičen tisk bosta jutri, v nedeljo 18. t. m. naslednja praznika tiska: Od 16 ure dalje v Lonjerju, kjer bo govoril tov. Franc Gombač. Od 16. ure dalje v krožku Consko predsedstvo odbilo dovoljenje za “karavano tiska" Groba kršitev svobode propagande - Potek akcij v kampanji tiska so stalna in vztrajna prizade- * «Pečar» v Kolonji, kjer bo go-vanja naših svetovalcev za | voril tov. Arturo Calabria. Kot smo poročali v zadnji številki, je bila za jutri na programu v okviru kampanje za demokratičen tisk zanimiva novost in sicer «karavana tiska», ki bi k-rožila po nekaterih mestnih ulicah ter šla nato na podeželje. Toda consko predsedstvo je po dajšem odlašanju in kolebanju odbilo zadevno dovoljenje. Izgovor je tudi tokrat piškav: consko predsedstvo je bilo baje «zelo zaskrbljeno», da ne bi «karavana» motila meščanov. Pri tem seveda pozablja, da je izstavilo že nešteto dovoljenj za vsakovrstne hrupne oblike reklame. S svojo prepovedjo je consko predsedstvo še enkrat dokazalo kako oblasti pojmujejo načela «demokracije» in svobode. Groba diskriminacija proti našemu tisku je pač nov korak v kršenju svobode propagande. obenem pa dokaj klavern poskus oviranja rednega in uspešnega poteka letošnje kampanje tiska. * * * V okviru akcije za nabiranje prispekov objavljamo drugi seznam nabranih zneskov: družina De! Bello ,200, ženska elica Blažina-Sv. Jakob 5000, Senci Andrea 3000, cel. Maca-rol-Kolonkovec 1000, nabrano v lad. Sv. Marka 11.800, De loia 100, W. L. 200, Trevisani 00. cel. Rinaldi 4.300. Tokrat imamo nov seznam sekcij, ki so se obvezale za naslednje vsote: Prosek 18.000, Sv. Križ 30.600; Nabrežina 35 1 isoč. Devin 3.000. Sempolaj 6 tisoč, Zgonik 15.000, Padriče 5.000, Repentabor 5.000, Treb-e 12.00!;, Tovarna strojev 100 tisoč, Skoljet 35.000, Pisoni 20 tisoč, Tomažič 85.000, ILiVA 35.000, Sv. Ana 65.000, Lonjer 10.000, Greta 35.000, Rojan 20 : isoč. Opčine 60.000. Naslednji voditelji naše partije so podpisali za tisk kakor sledi: Vittorio Vidali 1000, Marija Bernetič 1000, Laura Weiss 1000, Spartaco Valenti-nis 1000, Silvio Rabar 1000, Alessandro Destradi 1000. Elio Giacomin 1000; Vittorio Bussameli 1000, Mario Ervatti 500, Paolo Sema 500, Livio Soranz 500, Lino Crevatin 500, Dušan Baučer 500, Giordano Čermelj 500, Giordano Žbogar 500, Giuseppe Rogassi 500, Ruggero Spadaro 500, Adrijana Furiarne 500, Claudio Tonel 500, Rudi Abram 500, Rudolf Flego 500. ------ Za teden --- dni — Sobota, 17. - Aleš Nedelja, Id. - Friderik (Miro Ponedeljek. 19. - Vincenc P Torek, 20. - Elija Sreda, 21. - Daniel Četrtek, 22. - Marija Magd: Petek, 23. - Apolinarij (Z krajec) ZGODOVINSKI DNEVI 19- 1893 se jp rodil sovjj pesnik Vladimir V. Majal ski. Umrl je v Moskvf aprila 1930. 19. 1936 začetek borbe Špan: ljudstva proti Francu ' , rju in Mussoliniju. 23.f 1919 je bila v Ljubljani novljena slovenska univ! Dc ro za PC ODPUSTI V PODJETJIH Mollano in Castiolioni V soboto je Združenje in-1 utrjevanju narodne zavesti in do- dustrijcev sporočilo sindika-1 pnnos k spoznavanju visoke stotom odpust 45 delavcev v pod- venske kulture po someščanih jetju Modiano. Cim so priza- italijanske narodnosti ter dopri- deti zvedeli za odpust so se takoj podali k dr. Vitelliju v cilju, da slednji prepreči težki korak, ki ga je izvedlo podjetje. Gre namreč za 45 delavcev, ki so bili že več tednov suspendirani z dela in so imeli plačano le 22 ur na teden. Ob zapadlosti roka suspenzije pa je vodstvo podjetja sporočilo, da jih mora odpustiti in sicer zaradi pomanjkanja dela. Prizadeti delavci so se skupno s predstavnikom sindikata obrnili tudi do drugih oblasti in do tržaškega župana. Nihče pa ni do sedaj podvzel kakega ukrepa, ki bi preprečil odpuste. Tako se ob popol- .... ni brezbrižnosti merodajnih o- venciji odobrava! politiko ita- blasti število brezposelnih ve- ča iz dneva v dan. “J Kili™ - polii manifestacija Slovencev (Nadaljevanje s 3, strani) mest v Republiki, pa ne smemo pozabiti, da je že maja letos minister Fracassi, italijanski politični svetovalec pri ZVU, odbil prošnjo Trgovske zbornice, ki je zahtevala izvedbo ukrepov za pomoč tržaškemu gospodarstvu. V teh dneh pa je tudi italijanska vlada sama dala prav tak.o negativen odgovor tržaškim predstavnikom štirih vladnih strank, ki so zahtevali odobritev istih ukrepov kot Trgovska zbornica. Iz teh razlogov, poleg političnih raznih odtenkov, lahko rečemo ni niti enega prebivalca te cone. kakor tudi ne v coni B, ki n,e. bi bil nasproten razkosanju, ki bi bil nasproten združitvi obeh con ali ki bi se odpovedoval možnosti plebiscita. Z razkosanjem so postavljene na kocko tudi možnosti življenja - mnogih deset tisočev državljanov in nji-novih družin. To opravičuje odločno in- pogumno borbo proti razkosanju in na to našo >ot prihajajo danes tudi oni, s katerimi nismo imeli do včeraj prav ničesar skupnega Drus. V nedeljo, 25. julija, na 11. obletnico padca fašizma, ki je zlasti za nas Slovence izredno važna in zgodovinska obletnica, katera prav za prav predstavlja konkretno preo-kretnico na polju našega preporoda, priredi Slo-vensko-hrvatska ljudska prosveta iz Trsta veličastno osrednjo kulturnopolitično manifestacijo na Opčinah, na katero vabi vse tržaške Slovence, ki so za STO, ne glede na politično opredelitev ali strankarsko pripadnost. Pri kulturnem delu sporeda bodo sodelovali številni pevski zbori in godbene skupine iz našega področja. Dramska družina iz Sv. Ivana-Podlonje-rja pa bo ob tej priliki uprizorila ljudsko igro v treh dejanjih «Mandrja-rji», ki sta jo sestavila Vlada in Stane Bidovec. Podrobnejši spored borno objavili naknadno, vendar pa že danes opozarjamo vse naše rojake na Tržaškem na ta veliki kulturno-politični dogodek v tem izredno resnem in zgodovinskem času. Vsekakor pa se bo o navedenih odpustih razpravljalo na sedežu Združenja indu-strijcev, kjer bodo zastopniki Delavske zveze STO obrazložili tehtne razloge, katere bodo morali merodajni forumi upoštevati. Tudi gradbeno podjetje Ca-stiglioni je prejšnji teden odpustilo 28 delavcev. Razlogi odpustov so pač običajni: pomanjkanje dela. Po dajših pogajanjih s predstavniki sindikata je podjetje obdržalo na delu 4 izmed prizadetih. Kakor vidimo je kriza zajela tudi gradbeno področje, čeprav je sedaj najbolj ugodna sezona za gradbena dela. V četrtek popoldne so stopili v stavko tiskarski delavci, nameščeni v trgovskih tiskarnah. Stavka je bila proglašena tudi v Italijanski republiki. S stavko so tiskarski delavci izrazili svoj odločen protest zaradi prekinitve pogajanj za novo delovno pogodbo s strani delodajalcev. Pozdrav SHLP kolektivu Ljubljanske opere Slovensko hrvatska ljudska prosveta je poslala vsem članom kolektiva Ljubljanske opere ob priliki njihovega odhoda iz Trsta pismo z iskrenimi čestitkami za uspeh gostovanja ter izraze hvaležnosti vseh tržaških Slovencev brez izjeme. Pismo poudarja, da so taka gostovanja prispevek k nos k zbližanju obeh tu živečih narodnosti. V nadaljnjem pripominja SUL P, da je pa bilo na žalost to gostovanje organizirano z namenom, da bi služilo le strankarski manjšini tukajšnjih Slovencev, kar je razvidno tudi iz tega, da ni bilo poslano povabilo «Delu», glasilu KP STO in ogromne večine tukajšnjih Slovencev, kakor tudi ne SHLP, predstavnici velike večine slov. prosvetnih organizacij na STO. Pismo SHLP opozarja tudi na težke trenutke, ki jih preživljamo v zvezi z barantanjem s STO ter apelira na člane Opere in vodstvo naj podprejo borbo tržaških Slovencev za narodni obstoj, ki bi bil z uresničitvijo razdelitve STO resno ogrožen. Prireditev v Mavhinjah Jutri, v nedeljo 18. julija ob 20. uri priredi, dramska družina iz Medje vasi Finžgarje-vo dramo v treh dejanjih «Razvalina življenja» v Mavhinjah. Prireditev bo na prostem. VELIČASTNA MANIFESTACIJA OB 100-LETNIC! SVETOIVANSKE ŠOLE PO VSEM SVETO NAJ SLISIJO naš glas proti razkosanju STÓ Natečaj „Ljudskega koledarja" Uredništvo «Ljudskega koledarja» razpisuje med dijaki slovenskih srednjih šol nagradni natečaj za najboljši izvirni spis v prozi. Ubiika in vsebina spisa sta poljubna (novela, črtica, povest, pravljica, basen, prispevek iz folklore, zgodovine, arheologije itd.), poželjno pa je, da je snov zajeta iz naših krajev, odnosno iz življenja tržaških Slovencev. Prispevek naj obsega približno 3 do 5 tipkanih strani. Trije najboljši prispevki bodo objavljeni v Ljudskem koledarju 1955 ter nagrajeni s sledečimi nagradami: 1- nagrada 5.060 lir; II. nagrada 3.000 lir; Ul. nagrada 2.000 lir. Prispevki morajo biti poslani na SHLP — uredništvo Ljudskega koledarja, Dom pristaniških delavcev, II. nad-str. do vključno 31. julija t. l. Uredništvo Ljudskega koledarja RADIO ODD/L TRST II. t Pesler kulturni spored - Govor Staneta Bidovca - Pozdrav SHLP in goriških Slovencev Z veliko in nadvse uspelo kulturno manifestacijo so tržaški Slovenci v nedeljo svečano proslavili 100-letnico slovenske šole pri Sv. Ivanu. Bila je to nedvomno ena izmed najpomembnejših kulturnih manifestacij te povojne dobe, ki so se ji odzvali v velikem številu slovenski rojaki iz mesta, okolice in podeželja ne glede na politično mišljenje ali pripadnost. Prav posebno v današnjih težkih trenutkih, ki jih preživlja naše ljudstvo, je uspeh nedeljske manifestacije tem pomembnejši. Udeležba Slovencev vseh političnih pripadnosti nam izpričuje enotnost volje slovenskega življa na STO, ki noče postati žrtev mešetarskih spletk na škodo bodočnosti slovenskega življa in njegovih narodnih pr-avic. Ze pred določeno uro je bilo v nedeljo na prostranem travniku «na Sancah» v Pod-lonjerju dokaj živahno. Z, vseh Krstna predstava „Mandrjarjev“ v Podlonjerju 06 priliki proslave WU-letnice i narmonikar Lucijan Roncelj; go-slovenske šole pri Sv. Ivanu je I stilnič.ir Viktor Gruden; njegova bila v nedeljo prireditev v Podlonjerju, pri kateri je bila osrednja točka folklorna igra v treh dejanjih «Mandrjarji», ki sta jo napisala Vlada in Stane Bidovec. Zz samo dejstvo, da doživimo na Tržaškem slovensko krstno predstavo, je velikega pomena in smo na tc lahko samo ponosni. Ob priliki splošne stavke v Miljan se je zbrala na glavnem trgu pred občinskim poslopjem velika množica vaščanov, ki so prihiteli iz vseh vasi mlljskih hribov, da javno izpričajo svoj odločen odpor proti vsakemu razkosanju STO Vsebina igre je zajeta iz življenja mandrjarjev pred približno 80 leti ter prepletena z narodnimi običaji, vražami in pesmimi, tako da ni samo zanimiva, temveč tudi kratkočasna in prijetna. Dogajanje ni sicer dramatično grajeno, marveč bolj sestavljeno iz posameznih fragmentov v prijetno celoto. Najbolj razgibano in pestro je prvo dejanje. Drugo dejanje prepleta tudi rahla nit socialne borbe mandrjarjev, ki pride do izraza posebno v njih razgovoru z odvetnikom, trgovcem in učiteljem. Za prireditev je vladalo med svetoivanskimi in podlonjerskl-mt igralci veliko veselje in rlav-dušenje, kar je odsevalo tudi iz uprizoritve same. Priznati moramo, da je bila igra postavljena na oder res skrbno in lepo. Pestre svetoivanske narodne noše so prišle krasno do veljave In dale igri svečan izraz. Igralci so nastopali v njih tako pristno in naravno, da si resnično gledat na odru življenje tiste dobe in ne igro. Prav vsi, od mladih deklet do priletne mamice, berača Barapuča, odvetnika, učitelja, mandrjarjev, opravljive sosede itd., vse je bilo naravno, neprisiljeno in zato prijetno. Delo sta postavila na oder v skupni režiji Vlada Bidovec tn Justo Košuta ter je potekalo brezhibno, Le škoda, da je tu pa tam motila luč, ki je večkrat u-gašata zaradi neenakomernosti e-lektričnega toka, ki je bil napeljan iz zato postavljenega motorja. Kot že omenjeno so vsi nastopajoči prispevali k velikemu u-spehu te nove krstne predstave. Posebno pa naj omenim Barapu-ča, ki ga je podal Doro Cergolj, ki je podal tudi vlogo učitelja; tri hčere: Marija Skrij, Bruna Vatta in Marija Meula; mati in oče Marija Jurkič in Pavel Bareno; trije snubci Mario Barut, Mario Skrij in Andrej Furlan; žena Marija Fonda; opravljiva soseda Anica Udovič in drugi. Igra je dosegla prav velik u-speli in prepričana sem. da bo marsikdo, ki jo je že videl šel ponovno, da si jo ogleda in povsod, kjer bo uprizorjena, bo nedvomno privabila mnogo gledalcev, kar tudi zasluži. Mislim., da govorim iz srca vseh, ki so igro videli, oko čestitam na velikem uspehu, ki sta ga Vlada in Stane Bidovec s svojo izvirno igro dosegla. Prireditev ki je bila na odprtem, je torej vsestransko uspela in vsi navzoči, nad 2000 oseb, so navdušeno ploskali. JADRANKA strani so prihajali ljudje, posamezno in v skupinah, ki -so kmalu zasedli ves prostor pred odrom ter nestrpno pričakovani začetek sporeda. Praznično razpoloženje je še stopnjevala vrla kriška godba, ki je otvorila proslavo s himno «Hej Slovani»-. Vrstile so se nato točke kulturnega sporeda: zborna recitacija sveto- ivanskih šolarjev «Mi gremo naprej», recitacija Alojše Čoka. Alenke Kravos ter nastop pevskega zbora iz Lonjer ja, ki je pod vodstvom Karla Čoka ml. ubrano zapel pet pesmi, od katerih tri 'ržaške narod- Slavnostni govor je imel Stane Bidovec. Podal je v kratkih in jedrnatih obrisih zgodovino slovenske šole na Tržaškem. Prikazal je krivice in zapostavljanja s strani mačehovske Avstrije ter stopnjevanje zatiranja s strani fašističnega režima. Govornik je v nadaljnjem osvetlil junaško borbo primorskega ljudstva v dobi nacifašistične okupacije in njegova prizadevanja za obnovitev slovenskih šol. Ožigosal je nova zapostavljanja, ki jih mora slovensko ljudstvo na STO že vedno trpeti na vseh področjih javnega življenja. Poudaril . je pomen, ki ga ima proslava se posebno v današnjih trenutk-ih, ko prihajajo težke novice rt bodoči u-sodi Tržaškega ozemlja. Razkosanje Ozemlja bi pomenilo za Slovence poleg drugega tudi resno nevarnost za narodni obstoj, jezik, šolo in kulturo. Ce bi bila poteptana mirovna pogodba si Slovenci ne morejo pričakovati nobenih jamstev za njihove osnove pravice, ker so nas prav tisti, ki 'bi i-meli dolžnost braniti našo narodno samobitnost, sramotno izdali. V zaključku je Stane Bidovec še posebno poudaril, da je še čas preprečiti zločin nad slovenskim življem v 'Tr- : tu, kar bomo lahko storili le v popolni slogi in z odločnim nastopom vsega ljudstva. U-primo se složno proti vsakemu poskusu, da nas prodajajo tujcu kot živino in po vsem svetu naj se sliši naš glas: Nočemo razkosanja! Hočemo SITO, hočemo popolno narodno enakopravnost! Zadnje besede govornika so vsi navzoči pozdravili z burnim in dolgotrajnim odobravanjem. V imenu SHLP je nato pozdravil udeležence proslave Miro Kapelj, ki je pozval na skupno in složno borbo, da se prepreči. uresničitev pogubonosnih načrtov. 7 imenu goriških Slovencev e pozdravil rojak Boškin iz Standreža, ki je v bodrilnih besedah vzpodbudil na borbo za naše pravice. Po krajšem odmoru je sledila uprizoritev igre v 3 dejanjih «Mandrjarji», ki je i-mela vsestranski uspeh. Sporočilo nabrežinske občinske uprave Uprava občine Devi-Nabreži-na nam je poslala naslednje obvestilo s prošnjo objave: Občinska uprava v Nabrežini sporoča, da je preteklo nedeljo 11. t. m. obiskal ožji odbor našo počitniško kolonijo v Forni dì -Sopra. Prepričal se je na licu mesta, da deluje kolonija v najlepšem redu ter da'je zdravstveno stanje otrok -popol noma dobro. Teni potom pošiljajo vsi o-troci svojim družinam nebroj pozdravov. Če bi se župan pobrigal Na zadnji občinski seji v Zgoniku, je bilo na predlog tov. Ptica sklenjeno, da se bodo skupno s podpisi proti razkosanju STU pobirati tudi prispevki za po-plavljence v Sloveniji. Toda titovski župan Obad se ni pobrigat; ati. Ort se'sKTep iuai izvedel Ce je imela akcija za nabiranje podpisov dober uspeh, ni mogoče trditi isto kar se tiče nabiranja pomoči. Ce bi se župan res pobrigal, bi bil uspeh boljši. V resnici pa je bil šele v zadnjem trenutku poslan po vaseh občinski sluga, ki je pobiral prispevke. V Gabrovcu pa, kjer sta nabirala prispevke in podpise dva svetovalca, čeprav različnih političnih skupin, sta nabrala za po-plavljence 13.400 lir. Nedvomno je župan «pozabil» na sklep, ker mu enotna akcija proti razkosanju ni bila po godu. SOBOTA: 15. Predavanje -, kaj o tržaškem tujskem pri tu. - 16. Oddaja za naj-mla.j Drago Petkovšek:. Gospodi hruške. - 17. Operne melodiji] jela sopranistka Otta Onditi tenorist Dušan Pertot - 18. 8 turjan: Koncert za klavir in] - 19. Pogovor z ženo - 21. D'l ko vi slovanski plesi - 21.401 zart: Koncert za o-boo in of NEDELJA: 8.45 Kmetijska! daja - 11.30 Brahms: Dvojni I cert za čelo in ork. - 12.30 Up glasba - 15.30 Vieuxtemps: cert št. 5 v a-molu op 37 Zbor škedenjskih deklet - 18 kovski: Koncert št 2 v Gì 21. Mozart: Beg iz Seraja v treh -dejanjih. PONEDELJEK: 18. Ca Koncert za klavir, violino, 1 in orkester - 19. Mamica p: ved-uje - 21. Okno v svet - I VI. Žitko: Ali poznamo po'] čitelje tehnič. napredka? - 4 Debussy: Izgubljeni sin - kari - 22. Predavanje - Dušan Pe Organizacija in potek tekem ških zborov v St. Gallenu Mozart: Mala nočna glasba, TOREK: 13. Glasba po želj 18. Mozart: Koncert za dva virja iti orkester - 18.40 Srt Enajst pesmi poje sopranistka Vida illlH„ godle - 19. 'Par pripomb k L hom pri zrelostnih izpitih - zruši Radijski- oder - Cvetko G« !iši p0l Vdova Rošlinka. ai xin„ SREDA: 18. Enesco: Dve ‘ clov mu-nski -rapsodij - 18.40 Kod sve pianistke Romanite d'Andre • U uda-Zdravniški vedež - 20.05 J%r u SS». Koncert iz londonskih študij1.. ČETRTEK: 18. Prokofjev: t llhi inir cert za klavir št. 3 - 18.40 > f , i-ills Lewis: Rapsodia za zbo' *°da n orkester - 19. Mamičina povabile n t>a - 21. Dramatizirana zgod1 aa„ _ Van Gielgud: Glasba v somrflj, " 22. Glasbeno oredavanje - -i t Brahms: Neue Liebeslieder uVeštVc PETEK: 13. Glasba po želj L®0d v 18. Elgar: Koncert v e-moP, **er se violino in orkester - 18.40 dušili cert mezzosopranistke Ju> J-; '____ Kralj-Vugove - 19. Okno v s' ii: '.. ,P O donosnosti izkoriščanja fi» ls-icni m drugih vodnih prvin - 9 je tud Tržaški kulturni razgledi Zbor Slovenske Filharmonij llcm 21.40 William Schuman- Kod' solete za klavir - 22.15 Iz angleških Uoaan certnih dv-o-ran - 23 Dvora* t», slovanski plesi. ■ ia . a Je m-« n _T .. izredne ■S I O j0t‘ ner OPČINE Oro™™ Sobota, 17. julija: «Vesela vd6 > (La vedova allegra). Bat] *a dan film MG M. Nedelja, 18. julija: seuponov1-1»;. .. Ponedeljek, 19 julija: se P0"1.ls1 Torek, 20. julija: «Hlastanje "ednih življenju» (Febbre di viVd'p. v Ves s' (La sonnambula). Urania U aružil Petek, 23. julija: «Kuma Zai "^Stvrn ma». Art. Ass. film le , V tednu se začnejo predili.'. d do Ob 18., zadnja ob 22. Ob nedeL življe m praznikih začetek ob 16. 1 Te s;i, nja ob 22. tič*' 1 PROSEK Ijf16 11 Sobota, 17. julija ob 20: «Zel1 „ ' poželenje» (Desiderio di do111 Svoboi Nedelja, 18. julija ob 18: se « ie novi. L Ul NABREŽINA L v®ka Sobota, 17.Julija_ob 20.30: «S*1 ^‘‘-i s: polo 1953». EN1C film T^zma Nedelja, 18. julija ob 16 in ‘F Aalsm se ponovi. 1 posegi Ljudska Jli sil prosveta » k, ,s poi JAVNA ZBOROVANJA K *]'* „c PROTI RAZKOSANJU S?' itik ^ IjU*^ P™ Sioveusko-hrvatska Zaradi -kraje nad 900 kg raznih kovinskih delov "je policija aretirala prejšnji teden delavca v ladjedelnici Sv. Marka Um-berta Doraittija. Marja Grassija, Henrika Černigoja in Carla Budo, neki Aldo Brandolin p-a je bil prijavljen sodišču pod obtožbo, da je kupoval ukradene kovine. *** Prejšnji petek so sprejeli na- opazovalnem oddelku tukajšnje bolnice 7-letnega Enza Andr! j a iz ul. Cavazzem, ki je imel več -prask -po vsem telesu in podplutbo na sencu. Deček se je neprevidno obesil na zadnjo stran tramvajske prikolice in -nato padel na tla. Nesreča se je pripetila v -bližini Llovdove palače. t”* V soboto je neki ameriški avto podrl v Barkovljah 15-le.t- Zaman so vse titovske klevete V zvezi s klevetami je sam tovariš Vidali najboljše odgovoril v našem časopisu z dne 15. maja t. I. Vendar se mi zdi umestno, da napišem par vrstic zato, da bodo titovski plačanci razumeli, da kleveta tov. Vidalija; pomeni zaganjati se proti interesom m mogočni fronti slovenskega delovnega ljudstva. Italijanski nacionalisti in fašisti kričijo, da je tov. Vidali «renegat», da se bori proti Italiji, da je agent slovanstva in Moskve. Titovski fašisti, zakrnjeni slovenski nacionalisti pravijo, da je italijanski nacionalist, agent Rima itd. Od mladih let se je tov. Vidali boril proti sovražniku delavskega razreda, za bratstvo vseh narodov, posebno pa za enotno fronto Slovencev in Italijanov na Primorskem. Leta 1921 je bil v zaporu, kjer so mu ponujali svobodo pod pogojem, da se odpove bratstvu s slovenskimi tovariši, kar je tov. Vidali javno odklonil. V obraz je povedal tudi sodišču, da imajo delavci pravico braniti se z orožjem v roki proti fašizmu. Zaradi tega odločnega nastopa mu fašisti niso prizanesli in so ga v bližini Aleksandrije zahrbtno napadli, ga pustili ob cesti, prepričani, da je mrtev. Takrat je bil tov. Vidali prisiljen zateči se v inozemstvo, kjer je bil na vodilnih mestih v delavskih organizacijah: v Nemčiji, A-friki, Ameriki, Mihiki, SovjetsKi zvezi in ponovno v Nemčiji in Ameriki. Kdo se ne spominja vojne v Španiji, ki je trajala nad tri leta. Borci raznih narodov so se borili proti fašizmu. Eden izmed voditeljev je bil tudi tovariš Vidali. Povsod je tovariš Vidali poznan, spoštovan in priljubljen kot mednarodni borec za pravice ljudstva. O tem sem se tudi sam prepričal leta 1951, ko sem bil skupno z njim na kongresu Delavske stranke v Budimpešti. Videl sem, kako so stari prijatelji iz Španije, Sovjetske zveze, Nemčije, Francije in iz drugih dežel prisrčno pozdravljali in priznavali tovarišu Vidali ju njegove zasluge v borbi proti nacifašizmu in drugim sovražnikom delovnega ljudstva. Da je. tovariš Vidali priljubljen tudi na Tržaškem, med Slovenci, imamo možnost videti ob vsaki priliki, ko pride v naše vasi. Slovensko ljudstvo ga ceni, spoštuje in mu priznava veliko zaslugo, da se je delavsko gibanje rešilo pred propadom leta 1948. Da so Slovenci dobili svoje delavske poštene voditelje, da imajo Slovenci svoj borbeni časopis «Delo» in da so ostali prijatelji slovanskih narodov, predvsem pa Sovjetske zveze. Prav zato ker pripadamo partiji, ki ji je na čelu Vidali, gremo lahko danes Slovenci s ponosom preko vsen meja slovanskih dežel in tudi po ostalem svetu. To nam priznava- jo tudi jugoslovanski narodi, čeprav se danes ne morejo javno izraziti. Franc Stoka in Ukmar Anton se bosta vedno spominjala, kako sta morala leta 1948 z naglimi koraki odkuriti iz Sv. Križa, v istem trenutku pa so ploskali prihodu tovariša Vidalija. Od takrat je postal tov. Vidali velik prijatelj večine Slovencev■ in prav to najbolj peče titovce. Posebno v zadnjem času; ko Tito in njegovi tukajšnji podrepniki prodajajo slovensko zemljo in več deset tisoč Slovencev Italiji, se z vso srditostjo zaganjajo proti doslednemu borcu in največjemu prijatelju Slovencev, tovarišu Vittoriju Vidaliju. Razkosanje STO bi pomenilo za Slovence nepopravljivo škodo, tega se dobro zavedajo vsi Slovenci in so to tudi dokazali s plebiscitarnim podpisovanjem po vseh slovenskih občinah za spoštovanje mirovne pogodbe.. Tudi v tej borbi najdemo tov. Vidalija v prvih vrstah, za kar so mii hvaležni, ne samo komunisti, temveč tudi vsi pošteni demokrati. Zgodovina bo jasno pričala, da je naša partija pod vodr stvom sekretarja tov. Vidalija napravila vse, da bi se Slovencem ne zgodila -krivica, ki je začrtana od Tita in njegovih pomagačev, kot so Stoka, Dekleva, Bole in podobni mešetarji. ALOJZ MARKOVIČ nega Silvana Ca-dela, ki se je vozil na kolesu, -Pri -padc-u je zado-bil težke poškodbe in si verjetno prebil lobanjo. Njegovo stanje je resno. *** V ponedeljek zjutraj je tramvaj podrl na trgu Dalmazia 38-letnega agenta civilne policije Carla Musizzo, ki je hotel prekoračiti tračnice ravno v trenutku, ko je privozil tramvaj št. 6. Prepeljali so ga najprej v bolnišnico nato pa v ambulanto civilne policije. Pri padcu je odnesel precej prask po ramenih in po telesu. Okreval -bo v 10 dneh. *** V ponedeljek je na vogalu Riva Traiana in ul. G. Cesare težak tov-o-rnik trčil z vso silo v tram-vaj. Obe vozili Sta utrpeli precejšnjo škodo, na srečo pa ni bilo hujšega. Nekaj -prask je odnesla samo 1 oseba, ki se je vozila v tramvaju *** V torek se je ponesrečil 2 motorjem 42-letni Ignac Furlan iz Flavij. Na mostu, ki pelje čez Glinščico mu je prednje kolo zdrsnilo na gramozu, da se je motor zaletel v zid. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili več ran na levi nogi in nekaj iprask na levi roki. *** Pri delu v neki mehanični delavnici se je v torek ponesrečil 18-letni Celestin Hrovatin iz Elerjev. Ko je popravljal motor je vtaknil roko med kolesje, ki mu je razmesarilo dva prsta in odtrgalo tudi nohte. ***. Pod obtožbo ilegalne posesti orožja so ip-rišli v sredo pred zavezniško sodišče za določevanje narokov Guido- Braini iz Loga 28. Inocent Trento iz Riemanj 143 in Arturo Pittarello-Colotti iz ul. Zovenzoni 5. Razprava se je nadaljevala včeraj. * * * V dneh od 7... do 14. t. m. se je v tržaški občini rodilo 54 otrok in 2 mrtvorojena, umrlo je 59 o-seb, -porok je bilo 49. Begi iz Jugoslavije V pivih 14 dneh tega meseca je pribežalo ilegalno čez mejo iz Jugoslavije na naše področje 47 jugoslovanskih državljanov, med temi so bile 4 ženske in 7 mladincev. V isti dobi je prišlo iz Jugoslavije z rednimi listinami nadaljnjih 21 oseb (er 8 apolidov. Tako imamo v 14 dneh skupno 76 beguncev iz Jugoslavije. prosveta priredi sledeča" j»'] sv zborovanja proti razkosaj'?0 P2 STO. na katere vabi vse lirn°V''e vence, neglede na politično strankarsko pripadnost: - Itij^ Danes v soboto, 17. j1*; ob 20.30 v Gabrovcu. G0'1 Markovič Alojz v četrtek, julija ob 20,30 v Elerjih. vori Gerlanc Anton in v * vjah, kjer govori Gol*W9t”o Franc. V petek, 23. julij» , kja aov> 20,30 v Mavhinjah. Govori ' stLnaP sto Košuta in v soboto 2A lija Bazovici, kjer g°' Dramska uprizoritev valina življenja» v Ricm3i1jkst {a_. i-dro 1,6 fron Ji »*i uspi it,- ' ant 6$"' c us feški i Stane Bidovec. Obvestilo :*K A V Ba katero smo pretekli te, »čjj napovedali, iz tehničnih r»* So gov odpade. Pač pa bo dne v Ricmanjih traditi01 na sagra. Istega dne bo š111 tudi v Padričah. izlet SHLP -Slovensko-h rvatska Iju^ . prosveta organizira za nj ,\e Ijo 1. avgusta velik iz>4 Kanalsko dolino, t. j. v Z»" ce in v Trbiž. Izletniki bodo spotoma skali tudi grob nedavno Vojnr lega narodnega buditelja J SoVjet i>kra, vsi Pro-m >■ r° izi -i. nasi Sb i,! L è 'Vlnimi neških Slovencev in pesI* ; C Ivana Trinka. Nadalje meli možnost pohiteti tu‘!l , Višarje. Iz Trbiža je na(V speljana vzpenjača skor° tl vrha Sv. Višarij, zaradi a'. je izletnikom prihranjen« =i poma in dol pot. V pribo01.,,:,' dneh bomo razposlali '’i Levite prosvetnim društvom vs«n ^ bističn zadevna podrobnejša naV^j: > 0stal Vendar pa tudi. na to že JM«-. nes opozarjamo, vse čla,,e prijatelje naših društev-^^ Odgovorni urednik -j RUDOLF BLAŽIČ (B^i Založništvo «DELA» a Tiska lip. RIVA, Torrebia11 Dovoljenje AIS vr Padričurski fantje bijo na tradicionalno šagrfl‘ .ki bo v nedeljo, 18. j^'1, • na prostem v Padr ičaf' Pričetek ob 18. uti- ^ c* V’ ki «|!o in ; kk skle <2V K; fc. ie \Hhji V' ith °Vb > Siniši Mo