RODOLJUB. Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani, Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom »Slovenskega društva" poSilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj bo pošiljati „Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništva „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. £4. štev. V Ljubljani, dne 19. decembra 1896. VI. leto. Vabilo za naročbo. Z današnjo številko dopolnjuje naš list svoje šesto leto. V tem času pridobil si je mnogo prijateljev in sovražnikov. Napovedal se mu je bil že v začetku hud boj. Vsi oni, ki so imeli kak povod, da so se bali, da izve narod resnico in spozna stvari tudi od nasprotne strani, kakor mu jih rišejo, so bili smrtni sovražniki našega lista. Kakšnega programa se bode držal v prihodnjem letu, ni treba praviti, kajti program našega lista je znani program narodne stranke. Potegoval se bode za narodne pravice proti vsem in pri tem ne bode delal nobene razlike Bode li v novem letu „RODOLJUB" bil hud boj, ali mu pa bode mirneje delovati, odvisno je pač od tega, če se dožene sporazumljenje mej narodnima strankama, ki je mogoče jedino le na narodni in gospodarski podlagi. „RODOLJUB" te sprave ne bode oviral, ako se doseže na omenjeni podlagi. Moral bi pa izpregovoriti odločno svojo besedo, ako bi se v spravo hotelo le utihotapiti gospodstvo klerikalcev. Na svoje prijatelje se obračamo s prošnjo, naj bi pridno razširjali naš list po deželi. Začetkom drugega leta vršile se bodo nove državnozborske volitve in želeti je, da se narod poučuje o važnosti volitev in kako postopati pri njih. Kaže se sicer, da po državnozborskih volitvah ne bode boja, da se obe stranki mirno pobotata. Gotovo pa to še ni, kajti naši klerikalci se po svojih glasilih še niso izrekli za spravo na taki podlagi in lahko je mogoče, da pridejo s takimi zahtevami, da naposled sprava ne bode mogoča; zgoditi se zna tudi, da dobe od zgoraj povelje, da se z narodno stranko zavezati no smejo. Vsaj ni dolgo tega, ko se je bilo očitno pokazalo, da naša katoliška stranka nima svobodnih rok. Oblika in smer lista ostane taka, kakoršna je bila v pretečenem letu. Obračala se bode posebna pozornost gospodarskim vprašanjem. Prinašal bode poučne sestavke o kmetijstvu in obrt-niji. Tudi na potrebe delavcev ne bode pozabljal, seveda neizpolnjivih socialističnih nazorov ne bode gojil, ker ga bode vodila resnična želja vsemu narodu koristiti. Izrekamo pa koncem leta srčno zahvalo vsem dopisnikom in jih prosimo, da nas podpirajo tudi v novem letu. Do vseh svojih somišljenikov obračamo se, naj v novem letu pridobe našemu listu še več novih naročnikov. „RODOLJUB" velja za celo leto samo 70 kr. in so naročnina pošilja „Narodni tiskarni" v Ljubljani. Vsem cenjenim naročnikom, dopisnikom in prijateljem voščimo vesele božične praznike in srečno Novo leto. Uredništvo in upravništvo »RODOLJUBA". * Svobodna kolportaža. Velika ovira v Avstriji, da se časopisje prav razviti De more, jh prepoved svobodne kolportaže. V drugih državah, in to celo v Rusiji je dovoljeno Časopise in knjige ponujati po hišah, kakor kako drugo blago. Pri nas v Avstriji je pa to strogo prepovedano. To je pa velika ovira razvitju omike. Po sedanji občni šolski dolžnosti je to naravnost nesmisel. Će hočemo, da bodo ljudje kaj od šole imeli, je treba delati na to, da imajo ljudje priložnost popolnjevati svoje znanje še potem, ko šoli odrastejo. Francosko ljudsko šolstvo nikakor ni posebno uzorno in otroci, ki pridejo iz šol v Franciji, navadno Bog ve* koliko ne vedo. Večkrat jim niti čitanje prav gladko ne teče. Pojdi pa mej francoske odrasle delavce ali kmete, bodeš se čudil takoj njih izobraženosti. To prihaja največ od tod, da svoje znanje po dovršeni ljudski šoli popolnjujejo, dočim v Avstriji le preradi pozabijo to, kar so se v soli naučili. Pri nas Slovencih v tem 02iru še ni najslabše, kajti „Družba sv. Mohorja,, spravi slednje leto veliko število knjig mej narod. Ljudje jih zlasti po zimi čitajo in si znanje popolnjujejo. Priznati pa moramo, da je še marsikaj želeti v tem oziru. Knjige „Družbe sv. Mohorja ne zadoščajo potrebam vseh stanov in so naravno pri vsej svoji dobroti nekoliko pristranske. Ljudje torej iz njih nimajo priložnosti vsestranski z raznimi stvarmi se seznaniti. Dobro je torej, če pridejo tudi druge knjige in Časopisi mej narod. To je pa težava. Povsod ni knjigarn in ljudje nimajo priložnosti knjig kupovat. Zato pa nimajo ljudje časa in potrpežljivosti, da bi knjige in časopise od drugod naročali. Tudi je treba narod prav za prav šele pridobiti za čitanje. To je pa le mogoče, ako se doveli svobodno korportažo, to je, krošnarjenje s knjigami in časopisi. Sedaj se je v državnem zboru zopet sprožila ta misel. Toda zadela je pri vladi na hud upor, kakor uže večkrat poprej. Pravosodni nvnister grof Glespach, ki je semtertja v besedah jako svobodoljuben, se je odločno uprl. On misli, da bi se potem ne moglo tako lahko zabraniti konfisko-vanim spisom mej narod. To je pač prazen izgovor. Gotovo sedaj raznašalci po mestih razneso več naročenih listov, kakor bi se jih moglo spraviti po kolportaži mej ljudi. Že davno jih razpečevalcu policija odvzame, predno jih bode mogel spraviti mej ljudi, ako bode list konfis-kovan. Če pravosodni minister zahteva, da se poprej mora dovoliti, da se vzamejo vse tiskovne pravde porotnikom in dajo navadnim sodiščem, to dokazuje le njegovo željo po omejenju tiskovne svobode. Če je v kakem listu res kaj bolj nevarnega, ga gotovo obsodijo porotniki, a za omejenje politične svobode se ne dajo pridobiti. Minister dobro ve, da poslanci v to ne privolijo, zato je pa stavil tak pogoj. Vladi je namreč na tem, da se ne razširijo preveč neodvisni listi. Tem je namreč neobhodno potrebna svobodna kolportaža. Da bi se kdo kaznoval, ki je kak vladni list razširjal, dosedaj ni bilo slišati. Vse meri na to, da se ljudje ne navadijo samostojno misliti in se pri volitvah ne bodo ravnali po svoji razsodnosti. Potem bi v državni zbor utegnili priti možje, ki bi odločno zahtevali, da se vlada, kakor narod želi. Sedaj imamo v Avstriji ustavo, a navadno odločuje le vlada. Državni zbor se pa da od nje voditi. Samo soodgovorna sta za vse tudi državni zbor in prebivalstvo, ki je poslance volilo. Svobodna kolportaža bi mnogo pripomogla k razvoju slovstva. Na drugi strani bi znatno povzdignila izobrazbo naroda To je tudi v državno korist. Izobraženi ljudje v vseh področjih upešneje delujejo, nego neizobraženi. Če se dovoli svobodna kolportaža, se bode avstrijsko prebivalstvo kmalu toliko povzdignilo, da ne bode zaostajalo za prebivalstvom sosednih držav. Zato se pa naravnost čudimo, da se najdejo še ministri, ki se temu upirajo, ker jim je vender skrbeti za napredek in blaginjo države. Će 88 znanost in obrt v drugih zapadno- LISTEK. Dozdevni hudič. Na pod:agi resnične dogodbe spisal Ivan Kocmur. (Konec.) Pa vse zaman. Pošast razsajala je čedalje huje in stresala hišo. V veži pa je rožljalo in ven so se čuli mehki a t« žki počasni koraki. Na prigovarjenje nekega Žonte ojunači se nekaj mož in nfkaj trenutkov pozneje upira se osmerica krepkih mož z velikim strahom v še skoraj nova vrata. Drugi ostali pa so se skrivaj zmuznili od tega kraja ter bežali domov, kolikor so jih le noge nesii zamogle. Vrata ostala so trdna, četudi so močno tiščali. Sedaj pa sedaj so se nekoliko odprla in udala, pa zopet jih je od notranje strani neka strahovita moč porinila nazaj. Iz veže pa se čuje, oj grozno hropenje, dihanje in neko votlo ropotanje, kakor da bi tolkel ob kad. Upirajo se in upirajo, poprej taki junaki in tresk, vrata se ulomijo in padejo z velikim hreščanjem na notranjo stran, ter ostanejo naslonjena. In vrata se začno vzdigovati, prikaže se velik rog in slednjič oj groza, — velika volovska glava. „Vsi svetnik, saj je resi" prestrašil se je najpo-gumnejši. „Je že, je že! Zaobljubimo se možje!" Ter se strahu sesedel na zemljo, drugi pa so vsi zbežali. „Po meni bo, po meni, drhtel je ta samega strahu ter se valjal po tleh, pričakujoč strašne in grozne usode. „0h svtti naš patroni" kričal je Groga pri oknu in ruval omrežje, ki pa se ni hotelo udati. Oh, vsi svetniki, pomagajte, pomagajte\ In naš patron." Mej tem se je pa tudi padli pobral in letel ne oziraje se v temno noč, sam ne vede kam. evropskih državah bolje razvijata, nego pri nas, prihaja od tod, da drugod knjigam in časopisom ne delajo takih ovir razšriti se mej narodom, kakor pri nas. Posledki tacega postopanja so pa, da Avstrija trpi v gmotnem in duševnem oziru. Gotovo je le v čast države, ako je njeno prebivalstvo izobraženo. Po našem mnenju ne more biti tako velike škode, če morda kaka konfiskovana knjiga pride mej narod, kakor bi pa imeli koristi od tega, ako se narodu pot pogladi k izobrazbi. Politični Državni zbor sedaj razpravlja o proračunu. Dr. Gre-gorec je jako ostro govoril o razmerah na Štajerskem in Koroškem, zlasti hudo je grajal postopanje ministrov Gautscha in Gleispacha pri imenovanjih. Povedal je, kako nasprotno je Slovencem uradništvo in kako se po Štajerskem goji prusofilstvo, ki se kaže posebno v proslavljanje Bismarka pri vsaki priložnosti. — Dr. Laginja je osvetljeval neznosne razmere v Istri in Trstu. Casniškl kolek. Dnevniki in tedniki morajo plačevati kolek po krajcarji od vsakega lista. Poslanec dr. Russ je v državnem zboru predlagal, naj se odpravi ta kolek. Temu se upira vlada in mnogi poslanci ne vedo, kaj bi storili. Boje se volilcem in vladi zameriti in zaradi tega so v proračunskem odseku sklenili, naj se kolek odpravi, a šele leta 1898. Mislijo si, s tem da glasujemo za odpravo koleka, prikupimo se volilcem, vladi se pa ne zamerimo, kajti po volitvah lahko besedo umaknemo. Borzni davek. Državni zbor je sklenil neko neznatno povišanje borznega davka. Finančni minister se je pa pri tem silno vlekel za borzijance. Nikdar se še ni nobeden minister tako potegnil za kmeta-trpina, kakor se je tukaj Bilinski za borzne bogatine. Ker je finančni minister to želel, se novi davek ne vpelje precej, temveč šele, ko se bode vladi zazdelo. Klerikalni boj proti velikemu kapitalu. Klerikalci kaj radi zabavljajo proti velikemu kapitalu, dejanski pa še pospešujejo kapitalizem. To smo nedavno videli, ko je v Na pragu hiše pa se pokaže prav zmagonosno velika volovska postava, ki se pa ni dolgo mudila tu, nasprotno pa krenila naravnost v hlev, in ni je zanimalo to prizorišče. In res! Kaj menite, kdo je bil ? Nihče drugi, kot Strnžnikov vol, Lisec. Kako pa je prišel sem notri? Me bodete vi vprašali radovedno. No, to je pač lahka stvar. Hlapec ga je bil namreč privezati pozabil, Djega pa se po noči polasti misel po prostosti in jo maha tako mej hišami dalje. Iz Junčeve veže pa je tako prijetno dregnilo Liscu v nos sekanje, ki je bilo pripravljeno za prašiče. Pomudi se nekoliko, ali v vežo priti je pač lehko bilo, ker so bila, kakor je že po nekod na kmetih navada, vrata odprta; nazaj pa ni šlo, ker so se bila zaprla za njim. Ker pa je bila veža premajhna, hišica pa lesena, naj si blagovoli tol- • Mi upamo, da bodo slovenski poslanci obeh strank na Dunaju podpirali tiste, ki se potegujejo za svobodo kolportaže. Sedanje stanje je protinararno, če pomislimo, da se kaznuje, kdor je razširjal knjige ali časopise, v katerih pazno oko državnega pravdnika ni ničesar državi nevarnega ali škodljivega našlo. Nada ni velika, da bi se v sedanjen državnem zboru stvar ugodno rešila, a treba bode v novem državnem zboru jo ponovit« in tako dolgo ponavljati, da se povoljno reši. pregled. proračunskem odseku klerikalni poslanec dr. Fuchs govoril proti konvertovanju državnih dolgov. Pred kratkim se je pa dal v odbor zavarovalnice „Ankertt voliti vodja dolenje-avstrijske klerikalne stranke grof Falkenhavn. Upravno svetništvo pri tem zavodu mnogo nese. Volili so ga v odbor, da s tem zavarovalnica dobi boljše ime in da bode grof Falkenhavn se bolje se upiral podržavljenju zavarovalnic. Klerikalni plemenitaši so vedno pripravljeni svoje ime posoditi za reklamo kapitalizmu. Moravska katoliška stranka. Časopisi moravske kat. stranke se oglašajo zoper skupno delovanje z drugimi češkimi strankami. Katoliška stranka, ki je sedaj najslabša izmej čeških strank, se celo upa zahtevati, da naj druge stranke se popolnoma odreko svojim dosedanjim načelom in se postavijo popolnoma na klerikalno stališče. Seveda se to ne more zgoditi. Katoliški listi še nedavno niso mogli dovolj zabavljati proti Mladočehom, ki rušijo slogo, a sedaj se pa vidi, koliko jim je za slogo, ako ta ne služi ravno klerikalnim namenom. Podržavljenje cerkvenih posestev na Ogerskem Ogerske škofije, prostije in nekatere župnije imajo ogromna posestva in zaradi tega velikanski vpliv. Nadškof v Ostro-gonu sam ima na leto tri milijone dohodkov. Pri tem pa je omeniti, da s tem nadškof vzdržuje več šol, od katerih nekatere delujejo za raznarodovanje Slovakov. Po iolah drugih škofij se pa madjarščina tako pridno ne goji. Da dobi vse verske šole bolje v svoje roke, je jeden glavnih mačiti predragi bralec sam, kaj je moralo b ti potem iz tega v veži. Lehko si sedaj mislite, kakov smeh je zavladal po vsej vasi, ko so zvedeli, kako so že zjutraj na vse zgodaj pri Junčevih hudiča izganjali, pa še celo najboljši junaki cele vasi, katere je bilo grozno pram. Cyla vas se je norčevala iz njih. Posebno veliko opravila pa je dalo to Grogi samemu, kajti ljudje, posebno pa otroci so hodili cel dan zijala prodajat in gledat podrto steno, katero so davi porušili vaški junaki. Tudi krčmar Toncelj moral je iztirjavati denar za vino po vasi, ker v naglici in prevelikem strahu se še nihče na to zmislil ni, ter vsacega nekoliko podražil rekoč: ,Kdo pa je tisti, ki se je v nedeljo večer pri meni v gostilni tako bahal, da zna duhove rotiti?" Seveda je to vsacega močno jezilo in odslej se nihče več noče delati junaka, ali celo prednost pred vragom prisoje vati. namenov, da namerava država podržaviti cerkvena posestva. Tudi na duhovščino bode sploh potem imela več vpliva, Vlada se sklicuje, da se sedaj s cerkvenimi posestvi slabo gospodari. Da bi vlada ž njimi kaj bolje gospodarila, ne verjamemo, samo nekaj od njen h dohodkov se utegne porabiti še v druge namene, kakor 80 namenjeni. Kdo ve, če se cerkveni denar ne bode rabil pri volitvah za agitacijo za židovske kandidata. Bosensko Odposlanstvo- Na Dunaj je bilo prišlo odposlanstvo 33 Srbov, da se pritožijo, kako se krati pravoslavnemu življu in cerkvi svoboda v Bosni. Odposlanstva cesar ni bil vzprejel, pač pa so odposlanci izročili spisano svojo pritožbo dvorni pisarni. Bolgarsko narodno sobranje se je otvorilo predzadnjo nedeljo in prestolni govor posebno naglasa dobrih odnofiajev z Rusijo, prijateljstvo, ki veže ruski in bolgarski narod, ter ljubezen ruskega carja ža Bolgarijo. Vstaja V Turčiji. Bati se je, da se spomladi začne vstaja v Makedoniji in na Kreti. Grki so za spomlad določili velike vojaške vaje. Nekateri sodijo, da bodo te vaje mobilizacija, da Grška začne vojsko 8 Turki, ako se jej bodo zdele razmere za to ugodne. Cerkvene razmere v Turčiji. Grški patrijarh v Carigradu , kateremu so podložni vsi pravoslavni v Turčiji, razen Bolgarov, porablja svoj vpliv v to, da razširja po-grčenje mej Slovani in Rumuni. Iz cerkva odpravlja slovansko bogoslužje. Nedavno je v Skopijah v Stari Srbiji umrl metropolit (nadškof) Metod. Sodi se, da so ga Grki zastrupili, ker je bil zaveden Srb. Patrijarh je poslal za metropolita nekega Ambrozija, trdega Grka, ki niti jedne besedice slovanski ne zna, dasi so njegovi škofjani sami Srbi, izvzemši nekaj grških trgovcev. Ljudstvo je zaradi tega jako razburjeno in se hoče ločiti od carigraj -skega patrijarhata. Rumuni v Carigradu so se zadnje dni že ločili. Osnovali so svojo cerkev, volili svojega cerkvenega poglavarja (eksarha) Antimosa, katerega je patrijarh že iz cerkve izobčil in preklel. Rumuni se seveda za to ne zmenijo in jim je izobčen eksarh ljubši, kakor ne-izobčen patrijarh. Izplačevanje uradniških plač na Turškem. Pred kratkim je turški finančni minister odredil, da se imajo izplačati vsem državnim uradnikom plače za jeden mesec. Uradniki dobe* plačo za april. Turčija je torej za pol leta zaostala s plačevanjem uradnikov. Seveda nastaja vprašanje, kako uradniki žive, ker ne dobivajo plače. Pri turških razmerah se znajo menda s tem pomagati, da prebivalstvo molzejo. Podkupljivi so itak vsi turški uradniki od najvišjega do najnižjega. Neredno izplačevanje plače jih seveda še bolje izpridi. Škandalna pravda je bila nedavno v Berolinu. Zatožen a in obsojena v 18mesečno ječo sta bila dva časnikarja, ki sta po listih razširjala razne laži, da bi tako onemogočila nekatere ministre. Obravnava je pokazala, da sta dotična časnikarja delala po nalogu tajne policije in od nje dobivala navodila. Policijskega komisarja Tauscha so zaprli. Dalje pa niso hoteli poganjati, ker so se bali, da se kot pravi krivci ne odkrijejo osebe, ki so v milosti pri dvoru. Zanimivo je to, da je jeden obsojenih časnikarjev za tajno policijo nabiral gradivo proti Poljakom po Poznanjskem. Na podlagi poročil takega poštenjaka, katerega so sedaj zaradi obrekovanja obsodili, so se izdale stroge naredbe proti Poljakom in se je poljsko prebivalstvo pri cesarju sumničilo, da je nezvesto pruski državi. Napadena ekspedicija. Laški konzul Cechi v Sansibaru je organizoval večjo ekspedicijo do obrežja Vehi-Šebelji. V karavani sta bila dva morska kapitana, nekaj drugih laških časnikov in vojakov ter 70 dobro oboroženih črncev. Nomadizujoči rod Somali je napadel karavano in jo po več ur trajajočem boju premagal, Samo trije udeležniki so pobegnili, vse druge so divjaki umorili. Dopisi. Iz Stare I.oke, 7. decembra. [Izv. dop.] Bili so časi, ko je bil naš gorenjski kmet še mož poštenjak od nog do glave. Fanatični klerikalizem takrat še ni okužil s svojim črnim sleparstvom ljudske morale. Naš kmet je dal Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega, in prepričan je bil, da sta si duhovski in posvetni stan po bistvu tako različna, da bi bilo njih združenje v eni roki pogubno za vsako izmed njiju. Da, bili bo to drugi časi. Raz lečo se je takrat še oznanjevala božja beseda, priporočala ljubezen do bližnjega, hvalila mir in sprava in poudarjala nečimurnost posvetnega blaga in posvetne slave. — Ti časi so minuli. Danes se oznanja raz lečo vera sovraštva, seje se razpor mej vaščani, da celo mej člane iste družine, hujska se proti posameznim osebam in proti celim stanovom. Takrat se je raz lečo blagoslavljalo — danes pa se preklinja, vleče se v blato vsak, kdor slepo ne moli farškega klobuka, kdor ne veruje, da je duhovnik edini od Boga postavljeni vladar v cerkvi in v šo'i, v uradu in v postavodajalnih zborih. To pregrešno hlepenje duhovnikov po posvetni oblasti in časti, po posvetnem blagu in po neomejeni nadvladi moralo je omajati liudsko moralo in mora jo s časom popolnoma udušiti.....Volitev občinskega našelništva, ki se je vršila pretečeni mesec pri materi fari, razkrila je zopet enkrat ostudno gnjilobo našega klerikalizma, pokazala je v pravi luči te hinavske osrečevalce našega naroda in njih jezuitsko moralo. Bivši občinski odborniki so se z županom vred častno odlikovali z skromno nevednostjo in ponižnim klečeplaztvom nasproti duhovnikom. Oče župan in vsak izmed občinskih odbornikov bil je najbolj srečen takrat, kadar se je mogel solnčiti v žarkih neskončne milosti dekanove ali kaplanove, ali kadar je mogel izpolnjevati kako željo teh svojih malikov. No, to bi samo ob sebi ne bilo nič napačnega — a kdor zadnja leta ni spal polšjega spanja, moral je spoznati, da so imeli v vseh občinskih zadevah, (izvzemši mater županjo), odločujočo be- seđo le duhovniki in kdor je hotel zadnja leta gledati, je lahko videl, da je gospodarilo to podrepno občinsko načeluištvo z občinskim premoženjem jako potratno; redne občinske doklade bile se v enomer izredno visoke. Kdor pozna naše sedanje duhovnike, ve" kako spretno znajo isti razširjati svoj upliv na šolske, občinske in v obče na javne zadeve s tem, da pomorejo v občinski odbor ljudem, ki nimajo lastne volje in lastnega prepričanja in se df