K. Matković:
Daritev.
* prvem delu sv. maše povemo Bogu, Čeinu smo k oliiurju prisli, ga prosimo zti to in ono potrvlmo milost in poslušamo njegove Jiaukc in zapovrdi. S toni je skleujeno prijateljstvo med nami in Bogora in darituv sc prične res z Ijubeznijo. Zato se luašnik obrne od oltarja proii ljudem m jih pozdravi:
Gospod z vaini! Bog sedaj, ko smo očistili vest in slišali njegov nauk in obljubili, da bomo prav živeli, z veseljem gleda na nas, kot na svoje ljub-Ijence iu pričakujc naše daritve. — Ministrani puzvončka. da ljudi  v cerkvi  upozori  na začetek
daruvanja. Rekli smo žc, da nic svojega lastnega lumamo za daritev Bogu: vsc, kar nani tiiati na-rava daje, je od Boga Očeta ustvarjeno. Zato bi kupi zlata in draguljev pred Bogom ne bili nič veL vredni, kot je tisti skromni raali kruhek in tisto inalo vina, ki ga masuik deue pri darovajiju Jia oltar. \ prejšujiii časih so Ijudje prinašali s seboj k sv. raaši denar, blago, živež i. t. fl. in vse te rcČi položili ua oltar. Va tudi takrat je mašnik obdržal jui oltarju le inalo krulia in malo viua: vse drugo se je po sv. maši razdelilo med reveže. Od tistih. Časov je iudi še ostalo v jiavadi u ra i -vanje rok, ker si jik je uiašnik pač Teč ali inanj uinazaJ. ko je sprejcmal in ua oltar polagal darovc vernikov. Dandaiios cerkovnik s pusico hodi po cerkvi, da ljudje clajejo vanjo svoje pri-spcvke za službo božjo. \elikih, bogatih in dra-gocenih darov bi ne zmogel vsakdo, včasih bi jih tudi vsa vas skupaj ue zmogla. I oliko pšeiiione tnoke, kar je je trcba zu daritveni kruh — za liostijo, in toliko viiia, kar se ga nalije v kelih, pa se povsod lahko dobi. Tako laliko Bogu daru-jejo tudi najrevnejši enako kot najbogatejši. — K obojnim in sploh k vsem, ki so v cerkvi. se pri darovanju obrue mašnik in jih povabi:
^_^__^________^_ (15 ^^^^-^^______
gospod žVamj DAHOVANIE
UMiVANlE XOK
MOLITE BRATIE
PR.OSNJE
PREDGLASIE _______SANCTUS ______.
> SVET K    SVET     H SVET<
»M olite bratjeU Takrat je pravi eas, da ti svojo daritev Bogu prineseš. Najbrž- nimaŠ bo-gastva in premožeuja; Bog tega tudi nc zahteva. Darovati pa inoraš svoje dolo in trud, svoja vsak-danja opravila iii dolžnosti, svoje križe in težave, ¦ tudi bolezen iu lakoto, če te kdaj zadeneta, lahko daruješ Bogu. Lepše bi niti ne mogel pok azati svoje ljubeziii, kakor če delaš in potrpiš vse za-radl Boga. — Če boš tako res pravi otrok božji, bo Bog rad uslišal tvoje
prošnje, ki si jik že v zaeetku sv. maše povedal. Scdaj, ko je daritev pripravljena, uainreč mašnik še cukrat priporoči Bogu tiste zadeve, ki jih je priporočil že pred evaugelijem. Tudi ti ponovi sedaj svoje prošnje. — Da bi naš revni dar bil Bogu v Tečjo east in bolj všec, prosi mašnik s posebno molitvijo,
prcdglasjem, nebeŠČanc, svetnike in angele, naj oni pridejo nam na poinoč in naj okrog našega oltarja zapojcjo svoj večni slavospev
»sanctus« (svet, svet, svct...). To je namreč iista pesem, s katero v nebesih neprenchoina pozdrav-Ijajo Boga in se mu klanjajo. Pri iSanctusu« da ministrant drugo zaamcnje z zvančkom, da opom-m ljudi, naj tudi oni iz svojih molitveuikov pre-berejo isto pcsem, da tako skupaj z maŠnikom in angeli počastijo svojega Boga. Ta  del   st.  inaše,  to  darovanje  je   zelo  podobno
Abelovi daritvi: ilar sam je majlien in malo vreden;
zelo všec pa je Bogu Očetu naša pobožnost ia vda-
nost   in   ljubezen,   s  katero   ta   dar   prinesenio   in   na
oltar položimo.