UČITELJSKI LIST
GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“.
zliaja 1. in 16. vsakega meseca. — Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Sežani na Krasu, hrvatski na naslov: Vinko Šepič, nadučite j 11 Buzetu. Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu”, za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu,
ulica Molin grande 16, I. n. -- Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
Štev. 24.
V Trstu, dne 16. decembra 1921.
Leto II.
Sami.
Ker se po projektu zakona za upravne volitve namerava vzeti učiteljstvu pasivna volilna pravica, je organiza ni odsek »Zveze« sklenil upreti se nameri vlade r, sredstvi, ki se mu zde primerna in zainteresirc ti tudi ljudstvo in politične stranke za svojo akcijo. V svrho informacij javnosti in učiteljstva, je član odseka sestavil dopis tudi za »Edinost«, ki pa ga je zavrgla, ne radi oblike, marveč radi stvari, ker bi sicer člančič vsaj z nekaj besedami omenila.
Kakor je zadeva neznatna, ima za učiteljstvo velik nauk. Ni šlo za važno načelo, ni šlo za življenjske interese, ni šlo niti za prestiž stanu. Ni najmanj ne hlepimo učitelji za častnimi mesti v javnem življenju, naš poklic ni zadnji med poklici. Tudi ni bila zahteva, ki jo učiteljstvo stavi, kakršnakoli strankarska zahteva in se ni stavila stranki, temveč je naslovljena na vlado. Kaj bi bilo torej naravnejšega kot podpora se strani javnega mnenja, če je učiteljstvo prosi?
In vendar nismo našli milosti! Le enakosti zahtevamo, branimo se, ker vidimo, da sistematično pritiskajo oblasti naš brezpravni stan ob zid, upiramo se, da bi oteli trohico svoje samostojnosti. Tudi zgolj radi sebe ne nastopamo, ker vemo dobro in vedo tudi voditelji našega javnega življenja, da je s samostojnostjo stanu v tesni zvezi vse šolsko in izvenšolsko delo učiteljstva. In vendar nismo našli milosti z drobnim papirnim člančičem!
Položaj vsega slovanskega učiteljstva je skrajno težak. Učitelj je mnogo manj svoboden od našega najmanjšega kmetiča, ker je s šolsko samoupravo na papirju popolnoma predan uradniški samovolji. Pa če bi tudi ne živeli v brezzakonju, v nas gledajo zraven duhovnikov najhujše agitatorje, ki nimajo druzega posla kakor hujskati ljudi proti vsemu tujerodnemu. Bornirana žurna-listika, ki je videla v naših krajih poldivje ljudi, je zanesla tudi na upravna mesta dežele to nazi-tanje in zaznamovala učiteljstvo kot nevaren, zagrizen živelj. Kjerkoli pljusknejo valovi čez nizki rob, tam je bil in je še vedno v prvi vrsti odgovoren učitelj, pa če je kriv ali nedolžen!
V sled teh dejstev bi učiteljstvo z vso pravico pričakovalo pomoči od strani vseh, ki pravijo, da se borijo proti nasilju, proti absolutizmu, proti vsemogočim krivicam. Kakor je notoričen pritisk na stan, ki ima v rokah važno zadevo, javno šolstvo, tako bi morali braniti po svojih močeh stan vsi, ki hočejo v javnem življenju zavzemati kako bojno postojanko. Ne radi stanu, ne iz velike ljubezni do njega, ampak radi šolstva in pomena, ki ga ima za ljudstvo, če tega ne store, ali ne razumejo dalekosežnosti stvari, ki bi jo morali poznati ali jo premišljeno izdajajo. Eno je usodneje od druzega.
Če zahteva učiteljstvo pasivno pravico pri upravnih volitvah, ne zahteva nikakega privitega, temveč brani, kar je imelo doslej. Tudi za mesta v občinskih zastopih se ni nikdar teplo, ker ima vpliv tudi mimo njih na razvoj našega javnega življenja, pa če je komu ljub ali ne. Toda resnica je, da ima ravno učiteljstvo še največ poguma kljubovati vsem nasilstvom, vsem zlorabam, vsem nepravilnostim, ki se zagrešujejo od kateresibodi strani na interesih našega ljudstva. Ko drugim roke omahujejo, ko se udajajo resignaciji in le skrivaj stiskajo zobe, ko celo strahopetno pakti-lajo za klavrne, brezpomembne ugodnosti, boječ se zamere kakor zlodej križa, brani vendarle učiteljstvo svojo čast, tvegajoč marsikdaj svoj kruh in obstanek, dasi je stokrat bolj odvisno kakor marsikateri steber naroda. Ne sicer vse učiteljstvo skraja, toda ogromna večina! Če bi sešteli vse kritične ure, ki smo jih preživeli, ko so bili drugi daleč od nevarnosti ter se nam morda celo
škodoželjno posmehovali, če bi vse svoje težke dneve pokazali javnosti, ne bilo bi nam treba zardeti od sramu. Vkljub vsem težavam, vkljub službeni odvisnosti in prekernemu gospodarskemu stanju je učiteljstvo v splošnem ohranilo svojo čast ter se dviga iz dolge duševne in moralne depresije.
Izven dvoma je, da bi učiteljevo delo na javnem forumu ne bilo škodljivo ljudstvu. Učitelj je že po svojem poklicu zdrava osebnost v javnosti, težko pristopen korupciji in sovražnik nepoštenosti. Tak človek bi bil živa postavka tudi v delokrogu občinske samouprave ter bi s svojim nravnim zdravjem in smislom za duh napredka koristil najširjim slojem. Če tedaj vlada izloči učitelja iz javnega življenja, ve dobro, zakaj to dela. Nele da mu stiska itak ozki krog pravic, da ga skuša s špansko steno ločiti od ljudstva, marveč hoče paralizirati tudi njegov zdravi vpliv v javnosti, da bo gnilobi lažje delo.
Toliko manj je umevno potem, zakaj v takih trenutkih poštene politične individualnosti uči-teljstva ne podpirajo. Če kdaj, je v naših razmerah vsakršno omejevanje itak ozke učiteljeve prostosti v škodo veliki večini našega ljudstva. Menda ni treba posebno bistrovidne kalkulacije, da se to dožene. Kakor kaže, se na vodilnih mestih ne kalkulira ali pa — če se — se v našo škodo. Vsekakor je težka napaka, če se vlada posredno podpira, kadar skuša potlačiti učiteljstvo bodisi pravno, bodisi gmotno in se bo maščevala predvsem na ljudstvu, čegar razvoj je v precejšni meri tudi v naših rokah. Pribiti je treba to danes, da bomo pozneje lažje govorili.
Prekrižanih rok.
Radi usposobljenostnih izpitov je list objavil kratko notico, s katero smo hoteli preprečiti zlorabe pri ugotovitvi usposobljenja mladih tovarišev. Pričakovali smo, da nam bo kdo po izpitih sporočil imena onih, ki so srečno končali. Toda od nikoder ni glasu. Zakaj ne?
Ob tej priložnosti moramo povedati, da je 99% učiteljstva, ki niti drobne vesti ne pošlje za glasilo v teku — recimo treh mesecev. Ne pritožbe ni o šolskih in stranovskih razmerah, ne pohvale. Kakor je videti, imamo idealno šolstvo, kakršnega še nismo imeli. Vse gre točno in v redu kakor precizijska ura. Vzorne knjige imamo in sijajno upravo, točno uradovanje in čiste račune, dovršene urnike in krasno nadzorstvo. Učiteljstvo sedi pri egiptovskih loncih in pravice se mu režejo, da nas morajo zavidati bogovi. Skratka: zlati vek je zazoril našim šolskim Muzam! —
Samo »Učiteljski list« kali te idilične čase s svojim zdražbarstvom in zabavljanjem .... državljani, ki si kot taki ne damo prikrajševati pravic niti od onih, ki imajo toliko in toliko pod palcem! Zato roke proč od nas! In še nekaj ,slučaj »odprtega vprašanja« uči! Ne trpimo prepotence, če si jo kdo dovoli, ne ostanimo dolžni, posebno ne takrat, ko imamo opraviti s človekom, ki misli, da je večji od nas! Takemu dostojen odgovor, brez oklevanja in prizanašanja, pa se bo prepotenca hitro stopila! - Potrpimo in odpustimo raje takrat, ko imamo posla s šibkejšim!
To odprto vprašanje je prineslo »Delo«. Ali je prejel tov. H. kak odgovor, nam ni znano. Dejstvo je, da imajo včasi ljudje prav pošebne nazore o naših službah. Ne vsi od kraja, ampak taki, ki mislijo, da je njih kup identičen z oblastjo. Značilno je, da si ravno nad našim stanom jemljejo pravice, ki jim jih ni nihče dal. Ali je učitelj res tak hlapec, da bi mu vladale veličine, duševno in nravno daleč pod njim, zgolj radi tega, ker imajo toliko in toliko pod palcem? Neštevilno je namreč slučajev, ko' si dovoljujejo razni plutokratje pritisk na oblasti v našo škodo in marsikdaj tudi z vspehom, čeprav z najogabnejšimi sredstvi. Po pravici povedano, je krivda pogosto tudi v nas samih. Otresti se moramo zavesti, da so radi naše javne službe vsi naši gospodarji. Za delo v šoli smo odgovorni predstojnikom, za delo v javnosti svoji vesti. To pa mora biti pribito, da smo zunaj šole svobodni.
F. S.
O ljudskih predavanjih
Domoljubje je čut, ki se brez naše vednosti in volje udomači v našem srcu, ki v njem živi, kakor domotožje, kakor materina ljubav; vsota je vtisov in spominov, nad katerimi nam ni oblasti. Ni lahko povedati, zakaj vpliva na naš čut zvok materinega jezika, glas domače pesmi, tisočero navad na zemlji, kjer smo se rodili. Čut je to, ki se zbuja posebno v tujini. Nesmisel je trditi, da bo ta čut kdaj izumrl v širokih plasteh, dokler bo še kaj dežel in ljudstev s posebnim jezikom in s svojimi pesnimi.
Znano je, da domoljubje blagodejno vpliva na človeka. Mnogi ga priporočajo kot dobro vzgojno sredstvo. Kako naj se uspešno goji ljubezen do domovine v ljudski šoli, o tem najdemo potrebnih navodil v 16, 29 in 30 letniku Popotnika. Pri odrastlih ljudeh smo vcepili že mnogo domovinske ljubezni, ako smo jih navadili umno gospodariti. Zemljo, katero je kmet proklinjal, bo potem blagoslavljal in ljubil, ko bo videl, da mu vsled umnega gospodarstva donaša bogatih sadov in s tem obilno poplaču j e potne srage. Spoznavanje bogastva naše rodne zemlje, naravnih krasot, zanimivosti raznih krajev in brezprimer-na važnost našega ozemlja brezdvomno uspešno vplivajo na čut domovinske ljubezni.
Tudi zgodovina blagodejno vpliva na narodni čut. S poznavanjem zgodovine šele. natančneje spoznamo lice naše domovine. Sledovi preteko-sti, te žive priče prestanih muk nam dovolj jasno potrjuje vročo ljubezen do naših prednikov. Oni nas glasno vzpodbujajo k vztrajnosti, delu in ljubezni do one zemlje, ki bi jo lahko imenovali prah naših očetov.
Zgodovina, ki jo splošno imenujemo učiteljico narodov, nam daje obenem tudi koristnih naukov za bodočnost. Zgodovina razvoja narodnega go-podarstva in narodne duševnosti je ravno tako zanimiva in poučna za priprostega kmetiča kakor za izobraženca.
Slovstvo je važna vzgojna sila. Dobra knjižnica je bogata zakladnica najboljših naukov in nasvetov. Knjiga človeku blaži srce, pomirja strasti, budi milosrčnost, usmiljenje, ponižnost, ro-doljubje itd. Nasprotno pa nosi slaba knjiga s seboj strup, obilico slabih lastnosti in grdih strasti. Naša naloga bodi, da stojimo knjižničarjem raznih knjižnic z modrim in izkušenim nasvetom ob strani. Ljudstvu lahko spregovorimo besedo o pomenu in namenu narodnega in umetnega slovstva in o naših književnikih. Kjer je mogoče, bi bilo svetovati skozi par večerov zaporedoma čita-nje in pojasnjevanje kakega vzornega in važnega spisa. Priprava za to mora biti seveda popolna tako, da je mogoče z lahkoto in dobro premišljeno ebsedo razkazovati in razjašnjevati vse one dragocene zaklade, ki bi sicer ostali ljudstvu prikriti.
Pripomočkov, s pomočjo katerih naj sestavljamo predavanja, imamo dovolj na izbiro. Ako bi znale govoriti naše okrajne učiteljske knjižnice, bi gotovo bridko tožile, ker se jih tako poredko spominjamo, ter s tem nekako preziramo in omalovažujemo one bogate zaklade, ki jih kri 'o one v sebi. Samo Popotniki, posebno noi i, nam ponujajo vodilnih misli za mnogo prav lepih predavanj. Res, da so te knjige namenjene izobraženim ljudem, vendar upam, da ne bo tako težko zbrati iz njih potrebnih vodilnih misli, in jim dati poljudno znanstvene oblike.
Da bode onim, ki žele predavati, izbira olajšana navedem tu nekoliko naslovov raznih predavanj.
I. Gospodarstvo. Narodno gospodarstvo. (Gr- F., Klencke H.) Jeli kazen odgojno sredstvo šak I., Milobar F., Žun V., Popotnik 1. XX.*) Vo-j (Pop. XXX.) Jeli res učiteljstvo krivo slabe dila umnega gospodarstva (Lapajne I.) * Varčna vzgoje šolske mladine (Pop. XVI.) Kako je otro-mladina, varčni gospodarji. (Popot. IX.) Lastno- kom blažiti srce doma in v šoli (Pop. XVIII.) sti dobre gospodinje. (Purgaj:	Gospodinjstvo.J! Kako je vaditi deco ubogljivosti pri domači od-
Kmetijstvo in šola. Mlekarstvo (Pirc G., Purgaj, goji (Pop. IV.) Kako je vzgajati mladino, da so-Schiifer V7., Schatzmann R.) O važnosti življenj-j vraži laž in ljubi resnico (Pop. XVIII.) Laž in skega zavarovanja. O važnosti zavarovanja proti resnica (Pop. XXVII.) Kako odgojevati deco k element, poškodbam. O sadjarstvu (Gaucher N., delavnosti (Pop. V. in Schreyer H.) Katere mo-Lucas E., Ullmann M.) Kako privabimo ptice v ralne dobičke prinaša človeku delavnost (PopJ naše sadovnjake. (Rant M., Grimm A., Kobler I.) IX.) Kako se vzbuja pri mladini milosrčnost do Sušilnice za sadje (Humek M.). Sadjevec (Voš-‘ živali (Pop. VIII.) Kakšen vpliv ima snažnost nijak J., Kosi A.). Konserviranje sadja (Župane na odgojo (Pop. IX.) O vzgoji k snažnosti (Ppo. J., Humek M.). O varstvu živali (Bleivveis J., V. in Vlil.) K opazovanju otroške osebnosti Kraft G.). Naši gozdovi in njih vrednost. (Fisch- (Pop. XXV.) Narodna vzgoja (Pop. XXX. in bach H.). Oskrbovanje gozdov (Guzelj A., XVI.) Navajajmo mladino k modremu opazova-Schmidt-Gobel.) Pogozdovanje (Rohrman-Du- nju veličastne prirode (Pop. XXVIII.) Navajaj-lar: Gospodarski nauki.) O gnojilih (Skazil R., mo mladino k štcdljivosti (Pop. XXI.) Nekoliko Belleville G., Heiden Ed., Hotter E., Ullmann črtic iz domače vzgoje v prostih Slovencih (Pop.. M.) Moderne gnojne greznice. Vrtnarstvo (Pirc X.) O gojitvi značajev (Pop.^XVIL in XI.) Vzgo-
Alfonsus
G., Koprivnik J.) Čebelarstvo (Černe,
A., Biilz, Berlepsch A., Lakmayer F.) Perutninarstvo (Purgaj: Gospodinjstvo.) s posli (Purgaj: Gospodinjstvo.)
II. Obrtnost in trgovina. Naša Slovenci in mednarodni promet.
ja čustva in volje (Pop. XXXIV.) O hudodelnosti mladine (Pop. XXVIII.) Častičutje — vzgojni Kako ravnali pripomoček (Pop. XXXIV.) O nravni vzgoji in nravnem pouku (Pop. XXVIII.) Nravni zločini domača obrt. na mladini (Pop. XXIX.) O surovosti naše mladine (Pop. XXVI. in VIII.) O veselosti mladine
III. Zadružništvo. 0 hranilnicah in posojilni- doma in v šoli (Pop. IV.) Telesna kazen (Pop. cah. O zavarovalnicah. Ali bi Zveza mlekarskih XXXII.) Telesni siločut in njegova higijena zadrug našim živinorejcem kaj koristila? Kon- (Pop. XXIX.) Vaja in privada — vzgojno in uč-sumna društva in njih pomen. Zadruga in njen no sredstvo (Pop. X.) Vplivi dušnih pretresov pomen v razvoju človeštva. (Dr. Karl Slane.) pri domači in javni odgoji (Pop. XXVI.) Vzgoja Obrtne zadruge.	j	zanemarjene mladine (Pop. XXXIV.) Vzgoja k
IV. Zdravstvo. O samopomoči v bolezni. Doma- vzorbenosti in vporabnosti (Pop. VII.) Vzgojni ča zdravila (Pop. XVII., Fischer-Duckelmann.) pomen domačije in šole (Pop. XXXI.) Vzgojni O tuberkulozi (Pop. XXXII.) Škrofuloza. Skrita pomen otroške igre (Pop. XII.) Vzroki izprije-in nastajajoča tuberkuloza (Pop. XXVIII.) Boj nosti naše mladine in sredstva proti tej izprije-zoper tuberkulozo (Purgaj: Gospodinjstvo.) Ka- nosti (Pop. XXII.) Ali še razumemo otroke? ko se varujemo kužnih bolezni (Purgaj: Gosp.) (Pop. XXXIII.) Starši učite otroke ubogljivosti Črtice o zdravoslovju (Pop. X.) Bolno dete (Pop. (Slov. večernice 59 zv.) Iz duševnega življenja XXIX.) Skrb za dojence (Purgaj: Gosp., Pop. otroškega (Pop. XIX. in XXI.) Praktični razum VI.) Zdravo telo najboljše blago. (Lobmayer A., Pop. XIX.) Razum in srce (Pop. XXIII.) Samo-Ganster M., Crismann F.) O hrani (Purgaj: zavest, njen razvoj in njena važnost v človeškem Gosp., Strohmer F.) Škodljivost opojnih pijač življenju (Pop. VIII.) Strasti (Pop. V.) Zavist (Purgaj: Gosp., Avsec F., Novotny, Samec,! (Pop. IV.)
Buchmtiller, itd.) Zdrava stanovanja (Pop.j yj človeška družba. O življenjskih skupno-XXII.) O snagi. Higijena živčevja (Pop. XXXIII)! stih. Človek, družabno bitje. Socijalizem (Knaflič Iz nauka o umobolju (Pop. XXII.) O nervoznosti , y> Kristan A., Ratzenhofer, Ušeničnik.) Socijal-(Pop. XVII.) Bakterije. Prah je zdravlju škod- n; t>0ji slovenskih	kmetov (Abditus.) Naša	bo-'
ljiv. Strup. Pomoč v sili. O telovadbi (Pop. XXI.) dočnost. Delavsko	vprašanje	(Lange A.)	Kaj je!
Telovadna društva v slovanskih deželah (Pop. komunizem. Ozdravljenje socialnega življenja VIII.) Tudi pri pouku v telovadbi se je ozirati: (£)r lvan Žmavc.)
na praktičnost življenja (Pop. XXX.) Dekliška | m DomovinQ	ze,rdjepis	in polopisL	0	Var-
rvaVzg0/°aP'Harmonična vzgoja otrok (Pop.jstvu spomenikov in ohranitvi domačega značaja IV.) Hvala, važno vzgojno sredstvo (Pop
XXXI.) Javna morala in šola (Pop. IV.) O vzgoji srca. Največja napaka domače vzgoje (Jamšek Fr., Purgaj.) Domača vzgoja (Dimnik J., Frobel
*) Ker bi vzeli polni naslovi vseli pomožnih knjig preveč prostora, navajam v oklepajih večinoma samo imena pisateljev. Tu navedene pomožne knjige se nahajajo večinoma vse v »Tolm. okr. učit. knjižnici« in jih je prav lahko dobiti v seznamu knjig. Kdor bi želel kakega pojasnila, naj se obrne do vodstva svojega pred. krožka.
naših krajev. Bogastvo in krasote naše domovin-Važnost našega ozemlja. Naša narodna meja. Izlet v Prago. Naše nebo (Kučera 0.) Slike iz pomorskega življenja (Caric J.)
VIL Zgodovina. Naša zgodovina (Ruter S., Poljanec P., Pivko L., Trdina J., Gruden.) Slovenci v davnini (Maretič F.) Jugosloveni in njih zgodovina (Melik Ant.) Svetovno naziranje v srednjem veku. Razvoj mišljenja evropskega ljudstva (Fran Drtina.) Prazgodovina človeka (Hoerner M.) Kulturni razvoj človeštva. Fran-
coska revolucija. Turška sila nekdaj ih' sedaj. Kmetski upori (Dr. J. Gruden.)
VIII. Slovstvo. Leposloje izobraževalna siki (Pop. XVI.) 0 pomenu in namenu mladinskega slovstva. Kaj nas uče naši pesniki. Nekaj misli iz Simon Gregorčičevih poezij. Ivan Cankar. Naša narodna pesem (Pop. 1, 1909.) Naši književniki.
IX. Žensko vprašanje. Stanovsko vprašanje deklic. Kako naj si naša dekleta širijo duševno obzorje po dovršeni ljudski šoli. Nedelja bodi našim dekletom za razvedrilo in pcuk. Moder:ra ženska. Žena v zgodovini in razvoju kulture.
BREŽAN.
Škola, učitelj i društveni život
Taj je problem bio pretresan več kod starih Grka. O tome je več Platon pisao u knjigama «0 državi» i «0 zakonima». On je hteo da se za re-šenje tog problema pobrine država, (tako bi i kod nas moralo da bude!) a u izvesnim prilikama, da ga uzme sasvim u svoje ruke. «Samo uz-gajanjem — kaže Platon — dobiva država svoju pravu početnu točku, te raste poput kruga, j er valjane naravi (ljudi i gradjana) radjaju i uzga-jaju još valjanije.»
Tako se pisalo onda, a što čemo mi danas, u XX, veku — «veku deteta?» Isto.
Pogledajmo sada obuku! Obuka je u današnje doba mnogostrana,, ali premalo koncentrovana — kondensirana. Zašto? Jer to zahteva društvo, koje je večma komplikovano, no negda;; a društvo je takvo, jer je takav i čovek, koji sačinjava društvo.. «Novoveki je čovek — kaže Sienkiewicz — sastavljen od tolikih niti, da se još jače zamr-šuje, kad bi hteo da se rasplete.» (Bez dogme).
Škola če dakle postiči svoju uzgojinu svrhu i izvršiti svoju zadaču, bude li znala u detetu razviti mnogostrani interes, jer če time stvoriti ši-roku podlogu opčeg obrazovanja, na ko.joj če se posle moči dalje graditi. Ta če naobrazba biti I mladiča kažiput u društvenom životu,, gde če se on moči sve više usavršivati — stručnoin nao-brazbom.
Škola treba da ide za tim, da probudi i ukrepi u detetu vol ju za učenje, i da mu dade direktivu za rad u kasnijem životu.
Dete ne treba da mnogo znade, — kako to zahteva nemačko-školski sistem, — ali ono što znade dobro, i onda treba da to dete, — taj bu-duči mladič — i dalje celi svoj život uči i — radi.
Medjutim glasoviti H. Taine kaže u svojim študijama o francuskom školstvu: «Glavna i ko-načna posledica današnjega školskoga sistema jest sve to veči nesklad med ju školom i životom (la disconvenance croissante de l education et de la vie). Naše škole nam ne daju one nužne pri-
LISTEK
Stano Kosovel:
JSL i
ČešKo-lugoslouanska srafibo u Ljubljani i
(K XX. umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu.)
In tako je priromal umetnik, aranžer in človek Ja-! kopič do XX. postaje naše upodabljajoče umetnosti pod svojo streho. Zbral pa je topot okolu sebe ne le j Slovence in Jugoslovane, 'temveč tudi Čehe. Še več. žbral je okolu sebe umetnike, ki se niso posvetili slikarstvu nasploh, temveč take, ki so se specijali- j zirali na grafiko.
Razstavljalci imajo na razpolago troje prostorov. V sobi na desno in levo od vhoda sta razstavila dva mlajša stebra naše upodabljajoče umetnosti, primor- | ski rojak Veno Pilon in Ncvomeščan Božidar Jakac. Od Slovčncev 'ima delajo družbo še trije:	Henrik
Smrekar, Šaša Šantel in Fran Zupan. Ostali razsta^-ljalci so Srbi, Hrvati in Čehi.
Veno Pilon je razstavil nič manj nego 38 del. Med njimi so linorezi, tuši, krede, risbe, oglja, suhe igle in cinkopisi. Cinkopisi in oglja so iz najnovejše dobe umetnikovega ustvarjanja, dočim je delal Pilon na linorezu, tušu in risbi penajveč lani. O Pilonu sem nedavno slišal, da se je vdal kubistični smeri v slikarstvu. Kdor pogleda njegove umotvore, zbrane na
tej razstavi, izprevidi, da temu ni tako. Na Pilonovih, delih leži vsa teža sodobnega življenja, v prvi vrsti j socialnega. Že sami naslovi nekaterih njegovih slik j povedo to, zato jih navajam: Predmestje, V brlogu, | Družba, Lakota, Amour simple, Krčma in drugo. V j primeri s prejšnjimi Pilonovimi deli značijo sedaj j razstavljeni grafični umotvori velik korak naprej j in to tehnično kakor tudi idejno. V njih ni po moji j sodbi ne kubizma ne nobene druge — istične navlake, temveč vsa teža življenjske izkušnje. In to je, j kar Pilona odlikuje pred drugimi in ga dela dozore-j lega in samostojnega.
Po številu še več del nego Pilon je razstavil Božidar Jakac. Jakac je v primeri z realistom, ponekod celo naturalistom Pilonom pristen lirik; zastopan je na razstavi s suho iglo, cinkopisom, bakropisom, medopisem, linorezom, lesorezom in z opalografija-mi. Njegovih razstavljenih slik in skic je 72. Ogromno dela, vztrajnosti in nadarjenosti leži v teh Jakčevih umotvorih. Poleg Pilona je Jakac na sedanji razstavi nedvomno najizrazitejša umetniška osebnost, ki hodi po novih potih.
Po dolgem presledku je topot razstavil zopet naš stari znanec in mojster sloy. grafike Henrik Smrekar. i ma sicer samo četvero slik, toda te so dovršene po ideji in obdelavi. Pomlajeni Smrekar je v njih, pa poglejmo katerokoli: Prerokovo kletev, Rajsko ptico, Legendo ali Na pokopališču.
Šaša Šantel, dober, primorski znanec in poet istrskih motivov, je razstavil 15 del. Med pjimi se nahajajo: Kvarnerski motiv, Zidanje konvikta v Pazinu in Motiv iz Rovinja. Ima tudi troje, risb: Kipar Cota, Dr. Bogumil Vošnjak in Matko Brajša, dvoje lesofe-
zov in nekaj drugega blaga. Šantel ni silen, prepričevalen umetnik, ne v grafiki, ne kje drugje; a vei. dar gleda človek njegove stvari s prijetnim občutkom, da niso produkt hlastanja po efektih, marveč izlivi iz toplega srca, ki je vse vdano umetniškemu hotenju.
Fran Zupan ima na razstavi tri risbe; ker ni grafika njegovo specijalno polje, mislim, da je razstavil topot bolj radi priložnosti nego iz programatičnega principa.
Do tu Slovenci. Od Srbchrvatov sta razstavila najboljše stvari Milenko D. Gjurič (zlasti je lep njegov ciklus «Delo»), in Milivoj Uzelac. Vendar ni poslednji ne kvalitativno, ne kvantitativno razstavil nič takega, kar bi pri gledalcu zbujalo posebno pozornost.
Pri Čehih dobi človek vtis, da delajo veliko bolj z rutino nego z umetniškim elanom. Njihove stvari sp take vrste, da jim ne moreš mnogo oporekati, ne moreš jih pa niti posebno pohvaliti. Vse te reči a la Alex, Konupek, Lauda, Nenman, Silovsky, Šimon in Vir so v izdelavi gladke, toda v idejnem oziru precej povprečne. Vidi se, da je grafika pri Čehih starejša nego pri nas.
V splošnem torej XX. umetnostna razstava, ki so je otvorila 1. novembra, zadovoljuje. Kdor hoče n v. njej videti naš posebni napredek, ga bo našel v Pilonu in Jakcu popolnoma dovolj. Kdor pa gre v razstavo z namenom, da opazuje češko-jugoslovansko umetnostno vzajemnost, pojde iz paviljona tudi z zadovoljnim arceip. Mojster Jakopič je zopet enkrat vstregel vsem.
Ljubljana,TJ. novembra 1921.
prave, ko j a je važni j a od svega ostaloga, ne raz-vijaju nam zdravoga razuma, jake volje i jakih živaca; naprotiv nas škola čini nesposobnima za naše najbliže i stalno životno zvanje.»
Regbi da su tu pogrešku opazili i Talij ani, pa hoče da stvore «cooperative scolastiche», kojima če biti cilj: «Educare i fanciulli al sentimento di fraterna solidarieta preparandoli a partecipare attivamente come cittadini alle varie forme col-letive della vita sociale moderna.» (Osservato-re Triestino» od 22. 1. 1921. No. 16).
Ne mislim time reči, da je to jedini i najbolji put, ko j im čemo doči do cilja, več samo hoču da konstatiram, da svi opažaju tu pogrešku i da se sada traži način, kako bi se istu popravilo.
Možda če ipak jednom doči dan, kada če ko-načna posledica školskoga sistema biti: sve to veči sklad izmedu škole i života.
IZ ORGANlZftCIJE
Sežansko učiteljsko društvo je pričelo dne 1. decembra t. 1. s sistematičnim izobraževalnim delom. Zbralo se je tega dne vse mlajše učiteljstvo (in precej starejših kolegov, ki se zanimajo za to delo) v Sežani, da se postavijo temelji in najde najpriprav-nejši način te prepotrebne akcije.
Sestanek je vodil tovariš Hreščak, ki je izvajal v daljšem govoru sledeče misli:
Neizrečna duhovna in gmotna mizerija naših dni se zrcali v vseh panogah življenja. Zahteva po prenovitvi in vzpostavitvi sili v ospredje zlasti v pra-šanjih narodnega gospodarstva, filozofije, umetnosti in v pojavih verskega življenja. V splošnem se označi ta proces lahko kot obračanje človeštva od mate-rijalizma in racijonalizma sedanjega časa. Ti dve naziranii v modernem življenju sta vplivali na človeštvo razkrajajoče, t. j. v smeri mehanizacije in izolacije. Kot naraven upor proti tem razkrajajočim vplivom se je pojavilo stremljenje po organičnosti in bistvu življenja.
V filozofiji se reagira proti Kantovemu funkcijcna-lizmu, ki fabricira le filistre morale, a ne more ustvarjati idealistov, ki bi edini mogli imeti dovolj jeklene volje, da bi se pognali za najvišjimi cilji. Vsi globoki duhovi se zatekajo zopet in zopet k metafiziki, ki je še pred kratkim služila za tarčo zasmeha in poroga vsem eksaktnim znanstvenikom.
V umetnosti se obračajo že cele falange proti im-presijcnizmu, umetniški tendenci polpreteklega časa. Impresijonizem pomenja večjo ali manjšo kapitali-cijo pred materijo, zato je nujno rodil obrat napram umelnosti izraza (ekspresijcnizmu), kjer je duh vse, oblika in vsebina skoraj nič.
V znanstvu se zahteva danes od vsake discipline, da skupno z drugimi odgovarja na vprašanja našega končnega cilja, da je filozofsko orijentirana. Intuicija in tvorne duševne sile stopajo kot znanstvene metode zraven do sedaj edino vladajočih racionalnih kategorij.
V gospodarstvu je težnja iz. izolacije gospodarskih individijev proti organičnim tvorbam posebno krepka. Boj za socijalizacijo in sovjete ne izhaja samo iz zahteve po zgolj gmotnem blagostanju družbe, marveč stopa v organično celoto z vsem gibanjem našega časa.. Le s tega vidika je mogoče pravilno presojanje in pravično ocenjevanje gigantskega boja, ki ga vodi današnje izmučeno človeštvo.
Tudi v verskem življenju se vrši vsepovsod mrzli-čavo gibanje; ni sicer tako cčividno kot ono v gospodarskem oziru, toda vrši se, in sicer zelo intenzivno. Znaki so tu v vsem socialnem gibanju naših dni, zlasti v političnem in umetniškim. In bilo bi čudno, da bi človeštvo, vsužnjeno desetletja v okorel materijalizem, ne hrepenelo po bogatejšem notranjem, duševnem življenju. Ravno danes je poklicana vera, da stoji ob strani borečih se duhov ter jim kaže na cilje, ki so edino vredni, da se bori zanje človeštvo s slehernim utripom svojih koprnečih src.
Šola se mera ozirati na vsa la gibanja, kajti to so utripi življenja; Učence je pa treba opremiti za življenje. S tem ni sicer rečeno, da ima vse, kar so poraja iz današnjega kaosa, stalno vrednost, in da bo služilo kot trden temelj bodeče družbe. Marsikatera puščica leti preko cilja, toda neoporečna resnica je, da so postale tradicijonalne družabne oblike in vrednote deloma pretesne, deloma pa anahronistične in celo absurdne. Ogromno gibanje proti obstoječim napravam in vrednotam ter hlastno iskanje novih oporišč ni izzvano umetno, temveč ima svoje globoke predpogoje v vsej gmotni in duhovni strukturi zadnjih desetletij.
Učiteljstvo je poklicano danes bolj kol kedaj, da postane res učiteljstvo ljudstva, kajti človeštvo ni še nikdar tako krvavo potrebovalo krepke vodilne roke. V to svrho mora pa samo dobiti predvsem jasen vpogled v vzmeti, ki gonijc današnjo družbo. Poznati moramo socialno strukturo polpreteklega časa, kajti v njej koreninijo vzroki današnjega' valovanja. Ko izpoznamo vzjroke; nam bo izgled po ciljih gibanja jasen in nedvoumen. To izpoznanje — socialno izpoznanje — bedi namen naše samcizobraževal-ne akcije.	-L-	*	- . • *	.
Za poznejše delo je sklenil sežanski sestanek sledeči način: za prve korake v svet socijalnih problemov si naroči vsakdo dr. A. Gosarjevo brošuro »Odlomki socialnega vprašanja«. To knjižico preštudira ‘vsakdo temeljito do prvega prihodnjega sestanka, ki se bo vršil z ozirom na to, da bi se to! delo lahko vršilo skupno s tržaškimi tovariši in tovarišicami, na Opčinah, in sicer dne 8. januarja ob 11 v šolskem poslopju. Na podlagi tega študija se bo vršila na Opčinah podrobna debata in razgovor o teh vprašanjih. Za temeljitejši študij v bližnjej bodočnosti si pu vsakdo naroči še W. Sombartov »Sozialismus und soziale Bewegung«.
Govorilo se je Še o nujnosti in problemih ljudske izobrazbe in o tozadevni literaturi, o čemur pa bo mogoče še le na poznejših sestankih zavzeti potrebno stališče, ko bo samoizobraževalna akcija prinesla že prve sadove.
Iz seje vodstva »Zveze«. Iz zadnje svoje seje poroča vodstvo »Zveze« sledeče: 1. Organizatorični odsek, ki je imel svojo sejo na Opčinah, si je izvolil za načelnika odseka tov. Al. Hreščaka, za zapisnikarja pa A, Široka. Odsek bo imel vsak drugi mesec svojo sejo. Kot glavno delo, si je določil odsek organizirati sotrudništvo pri listu. 2. Šolsko-politični odsek se je sestal v Vipavi 11. novembra t. 1. Za načelnika je bil izvoljen H. Kmet, za zapisnikarja pa Al. Široka. Odsek bo imel sejo vsak drugi mesec v Vipavi. Kot glavno točko; svojega programa si je naložil odsek slediti gibanju stanovskih organizacij in pol. strank. Vodstvo preskrbi odseku liste drugih stanovskih organizacij. 3. Glede učnih knjig stoji vodstvo »Zveze« na stališču, da se vpeljejo v šolo le ene, ki jih sestavi »Zvezin« cdsek za spisovanje učnih knjig. 4. Glede »Zvezinih« mladinskih listov se določi, da izideta meseca junija in septembra pr. leta po 2 številki skupaj. 5, Sklene se, da se odpošlje telegram, v katerem se protestira proti kršenju drž. pravic na pristojno mesto. — Vodstvo.
I. seja šolsko-političnega odseka »Zveze«. Dne 11. nov. t, 1. se je sestal v Ajdovščini nanovo izvoljeni šolko-politični odsek. Pri prvem zborovanju, katerega se je udeležil tudi predsednik »Zveze«, tov. Ger-mek, si je odbor izvolil za svojega predsednika tov. H, Kmeta, učitelja v Podkraju pri Vipavi, ter za tajnika tovariša Leopolda Polka, učitelja v Lokavcu pri Ajdovščini, kamor je tudi pošiljati vse dopise in vsa vprašanja.
Smer tega odseka je: preučevanje vseh, naše šolstvo zadevajočih vprašanj ter stavitev novih predlogov. To svojo dvojno nalogo bo odsek vršil: 1. potom svojih odbornikov, kateri dobivajo vsak njemu prikladne liste in revije ter 2. potom odseku došlih vlog od strani učiteljskih društev, oz. društvenikov samih. — Da pa bo delo odseka plodonosno, se sestane odbor vsak drugi mesec v Ajdovščini in se zborovanje določi pismeno vsem odbornikom potom predsednika.
Učiteljstvo se prosi, da pridno dopisuje odseku, ker le na ta način bo ostala naša veja zelena in plodonosna.
Iz odborove seje tolminskega učiteljskega društva,
dne 4. dec. 1921. Glavni in najbolj pereči predmet odborove seje je bilo odvzetje pasivne volilne pravice učiteljstvu za prihodnje upravne volitve. Odbor protestira v imenu vsega učiteljstva proti okrnjenju funkcijskih pravic v občinski upravi. Sklene pozvati »Zvezo«, da skliče dve protestni zborovanji za vse učiteljstvo v deželi, in sicer eno v Gorici, drugo v Trstu. Povabijo naj se italjanski tovariši, da se udeleže tudi oni teh zborovanj. Priporoča učiteljstvu, da se udeleži zborovanj radi uspeha v najobilnejšern številu. Mladinske knjige, katere je kupila Zveza so došle in so po večini že oddane posameznim šolam. Prevozne stroške naj sprejme okrajni šolski svet in naj se smatra potem kot lastnik knjig. Snujočemu se pevskemu zbčru Zveze cdlcči odbor za fond 100 L. Tovariš Peternel iz Cerkna predlaga domači pevski zbor v zvezi z orkestrom. Odbor sklene, poslati tov. Peternelu seznam priglašenih pevcev, da preštudira razmerje posamezn h glasov ter prevzame realizacijo predloga. Kot začetno podlago se določi v ta namen vsota 200 L.
Posebno pozornost je posvetil odbor »Novemu rodu« in njegovi bodočnosti. Premotril je dejanski položaj mladinskega lista in iskal pogojev za njegovo bodoče življenje. Parola, od katere ne smemo odstopiti, bodi: naš najboljši mladinski list mora živeti! Da mu bo zagotovljena bodočnost, bodi vsak učitelj in vsaka učiteljica naročnik »Novega roda«, naročnik bodi vsak inteligent v deželi. Učiteljstvo delaj na to, da si vsa slov. kulturna društva naroče »Novi rod«. Zahtevajmo, da naroče občine nekaj izvodov za revne otroke. Vsak učitelj naj napne vse sile, da pridobi v svojem okraju, zlasti med šolsko mladino čim večje število naročnikov. Za dobro stvar je treba dobre volje, zato se ne smemo ustrašiti naporov in truda. Ako »Novi rod« v bodoče ne bi mogel več izhajati, bi bil to naš greh, na naši vesti bo njegova pokopana misija. Velik del vzroka odpadanja naročnikov tiči v tem, ker je list za marsikoga predrag. Da se mu bo v bodoče cena lahko znižala, predlaga odbor »Zvezi«, da ustanovi za »Novi rod« podporni sklad; kot prvo daruje društvo v ta namen IGO L.
Odbor vzame na znanje in odobri račun za venec na grob pesniku Simonu Gregorčiču.
C. Drekonja.
Učiteljsko društvo za idrijski okraj je imelo dne 20. nov. t. 1. sestanek v idrijski rudniški dekliški šoli.
Dnevni red:
1) Odborovo poročilo.
2) Volitev namestnika upravnega odbornika.
3) Povišanje članarine.
4} Predavanje tov. Mici Lapajne: «Tolstoi kot učitelj*.
5) Slučajnosti.
Tov. predsednica je pozdravila navzoče in izrazila zadoščenje vsled tako polnoštevilne udeležbe, da je manjkala le ena članica, ki pa se je opravičila. Povdarjala je pomen združenja, ki je važno zlasti za nas Idrijčane, ker je naše mesto tako ločeno od sveta, da smo navezani skoraj le na lastno pomoč.
V organizaciji naj iščemo prijateljstva, nasvetov, o-pore, ona naj nam bo resnično in iskreno zatočišče.
1) Tov. tajnica je prečitala odborovo poročilo, ki je bilo v glavnem sledeče: Naše društvo nasle-duje bivšemu Logaškemu učiteljskemu društvu, ki se je razdelilo vsled rapalske pogodbe v dva dela. Dobra polovica tovarišev s predsednikom je ostalo onkraj državne meje. Izpremenilo se je ime okraja, treba je bilo izpremeniti tudi ime društva in ga reorganizirati. Ker pa se je okraj zmanjšal, je odpadla tudi glavna ovira večkratnemu shajanju: oddaljenost med posameznimi šolami. Zato si je naložilo društvo dolžnost vsakomesečnih sestankov s predavanji. Naša blagajna je — žal — na šibkih nogah, ker smo imeli s preuredbo precej stroškov in ker imamo le 25 članov. Tako je bilo koncem oktobra v blagajni le 45'45 L čistega premoženja. Plačali pa smo že celotno naročnino za: Ljubljanski Zvon, Dom in svet, Vesno, Popotnika, Goriško in Socijalno Matico. Društvo prejema tudi Učiteljskega tovariša in se bo naročilo na Mladiko in Novi rod. Pri razpravi o ti točki se je konštatiralo, da je naročenih na Mladiko 10 članic, — to je skoraj polovica vsega članstva, — ne sicer naravnost pri u-pravništvu, ampak pri tukajšnji knjigarni H. Sahs. Zato nas tozadevni članek Dr. A, Resa ni zadel v živo.
Tov. predsednica je prečitala dopis Zvezdnega predsedstva v zadevi Zvezinega pevskega zbora in je naznanila, da je odbor sporočil imena dobrih pevk, glede naprošene podpore pa je odgovoril, da bo prispeval toliko kot druga društva v sorazmerju s številom članstva. Obenem se je sprožila v odboru misel, naj bi se ustanovil društveni pevski zbor. Oglasilo se je 10 pevk in posel pevovodkinje je prevzela tov. M. Lapajne. Naroči se ji, naj poizve, katere pesmi poje Zvezin pevski zbor, da bi tudi naša društvo lahko sodelovala o priliki sestankov z drugimi društvi ali z Zvezo.
2) Za namestnico upravnega odbornika je bila izvoljena tov. L. Burnik.
3) Glede povišanja članarine se je sprejel predlog tov. M. Mikuža, naj ne naložimo povišanja posameznim članom, ampak naj založimo potrebno svo-to iz društvene blagajne , če bo znašal povišek manj kot 1 L na osebo.
4) Tov. M. Lapajne je predavala o temi: «Tolstoj kot učitelj» zelo zanimivo. Tov. predsednica se ji je iskreno zahvalila za lep užitek, ki ga nam je nudila.
5) Rri slučajnostih se je sklenilo, da bo obhajalo društvo petnajstletnico Gregorčičeve smrti v soboto, dne 26.	11.	v	prostorih	Narodne	čitalnice v
Idriji.
Dnevni red naj vsebuje:	govor,	petje	in reci-
tacije.
Končno so se javile še predavateljice pri sestankih v poedinih mesecih letošnjega šolskega leta.
Prihodnji sestanek se je določil za dan 18. 12. t..
1. ob 9 uri v rud. dekliški šoli v Idriji. Kdor bi bil zadržan, naj se opraviči!
Potem se je tov. predsednica zahvalila za udeležbo in zaključila zborovanje.
Slomškova Zveza v Idriji je imela svoje redno mesečno zborovanje dne 21. nov. t. 1. ob 4 h popoldne. Zborovanje se je vršilo v novo urejeni in okusno opremljeni društveni sobi in je imelo sledeči dnevni red. 1). Brezverska-nravna vzgoja. Predaval preds. č. g. Karel Supin. 2). Slučajnosti.
G. predavatelj je v svojem predavanju kratko in jasno orisal zgodovinski razvoj, cilje in smotre kakor tudi uspehe brezversko-nravne vzgoje. — Pri slučajnostih se je sklenilo, da se bodo vršili od 22. novembra naprej, vsak torek od pol osme ure zvečer dalje prijateliski sestanki članov v društveni sobi. Na razpolago jim bodo razni dnevniki, tedniki, znanstvene revije in strokovni Usti kakor tudi dobro urejena knjižnica. — Dalje se je sklenilo, da se * vrši prihodnje zborovanje dne 11. jan. 1922 v Spod. Idriji. Na dnevnem redu bo:- 1) Zanimivo literarno predavanje. 2). Razgovor v aktualnih stanovskih vprašanjih, nastalih v času od zadnjega zborovanja.
Učiteljsko društvo ca sežanski okraj je zborovalo 3. nov. v Sežani.
Zborovanje je 'otvoril preds, Hreščak s konstata- j cijo, da je navzoča komaj polovica članov. Sploh so j vedno eni, ki se zanimajo za organizacijo, ki priha- I jajo k zborovanjem in vedno pogrešamo istih. S svo-; jo letargije ubijajo celo pri najmlajšem učiteljstvu zanimanje za stanovske in šolske zadeve. Povedati bo treba pa imenu, kateri so, ki nimaio smisla za naše skupne zadeve, da bomo vsaj vedeli za zaje- j davce v stanu. Če organizacijo dosledno bojkotirajo, bo treba tudi proti njim nastopiti z. bojkotom. Na drugi strani pa posvetimo moči VčgojU'učiteljskega naraščaja!
Društ. tajnik tov. Rustja prečita nato zapisnik zadnjega zborovanja in k zapisniku sc oglasi tdvar. j Pabor, ki govori o učinku zadnjega sklepa, s kate- j rim se je posebnemu odboru pdjVerilo vprašanje nameščen} in premeščenj učiteljstva v začetku š. letaJ 1921-2. V uradu okr. šols. sveta se je. skušalo ugo-j diti željam učiteljstva, vendar so imenovanja le pro- J vizorična in tudi učitelj Hreščak je še vedno na j Gorjanskem, Ker živimo v ex lex stanju, je naša dolžnost, da ojačimo čim bolj organizacijo; le ta nam more pomagati. Predlaga, naj se ugotovi, kdo je neupravičeno izostal od zborovanja, imena pa naj se objavim v Uč. listu.
Predlog se sprejme s spremembo, da se objavijo imena onih, ki bodo neupravičeno izostali pri prihodnjih zborovanjih.
Poroča nato tov. Štrekelj kot zastopnik učiteljstva 0 seji okr. šols. sveta, ki se je vršila dne 20. ok. K tej seji pravilno izvoljenega drugega učit. zastopnika tov. Hreščaka niso pozvali. Ker je tov. H. baje še vedno učitelj na Vojskem, se bo vršila nova volitev ad referendum.*)
*) Se je že izvršila. Učiteljstvo je volilo tov. Hre- ; ščaka, ker brani v njem pravice stanu.
Pri seji je stavil tov. Štrekelj sledeče interpelacije:	1
1) Skliče naj se čimprej seja ožjega šcls, sveta, da se definitivno nastavijo oni učitelji (-ce), ki so januarja prosili za mesta.	!
2) Seje ožjega šols. sveta naj se sklicujejo redno vsak mesec, kakor je bila navada.
3) Naj se zbrišejo vse «črne» pike, ki jih ima uči-^ teljstvo še iz časov okupacije (vojaškega režima).
4) Šolam naj se nabavijo potrebna učila.
5) Okrajni nadzornik naj bo mož na svojem mestu, naj redno nadzira šole in to samo v enem okraju.
6) Šele morajo biti pravočasno oskrbljene s tiskovinami in spisi naj se v uradu o. š. sv. točno rešujejo — četudi bi se skrčilo število uradnikov.
7) Šolska poslopja naj se popravijo, v Škofijah najl se zida nova šola.
8) Predložene zamude naj bi se pravilneje in točneje reševale.
9) Vdovi po pok. Macarolu naj se vendar že na-j kaže pokojnina.
Tov. Štrekelj je mnenja (in ž njim tudi zastopniki davkoplačevalcev), da je okrajni šolski svet le še j iluzija, sodeč po seji 20. 10. Ni bilo mogoče razpravljati, o kakem glasovanju pa sploh ni govera. S ta- j ki m «okrajnim šolskim svetom® si nismo nič na boljšem. Čakati bo treba boljših časov!
Vname se razprava, o kateri se poudarja, da bo treba govoriti v javnosti o vseh vprašanjih, ki direktno zadevajo učiteljstvo in šolo, če jih ni mogoče povedati v okr. šols, svetu. Če bo treba, bo učitelj, sko društvo sestavilo spomenico, ki se predloži tudi oblasti. Stvari pa, ki režejo v meso ljudstva, naj branijo zastopniki davkoplačevalcev, ki niso imeli j enega samega protesta v seji. Ustanova okr. šolsk. j sveta ima svoj pomen in važnost le, če imajo člani pogum, da povedo svoje mnenje, se upre;o zlorabam ter se borijo za pravice, ki gredo ljudstvu.
Sicer nam tudi najpopolnejša šolska samouprava nič ne koristi!
Nato poroča tov. Pahor o pasivni vol. pravici u-čiteljstva in o event. korakih, ki jih namerava napraviti «Zveza».
Votira se znesek 200 L. Zvezinemu pevskemu; zboru.
Sklene se, naj šols. vodstva poročajo o stanju šolskih knjižnic društvenemu predsedstvu, da se nabavijo nove knjige.
Priporoča se učiteljstvu, da si brez izjeme naroči < Rečni zapisnik®, kakor hitro bo izšel.
Spoštovani tov. F. Živčevi se na predlog tov. Kosmine izreče sožalje na izgubi g. matere.
Poročilo o zborovanju Zveze v Vipavi je odpadlo, ker ga vsakdo čita v glasilu.
Določitev druzega zastopnika v okr. šols. svet se prepusti društvenemu odboru/
O sklepu se še določi sestanek mlajšega učiteljstva za 1. december v Sežani v svrho izobraževalne; akcije.
«Goriško učit. društvo® bo zborovalo 5. januarja 1922. v Gorici pri «Zlatem jelenu® ob 9. uri predp., pri katerem bo predaval tovariš Paljk Leopold o glasbeni vzgoji s posebnim ozirom na ljudsko šolo.
K obilni vdeležbi vabi	Odbor.;
Okrajni šolski svet tolminski a) ožji: 1. Coni. dr. Ivan Giordano civ. komisar predsednik, 2. Franc Spazzapan okr. šol. nadzornik, predsednikov namestnik, 3. Ivan Lorenzoni, ravnatelj učiteljišča, zastopnik učiteljstva, 4. Josip Rakovšček, nadučitelj, zastopnik učiteljstva, 5. Ivan Rojec, monsignor-de-kan, zastopnik cerkve, 6. Franc Miklavič, trgovec, zastopnik dež. odbora, 7. Anton Rejec, župan, zastopnik dež. odbora, b) pomnoženi: 8. Franc Ostan, trgovec, 9. Andrej Logar, poštar, 10. Anton Lazar, trgovec, 11. Tomaž Berginc, župan, 12. Franc Podreka, župan, 13. Ivan Torkar, poštar, 14. Ivan Kobal, posestnik, 15. Gabrijel Bevk, trgovec, zastopniki občin.
Šolske
Sadbina jarac o našim čitankama. Privatno do-znasmo, da je Gen. Civ. Komisarijat javio knjižaru Iv. Novaku u Pazinu (nadnevkom 21. okt.), da če izači za par dana (fra giorni), točno: Početnica do konca oktobra, Druga i Treča čitanka do 15. novembra, a Četvrta koncem novembra. Čitajuči ovo obra-dovat če se svaki hrvat. učitelj Istre ovoj znameniioj i važnoj vesti. Ipak — dajbudi jednom imat čemo svoje čitanke! uzdahnat če svako od nas. Pomislit če opet.dašto odmah svaki kolega, da su ove čitanke sastavili naši sazvanici, Avg: Rejčič i Fr. Baf. Ta c voj dvojici poveri naše Učiteljsko društvo sastav-ljanje čitanaka za hrvat. škole Istre, a to tome bio i obavešten Gen. civ. kom. u Trstu. Viša školska oblast ima dapače i rukopise njihovih čitanaka, j Zemalj. škol. nadzornik, znamo i to, naložio ikol.: Avg. Rajčiču da što prije predloži čitanke ... I čitanke su predložene, vele da su i cenzurirane te pre-porukom i ocenjene. Manjkao je samo još vladin —1 Imprimatur, pak idite čitanke u hrv. škole Istre da dižete kulturu i suzbijate analfabetizam . . . Fumo! Paf! dodje ko iz vedra neba grom glas, da če »fra breve« izači hrv. čitanke, što ih je napisao zadarski prof. Cronia, a izdao izdavatelj Luigi Trevesini u Milanu. No, oktobar je prošao, a mi ne vidimo Počet-nice, a jako nas zanima, da li čemo imati obečano do konca novembra. Čekajino da vidimo. Kraljevska se ne poriče! veli Srbin. Dabome ne če se zareči ni visoki školski starešine na Gen. civ. komis. — Mi smo ipak mnenja, (Život i iskustvo je škola!) da bi mogla naša deca Rajčičeve brošure prije poderati negoii dobiju u ruke — nove čitanke pa i Crcni-jeve. Živimc1 i nadalje u nadi! Ta nada ipak je nasamarila hrvat. mladež Istre i njihovo učiteljstvo, a osobito naše marne i zauzete sastavljače, kolege Avg. Ra,-
čiča i Bafa. — Sudbina — jarac! Ipak Rajčičeve
brošure — čitanke poterale su — vuka iz jazbine: sad nešto više znamo i doživismo, a ovo je ipak ne-kakva zadovoljština.
tfočni zapisnik^ je v tisku.
J zid e koncem te g
Cena 3 50 f
 '■	!
----------- . rt, 1	v v	j
Književnost in umetnost
Gregorčičevemu spominu. Učiteljsko društvo za idrijski okraj je praznovalo 15 letnico Gregorčičeve smrti dne 26. novembra, oni dan, ko je ležal naš ljubljenec zadnji dan na mrtvaškem odru. Narodna čitalnica v Idriji nam je dala na razpolago svoje prostore, ki so jih idrijske tovarišice namenu primerno, okrasile. Na okusnem piedestalu, sredi zelenja, je stal pesnikov kip, resno nas motreč. Zdelo se nam je, da je med nami istinit, živ, navdušujoč, tolažeč.
Njegovega duha pa je resnično pričaral med nas tov. M. Mikuž s svojim obširnim in temeljitim govorom, v katerem nam je pokazal Gregorčiča — domoljuba in človeka. Obilo priznavanja je žel in željo, naj bi objavil svojo lepo študijo v korist in užitek širji javnosti. Lahko je bilo v tem razpoloženju recitirati slavljenčeve pesnitve, J&alfcro nalogo so izvršile tov. F. Kendova, S. Ivrtipševa, \ Kosova in L. Novakova z umevanjeip in ojbčutkomA Novoustanovljeni društveni pevski zbor je zapel pod spretnim vodstvom tov. M/Lapajnetove siguffie in Čiste pesmi: Naša zvezdav Nažai v planiig/cU raj, Vaso-, valci in dr. V živahnem pogovoru i)am je minil čas prijetno. Od 8 h .zvečer, ko smo se zbrali, pa do 1 ko smo se razšU so- minile ure bliskoma. Udeležba je bila polnoštevilna.	p /
Manjkali sta fe dvgdovarišici Jf&radi bolezni in en tovariš. En tovariš Ih ena tovarišica pa sta nam bila dobrodošla gost;NsRazšU.emo se z iskreno željo in obljubo, da se zopetHŠmalu sestanemo.
Pedagoški list »Schaffende Arbeit und Kunst in der Schule« je izhajal že pred vojno v Pragi in je bil priznan kot eden najboljših.
Njegov prolbem je:	Delavska šola in umetniška
vzgoja.
O prvi govorijo trije članki oktoberske številke.
Zanimivi so mali prispevki: n. pr. o pismeni pošti med učenci različnih krajev pod učiteljevem vod stvom (oktober), o preureditvi šolskih knjižnic za učence (december), prispevek k pouku o risanju (december).
Kdor želi v 1. razredu vzbujati v otročičih zanimanje in samodelavnost, naj čita: Mical: »Eine lu-stige Rechenstunde« (oktober) in »Der erste Buch-stabe. Ein Bild aus meiner Versuchsklasse (december).
Zveza je naročena na list. Na ogled ga dobite pri tovarišici M. Bortolotti v Skednju.
Vzporedno s tem listom izhaja za nadaljno izobrazbo učitelja, posebno za tiste, ki se pripravljajo na izpit za meščanske šole »Die Lehrerfortbildung«.
Oba lista prinašata ob sklepu obširen seznam in oceno najnovejših del na pedagoškem, filozofičnem in leposlovnem polju.
Cena vsakega teh listov bo drugo leto približno 40 Kč. Za špecijalni študij raznih predmetov izhajajo še »Dodatni listi« — Beihefte zur Schaffenden Arbeit und zur Lehrerfortbildung.	M.	B.
V januarju bo predaval v Skednju pisatelj g. Izidor Cankar o novejših smereh v umetnosti. Opozarjamo tov. že sedaj na to predavanje.
Razstava v Vidmu. Meseca avgusta so otvorili v Vidmu tekmovalno razstavo med rokodelci in malimi obrtniki. Na tisti razstavi, ki je trajala do polovice septembra, so bile zastopane tudi obrtne šole, ki so razstavile izdelke svojih gojencev; med bene-čanskimi šolami pa so bile zastopane tudi iz Goriškega. — Zanimala me je razstava, zanimala zato, ker sem hotel dognati razliko med dvema elementoma tudi v tej šeli. In res, videl sem marsikaj lepega in koristnega: italijanski idealizem in našo reelnost!
Žal mi je, da mnrarn že na prvem mestu povedati, česar ni mogoče zamolčati. Na nekaterih slikah, katere '■•o izpod dobre roke, vendar ne iz naših šol, sem opazi precej zastarele datume. — Ako je bilo pri vsej stvari kaj dobrega namena, naj bi vendar-le pokazali napredek zadnjih dveh let, ne pa, da so pokrilili zid s slikami, ki so ne-le samo iz predvojnega časa, pač pa so bržkone oblezle že marsikatero razstavo in tičale celo v privatni lasti. Sicer pa se klanjam — vsakdo pokaže kar zna in kar ima! Reči moram, da sem videl tudi izjeme, ki so se res odlikovale; z velikim tudi zadoščenjem povem, da so obrtne šole z Goriškega zelo figurirale na videmski razstavi.
Izmed vseh obrtnih šol z goriške dežele se je v kvantiteti izdelkov najbolj pokazala šola iz Marjana; na slikah se je poznala tudi progresivnost, pridobivanje. Šola iz Tržiča je pokazala znanje in voljo svo-j i' gojencev - mehanikarjev. Preciznost načrtov raz nih strojev je dokaz o pomisleku in preudarku. Četudi bi bili tisti načrti samo kopiranje šolske table, bi odtehtali prvi priznanje.
Prav dobro se je pokazala šola iz Krmina in Gorice. Izmed obrtnih šol s slovenskim učnim jezikom zaslužijo prvo mesto Nadaljevalne šole v Mirnu, v Solkanu in v Renčah. Prva se je odlikovala z elegantno narisanimi in urezanimi čevljarskimi modeli. Poznala se je pridnost učencev in učiteljev trud. Druga je špecijelna šola za mizarje, a tretja je razstavila načrte posameznih stavb, bodisi v pročelju, v prerezu i. t. d. Gojenci so pokazali smisel do dela, vedno bolj se izpopolnjujoč, 4n mislim, vsak je vesel svojega tako lepega uspeha.
Te tri šole so se odlikovale, a vse je kazalo vpliv dobre volje in da so šole v normalnem stanju. Fred slikami, ki so jih razstavile te tri šole, so postajali ljudje in se čudili. Morda so se čudili slovenskim imenom in napisom? Jaz pa sem obžaloval in želel bi, da bi bilo z velikimi črkami tudi povedano, da je delo gojencev, ki so posečali večerno šolo i n n i č v e č.	• ,	,
Da na kratko sklenem: Naše šole so se izkazale dobro, pa upajmo, da se bodo ob prvi priliki še boljše!	lvan Kosmina.
Pripomba uredništva. «Učiteljski tovariš* z dne 6. okt. je pisal o isti razstavi: Vse je bilo lepo urejeno, kakor sploh I-ahi znajo. Toda razočaranje je bilo v Vidmu za naše tovariše nemalo. Mesto da bi Italijani doposlane slovenske izdelke razstavili, so jih previdno poskrili. Iz kakšnih razlogov so to storili, pač ni težko uganiti. Razstavljenih je bilo od velike množice le malenkostno število slov. izdelkov, a šw ti so bili tako pomešani med drugo laško robo, da niso prišli do nobene veljave ter niso mogli bosti v oči občutljivih laških zagrizencev. —
Tov. F., ki je obiskal videmsko razstavo, tudi ni opazil, kar je poročal «U. t.». Odkod tako poročanje? Iz šovenizma . . .
Šolska vodstva, kise niso naznanila števila naročnikov za I. št> vilko II- letnika ,.NOVEGA RODA ', naj to nemudoma store, kajti upravni-štvo moragvedeti \ saj p/ ibližno število izvodov, ki se naj tiskajo. Tisk je drag in „Zveza“ ni v takih finančnih razmerah, da bi si lahko delala nepotrebne stroške. Kdor ne izvrši svoje dolžnosti, oškoduje „Zvezo" in s tem tudi sam sebe.