Jakob MEDVED PROBLEMSKI POUK IN TRANSFERNA SPOZNANJA V GEOGRAFIJI* Sodobna didaktika g e o g r a f i j e pos tav l j a p r e d g e o g r a f s k i pouk r e f o r m n o z a h t e v o , da j e p o t r e b n o t e ž i š č e t e g a pouka p r e n e s t i i z k o p i č e n j a s ingularnih spoznanj na t r a n s f e r n a spoznan ja . T e ž i š č e s o d o b n e g a pouka g e o g r a f i j e naj bo na k r i t i č n e m , p r o b l e m s k e m in f u n k c i j s k e m p r i k a z u g r a d i v a . - Od kod i z h a j a j o te z a h t e v e ? 1 . I z d r u ž b e n i h p o t r e b . Današnj i koncept g e o g r a f i j e kot učnega p r e d m e t a s s v o j i m i k o n c e n t r i č n i m i k r o g i i n t e ž n j o p o v s e s t r a n s k e m h o r i z o n t a l n e m p r i k a z u č i m v e č d e ž e l b o l e h a na uravn i l ovk i in z a r a d i p r e o b i l i c e g r a d i v a s i l i u č i t e l j a v u p o r a b o t i - stih de lovnih m e t o d , k i o m o g o č a j o n a j h i t r e j š o p r e d e l a v o g r a d i v a - to je v v e r b a l n e učne m e t o d e . M n o ž i c a podatkov i n d e j s t e v t e r o b i l i c a d e ž e l i n r e g i j , k i j ih m o r a - m o o b r a v n a v a t i , p o v z r o č a t a uve l j av l j an j e d e s k r i p c i j e i n f a k t i c i z m a . I z tega i z v i r a - j o negat ivna d e j s t v a ; a ) V v z g o j n o i z o b r a ž e v a l n e m p r o c e s u , k j e r p r e v l a d u j e j o d e j s t v a , fakti in d e s k r i p - c i j a , u č e n e c n e m o r e i m e t i enakopravnega p o l o ž a j a . D o l ž n o s t u č e n c a j e p r e d - v s e m , da p r i d n o p o s l u š a in s i s p o m i n s k o o s v a j a g r a d i v o . O e n a k o p r a v n e m p o - l o ž a j u uč i t e l j a in u č e n c a in o s a m o u p r a v n i v z g o j i p r i t a k e m u č n e m p r o c e s u s e - v e d a ne m o r e m o dos t i g o v o r i t i . P r e o b r e m e n j a n j e d i jakov s p r e o b i l i c o s n o v i , faktov in d e j s t e v j e tudi n a j b o l j š i nač in , da u č e n c a o d v r n e m o od s a m o s t o j n e - ga sk lepanja in r a z m i š l j a n j a , k a r pa s e v e d a ni v i n t e r e s u naše d r u ž b e . b ) U s m e r j e n o s t v d e s k r i p c i j o in f a k t o g r a f i j o p o v z r o č a , da u č e n c a ne n a u č i m o g e o - g r a f s k e g a nač ina m i š l j e n j a , da mu ne nud imo t i s t ih spoznanj in v r e d n o t , k i b i j ih g e o g r a f i j a kot učni p r e d m e t lahko dala in so nujno p o t r e b n a za s p l o š n o i z o b r a z b o s o d o b n e g a č l o v e k a , š e p o s e b n o p a občana naše s a m o u p r a v n e s o c i a l i - s t i čne d r u ž b e . Da d r u ž b a to p r a z n i n o , k i jo g e o g r a f i j a kot učni p r e d m e t ne i z p o l n j u j e v zadostn i m e r i , ču t i , v i d i m o i z v e d n o b o l j pogos t ih in j a sn ih zahtev t e r p r e d l o g o v po uvedbi n o v e g a p r e d m e t a o o k o l j u . M o g o č e pa b o m o s l i š a l i kmalu tudi zahteve po n o v e m p r e d m e t u o n a r a v n e m po tenc ia lu , o deže lah v r a z v o j u in p o d o b n o . 2 . I z p s i h o l o š k i h p o t r e b . V a d o l e s c e n t n i dobi o d u č e n c a n i v e č m o g o č e z a h - tevat i , da se b i na p a m e t u č i l r a z n i h podatkov , d e j s t e v in i m e n , če v nj ih ne v i - d i p r a v e g a s m i s l a . Mladina v t e j dobi zahteva , da i m a učna s n o v , k i jo spoznava d o l o č e n p o m e n , d o l o č e n o v r e d n o s t , h o č e o n je j r a z m i š l j a t i in z a v z e t i do nje k r i - t i č e n o d n o s . Tud i m o t i v a c i j a s e v te j dobi s p r e m i n j a . T a k o i m e n o v a n a zunanja m o - t i v a c i j a , p r i ka ter i s e j e u č e n e c u č i l p r e d v s e m z a r a d i s t a r š e v , u č i t e l j a , strahu p r e d s l a b i m i o c e n a m i , za nagrade in p o d o b n o , stopa m o č n o v o z a d j e , a v o s p r e d - j e s topa notranja m o t i v a c i j a . Č e i m a m o d o u č e n c e v p r a v i l e n o d n o s , lahko a d o l e s - centa t r a j n o n a v d u š i m o z a d o l o č e n a p o d r o č j a , z las t i č e p r i t e m u p o š t e v a m o n j i h o - v e p o r a j a j o č e s e m o ž n o s t i abstraktnega m i š l j e n j a , t e o r e t i z i r a n j a i n zan iman ja z a r a z n a v p r a š a n j a m e d č l o v e š k i h o d n o s o v , etničnih i n družben ih p r o b l e m o v itd. Z e l o p o m e m b n o z a r a z v i j a n j e teh i n t e r e s o v j e , d a j e u č e n e c p r i pouku enakopraven p a r - t n e r , da uč i t e l j in u č e n e c skupaj i š č e t a in spoznavata r e s n i c e , da se u č e n e c ne b o j i p r i z n a t i , č e s a r ne zna , t e m v e č se v takih p r i m e r i h o b r n e za p o m o č k u č i t e - l ju . U č i t e l j t o r e j n e s m e " p r o d a j a t i " i zde lan ih r e s n i c al i " i z d e l k o v " , ampak j e s a - mo v o d i t e l j , m e n t o r al i uč i t e l j v p r a v e m p o m e n u b e s e d e , k i u č e n c e uvaja in v o d i na pot i spoznavan ja od i s k a n j a , r a z i s k o v a n j a , z m o t , kon f l ik tov , do spoznan j . P r i v s a k e m n o v e m spoznan ju , k j e r j e t o l e m o g o č e , pa naj uč i te l j p r i k a ž e tudi u p o - * Referat na 3. jugoslovanskem s impozi ju o d idakt ik i geografi je na Jahor in i , septembra 1975 . 28 rabnos t p r i r e š e v a n j u prakt i čn ih v p r a š a n j . Na tak nač in u č e n c a tudi p r a v i l n o m o t i - v i r a m o , o d n o s n o m u p o m a g a m o p r i ob l ikovanju i n u t r j evan ju p r a v i l n e m o t i v a c i j e . M o t i v a c i j a bo v e d n o b o l j potekala i z n j ega s a m e g a , i z ž e l j e in n o t r a n j e g a z a n i m a - nja po spoznavanju d o l o č e n i h v p r a š a n j , da b i o njih č i m v e č v e d e l in da b i ob t ež kih nalogah p o m e r i l s v o j e s p o s o b n o s t i . Pog lav i tna in z e l o težka n a l o g a , k i s to j i p r e d u č i t e l j e m g e o g r a f i j e j e , da ob l iku je p r i u č e n c i h p r a v i l n o m o t i v a c i j o . Če j e uč i te l ju to u s p e l o , j e uspeh pouka v v e l i k i m e r i z a g o t o v l j e n . I z g e o g r a f i j e k o t z n a n o s t i . Č e h o č e m o pouk g e o g r a f i j e dvignit i n a v i š j i n ivo in č e s t r e m i m o za t e m , da damo pouku v i š j i znanstveni z n a č a j , ga m o r a m o s p r e m e n i t i i z naštevanja podatkov , d e j s t e v , faktov in o p i s a v o d k r i v a n j e t r a n s f e r - nih s p o z n a n j , zakon i tos t i in p r o b l e m o v . Ravnat i m o r a m o kot r a z i s k o v a l e c , k i p r i s v o j e m delu o d k r i v a , spoznava i n r e š u j e p r o b l e m e . B r e z p r o b l e m o v , b r e z n e r e š e - nih v p r a š a n j n i nobenega znanstvenega dela in nobene znanos t i . R a z l i k a m e d z n a n - s t v e n o - r a z i s k o v a l n i m d e l o m in p o u k o m je l e v t e m , da p r i pouku ne b o m o m o g l i odkr ivat i novih r e s n i c in s p o z n a n j , toda pot o d k r i v a n j a , spoznavan ja in r e š e v a n j a odprt ih v p r a š a n j j e enaka. Osnovn i namen s o d o b n e g a pouka g e o g r a f i j e n i v e č v t e m , da u č e n c a n a u č i m o č i m v e č podatkov , d e j s t e v t e r ga s e z n a n i m o s č i m v e č d e ž e l a m i in r e g i j a m i , t e m v e č stopa v o s p r e d j e drugi n a m e n , da u č e n c a n a m r e č s e z n a n j a m o z učno s n o v j o tako , da v n j e m z b u d i m o z a n i m a n j e in navdušenje t e r s p o s o b n o s t i za odkr ivan je n e z n a - nega sve ta . Odkr ivan je neznanega sve ta , neznanih d e ž e l , v p r a v e m p o m e n u b e s e d e , j e b i l o - snovni m o t i v g e o g r a f i j e v p r e t e k l e m sto le t ju . T e m u j e s l ed i la tudi š o l s k a g e o g r a - f i j a , zato j e b i l o snovn i s m o t e r pouka g e o g r a f i j e seznani t i u č e n c e z d o m o v i n o in č i m v e č j i m š t e v i l o m tujih d e ž e l . T a m o t i v j e tudi danes š e z e l o p o m e m b e n , toda n i v e č edini in ne m o r e v e č p r e v l a d o v a t i na v s e h r a z v o j n i h s topnjah . To ž e l j o po odkr ivan ju in spoznavan ju neznanega s v e t a , ž e l j e po r a z i s k o v a l n i de javnost i pa l a h - ko s p r i d o m u p o r a b i m o tudi p r i s o d o b n e m pouku g e o g r a f i j e . R a z l i k a je le v t e m , da ne s p o z n a v a m o v e č na v s e h stopnjah neznane d e ž e l e , pač pa da s p o z n a v a m o tu - di neznane p r o b l e m e v znani d e ž e l i . P r i s o d o b n e m pouku g e o g r a f i j e n e s p o z n a v a m o v e č s a m o p r o s t o r a , p r o s t o r a s a m e - ga na s e b i , kot s m o b i l i d o s l e j p o g o s t o nava jen i , t e m v e č s p o z n a v a m o ta p r o s t o r za č l o v e k a in i z v id ika č l o v e k a . G e o g r a f s k e p r o b l e m e v r e g i j i a l i p r o s t o r u pa l a h - k o u g o t o v i m o l e č e r a z e n p r o s t o r a s p o z n a m o tudi o d n o s e m e d p r o s t o r o m i n č l o v e - k o m . U č e n e c b o t a spoznanja i n p r o b l e m e na j l až j e o d k r i v a l , č e b o p r i t e m tudi n e p o s r e d n o p r i z a d e t , t o p a j e tudi na jv i š j a s topnja m o t i v a c i j e . N e p o s r e d n o p r i z a - detost v m n o g i h p r i m e r i h n i t e ž k o vzbud i t i , l e i zha jat i m o r a m o iz našega ž i v l j en j skega o k o l j a . V s a k o ž i v l j e n j s k o o k o l j e j e de l c e l o t n e g a sveta in j e sve t v m a l e m , zato p o v s o d n a j d e m o p r i m e r e in p r o b l e m e , k i s o hkrat i p r o b l e m i k r a j a in hkrati p r o b l e m i c e l o t n e g a s v e t a , t o r e j i m a j o t r a n s f e r n i z n a č a j . P r e n o s t e ž i š č a pouka i z k o p i č e n j a s ingularn ih spoznan j na t r a n s f e r n a spoznan ja t e r na kr i t i čn i p r o b l e m s k i in funkc i j sk i p r ikaz snovi j e t o r e j i z družben ih , p s i h o - l ošk ih in s t rokovn ih v id ikov nujen. Obsta ja pa odpr to v p r a š a n j e , kako p r i p r a k t i č - n e m delu v r a z r e d u lahko r e a l i z i r a m o navedene s m o t r e . P r i s p e v a t i d r o b e c k r e - š i tv i t ega v p r a š a n j a j e o s n o v n i namen tega p r i s p e v k a . 29 II. P O D A T K I , D E J S T V A IN S P O Z N A N J A PRI POUKU G E O G R A F I J E a ) P o d a t k i . V p r a š a n j e podatkov i n de j s tev p r i pouku g e o g r a f i j e j e eden z e l o p o m e m b - nih p r o b l e m o v didaktike g e o g r a f i j e . Aktualnost tega v p r a š a n j a se kaže tako v v s a k o d n e v - n i p r a k s i kot v s p l o š n o i z o b r a ž e v a l n i h s m o t r i h š o l e . P r i v z g o j n o i z o b r a ž e v a l n e m delu se o p a ž a aktualnost t ega v p r a š a n j a v g lavnem v nas lednj ih ob l ikah : - Učbenik i navadno v s e b u j e j o z e l o dost i podatkov . Po nekater ih o cenah je v p o s a m e z - nem učbeniku od 800 do 1200 podatkov . U č e n e c in uč i t e l j g e o g r a f i j e s i nista na j a - s n e m , kakšen odnos naj imata do podatkov . Nekater i u č i t e l j i g e o g r a f i j e s to je na s t a - l i š č u , da naj u č e n c i o b v l a d a j o v s e podatke , drugi pa podatkov sploh ne z a h t e v a j o . R e - zultat j e v obeh p r i m e r i h z e l o p o d o b e n . P r e v e l i k o š t e v i l o podatkov p o v z r o č a , da se j ih u č e n c i nauče za u r o , ko so v p r a š a n i in j ih p o t e m kaj kmalu p o z a b i j o . Anketa m e d študenti g e o g r a f i j e na FF v L jub l jan i je p o k a z a l a , da p r e t e ž n a v e č i n a študentov ne obv lada podatkov , k i se zahteva jo v o snovn i in s r e d n j i š o l i . To pa ne v e l j a s a m o za podatke, t e m v e č v v e l i k i m e r i tudi za t o p o g r a f s k a i m e n a . - Dos t i t e ž a v p o v z r o č a tudi z a s t a r e l o s t podatkov . V e č i n a podatkov je že v č a s u , ko učbenik i z i d e , neko l iko z a s t a r e l a . V s a k a učna knj iga pa naj b i b i la v rab i v s a j n e - kaj l e t , zato s o podatki lahko v e d n o m o č n o z a s t a r e l i . D o tega v p r a š a n j a z a v z e m a j o u č i t e l j i g e o g r a f i j e z e l o r a z l i č n o s t a l i š č e . Nekater i p r a v i j o , podatki s o itak z a s t a r e l i , zato se j ih ne b o m o u č i l i . Drugi v l a g a j o v e l i k o t ruda v t o , da b i podatke n e p r e s t a n o r e n o v i r a l i o z i r o m a dopo ln i l i . T i uč i t e l j i g e o g r a f i j e v i d i j o p o m e m b n i s m o t e r g e o g r a - f i j e kot učnega p r e d m e t a v aktualnih podatkih in v n e p r e s t a n e m s leden ju r a z v o j u s k o - z i p r i z m o s tat i s t ike . T o sta l e dve skra jn i s m e r i odnosa u č i t e l j e v g e o g r a f i j e i n u č e n c e v d o podatkov . V e r - j e tno pa j e m e d t e m a s k r a j n o s t i m a še dost i v m e s n i h v a r i a n t , k i t e m e l j e na skupnem i z h o d i š č u , d a zahteva jo " p o m e m b n e p o d a t k e " . P r i t em p a s e p o j a v l j a v p r a š a n j e , k a t e - r i podatki pa so p o m e m b n i ? A l i lahko p o m e m b n o s t in n e p o m e m b n o s t podatkov d o l o č a - mo tako , da s m a t r a m o za p o m e m b n e v s e podatke , k i so v učbeniku navedeni in hi p o - s e b e j o z n a č e n o , da so l e za i l u s t r a c i j o ? Če b i b i l o t a k o , p o t e m b i m o r a l i t o v p r a š a - nje r e š e v a t i s e s t a v l j a l c i u č e b e n i k o v . T o b i v e r j e t n o tudi b i la na jbo l j u s t r e z n a r e š i t e v , sa j b i u č e n e c in uč i te l j v e d e l a , da je podatke , k i so v učbeniku , p o t r e b n o tudi o b v l a d a - ti . T o d a r e a l n e r a z m e r e so p r e c e j d r u g a č n e . V učbenikih j e z e l o v e l i k o podatkov in teh niti u č e n c i niti u č i t e l j i g e o g r a f i j e ne m o r e j o obv ladat i . S e s t a v l j a l c i učben ikov in u - č i t e l j i g e o g r a f i j e p a z a r a d i n e r a z v i t e didaktike g e o g r a f i j e n i m a m o i zob l ikovan ih k r i t e - r i j e v z a d o l o č a n j e p o m e m b n i h podatkov , zato j e t o p r e p u š č e n o p r e s o j i p o s a m e z n e g a a v - t o r j a učben ika in uč i t e l j a g e o g r a f i j e . Sodobna didaktika g e o g r a f i j e b o m o r a l a t e m u v p r a š a n j u p o s v e t i t i p o s e b n o p o z o r n o s t i n najti u s t r e z n e r e š i t v e . M i s l i m , da lahko i z h o d i š č e za d o l o č a n j e p o m e m b n o s t i in n e p o - m e m b n o s t i podatkov i š č e m o s a m o v v z g o j n o i z o b r a ž e v a l n i h s m o t r i h naše š o l e in s k o z i t o p r i z m o v r e d n o t i m o podatke . Č e v z a m e m o t o i z h o d i š č e , p o t e m b o d o i m e l i v e č j o v r e d - nost in v e č j i p o m e n podatki , k i b i s t v e n o p r i p o m o r e j o k r a z u m e v a n j u s n o v i , k v z g o j i g e o g r a f s k e g a nač ina m i š l j e n j a . V e č j o v r e d n o s t b o d o t o r e j i m e l i podatki , k i j ih lahko r a z u m s k o o s v o j i m o in n i s o enkratni t e m v e č i m a j o p r e n o s n i - t r a n s f e r n i z n a č a j . M a n j š o , p o d r e j e n o v z g o j n o i z o b r a ž e v a l n o v r e d n o s t pa i m a j o podatki , k i s o enkratn i , l e k s i k o g r a f - ski in j ih n i m o g o č e r a z u m s k o , t e m v e č l e s p o m i n s k o o s v o j i t i . Po znača ju lahko podatke r a z v r s t i m o v dve o s n o v n i skupini : podatke t ra jne v r e d n o s t i in v podatke , ki i m a j o trenutno al i k r a t k o t r a j n o v r e d n o s t . P o d a t k i t r a j n e v r e d n o s t i . V t o skupino spada jo podatki o v e l i k o s t i d e ž e l (npr . Z R N m e r i 2 4 8 . 5 2 9 k m 2 , Indija 3 , 0 4 6 . 2 3 2 k m 2 ) , v e l i k o s t i c e l i n , z e m l j i n , v i š i n i g o - ra (npr . K i l i m a n d ž a r o 5 . 8 9 5 m ) , dolž inah r e k , v e l i k o s t i p o r e č i j i td. Podatkov o v i š i - n i in v e l i k o s t i s i ne m o r e m o r a z u m s k o o s v o j i t i , t e m v e č s i j ih m o r a m o enos tavno z a - pomni t i . Ni m o g o č e r a z u m e t i , zakaj m e r i T r i g l a v ravno 2 . 8 6 4 m e t r o v , zakaj n i 10 m 30 v i š j i al i n i ž j i . Slaba stran s p o m i n s k e o s v o j i t v e pa je tudi v t e m , da s p o m i n s k o o s v o j e - ne podatke tudi kmalu p o z a b i m o . Z a t o zahteva jo dos t i ponav l jan ja . Ko i z b i r a m o p o d a t - ke t ra jne v r e d n o s t i , s e m o r a m o znač i lnos t i teh podatkov zavedat i . B i t i m o r a m o z e l o prev idn i p r i i z b i r i teh podatkov in n j ihovo š t e v i l o kar se da s k r č i t i . T i s t e podatke t r a j - ne v r e d n o s t i , ka te re s m o i z b r a l i , pa m o r a m o dos t ikrat ponavl ja t i in zahtevat i od u č e n - c e v , da j ih b r e z p o g o j n o p o z n a j o . Kakšni naj b i b i l i k r i t e r i j i za i z b o r podatkov trajne v r e d n o s t i ? V s e k a k o r b o m o p r i t e m m o r a l i upoštevat i n a č e l o o d b l i ž n j e g a k da l jnemu. O d o m a č i d r ž a v i b o p o t r e b n o obvladat i v e č podatkov (npr . ko l iko m e r i na jv i š j i v r h , v e - l ikos t d r ž a v e , p o s a m e z n i h repub l ik i td . ) manj o E v r o p i (ko l iko m e r i n a j v i š j i v r h , m o - g o č e na jda l j ša r e k a i t d . ) še manj o drugih ce l inah in z e m l j i n a h . C e l o v r s t o podatkov t ra jne v r e d n o s t i naj s i u č e n c i o s v o j e s a m o p r i m e r j a l n o (ne abso lutno t e m v e č re la t ivno ) . P r i p r i m e r j a l n e m o s v a j a n j u podatkov i z h a j a m o od znanega k n e z n a n e m u , od d o m a č e d r - žave k d r u g i m d r ž a v a m (npr . Z R N j e nekaj m a n j š a od J u g o s l a v i j e i t d . ) . P o d a t k i t r e n u t n e a l i k r a t k o t r a j n e v r e d n o s t i . T i podatki z a j e m a j o p r e d - v s e m č l o v e k a in n j e g o v o de lovan je v p r o s t o r u . Nj ihova skupna z n a č i l n o s t j e p r e d v s e m v t e m , da n i so stalni t e m v e č se h i t r o s p r e m i n j a j o . V o k v i r u teh lahko l o č i m o : - abso lutne podatke in - r e la t ivne podatke . Abso lutn i podatki nam s l u ž i j o za pr ikaz p r o i z v o d n j e (npr . p r i d o b i v a n j e razne v r s t e h r a - ne , p r o i z v o d n j a i n d u s t r i j s k e g a b l a g a , p r i d o b i v a n j e r u d a r s k i h s u r o v i n i t d . ) i n r a z v o j a p r e - b i v a l s t v a tako v p o s a m e z n i d e ž e l i kot na svetu kot c e l o t i . Re la t ivn i podatki nam k a ž e j o odnos m e d d v e m a e l e m e n t o m a al i k o l i č i n a m a . N a j v e č k r a t k a ž e j o r a z m e r j e d o c e l o t e , p r o s t o r a , al i s topnjo r a z v o j a . Tud i abso lutni in re la t ivn i podatki trenutne in kratkot ra jne v r e d n o s t i zahteva jo p r e d v s e m s p o m i n s k o o s v a j a n j e . Nj ihova kratkotra jna aktualnost in n e v a r n o s t pozab l jan ja nas s i l i - ta , da m o r a m o bit i z e l o p r e u d a r n i p r i i z b i r i podatkov , k i j ih b o m o zahteva l i , da j ih u č e n c i o b v l a d a j o . M i s l i m , da ne s m e m o zahtevat i dos t i podatkov trenutne ali k r a t k o - t ra jne v r e d n o s t i , k i b i b i l i s a m i seb i namen . T e ž i t i m o r a m o za t e m , da v s e podatke trenutne in kratkot ra jne v r e d n o s t i , k i naj b i j i h u č e n c i o b v l a d a l i , s p r e m e n i m o v r a z u m - sko o s v o j e n a s p o z n a n j a , k i s o s p l o š n o uporabna in i m a j o t r a n s f e r n i z n a č a j . Kakšne so m o ž n o s t i s p r e m i n j a n j a podatkov trenutne in kratkot ra jne v r e d n o s t i v t r a n s - f e r n a s p o z n a n j a , s i o g l e j m o na nekater ih p r i m e r i h . P r i pouku g e o g r a f i j e ne m o r e m o m i m o podatkov o p r e b i v a l s t v u . Učbenik i za p o s a m e z - ne d e ž e l e navadno nava ja j o š t e v i l o p r e b i v a l s t v a , p o p r e č n o g o s t o t o , š t e v i l o p r e b i v a l s t v a v e č j i h m e s t in p o k r a j i n , v č a s i h tudi d e l e ž p r e b i v a l s t v a po nac ionaln i in s o c i a l n o p o k l i c - ni s e s t a v i in p o d o b n o . P r i t e m se na jvečkra t nas lan ja j o na p o v e z a v o s p r o s t o r o m in č a s o m . V p o v e z a v i s p r o s t o r o m p r i k a z u j e j o p o p r e č n o g o s t o t o in p r o s t o r s k o r a z m e s t i - tev p r e b i v a l s t v a , v p o v e z a v i s č a s o m pa osnovne z n a č i l n o s t i r a z v o j a . T o d a t i podatki so v v e č i n i p r i m e r o v enkratni in ne s l u ž i j o kot ind ikator j i za r a z u m e v a n j e c e l o s t n e g a d r u ž b e n o e k o n o m s k e g a r a z v o j a in p o g o s t o tudi n i s o p r e n o s n i na p r o s t o r s k o druga p o - d r o č j a . P r e d n a m i je na loga , da te podatke k l a s i f i c i r a m o na t i s t e , k i so s a m o za i l u s t r a c i j o in na t i s t e , k i so p r e n o s n i in nam lahko s l u ž i j o kot k r i t e r i j i za ugo tav l j a - nje s topnje r a z v o j a . Za i lus trat ivne podatke , kot so npr . š t e v i l o p r e b i v a l s t v a v d o l o - č e n e m m e s t u , p o k r a j i n i , d e ž e l i , abso lutno š t e v i l o m e s t n e g a i n k m e č k e g a p r e b i v a l s t v a , abso lutna p r o i z v o d n j a p o s a m e z n i h v r s t i n d u s t r i j s k e g a b laga in kmet i j sk ih pr ide lkov j e s eveda n e s m i s e l n o , da b i zahteva l i , da j ih u č e n c i o b v l a d a j o . P a č pa m o r a m o učence nauč i t i , kako in na kakšen nač in na jh i t re je p r i d e j o do teh podatkov , če b i j ih p o t r e b o - v a l i . P o s e b n o p o z o r n o s t pa m o r a m o posvet i t i p o d a t k o m , k i nam kot ind ikator j i o m o g o č a j o r a z u m e v a n j e d r u ž b e n o e k o n o m s k i h r a z m e r i n i m a j o s p l o š n o , t r a n s f e r n o v r e d n o s t . Kot 31 j e o r e h o d l i č e n indikator za ugotav l jan je m i k r o k l i m a t s k i h r a z m e r v d o l o č e n e m k r a j u , t a - ko j e s topnja naravne r a s t i š t ev i l a p r e b i v a l s t v a lahko o d l i č e n indikator za ugotavl janje ku l turnega , s o c i a l n e g a in e k o n o m s k e g a r a z v o j a v neki d e ž e l i . U č e n c e m m o r a m o p o j a - sni t i , da so zakoni tos t i v r a z v o j u š tev i la p r e b i v a l s t v a t e s n o p o v e z a n e s p r o i z v a j a l n i m i s i s t e m i in da se v s topnj i r a s t i š t ev i la p r e b i v a l s t v a z r c a l i j o s o c i a l n e , kulturne in g o - s p o d a r s k e z n a č i l n o s t i d o l o č e n e d e ž e l e . U č e n c e m m o r a m o p o j a s n i t i , d a p r i n a r a v n e m r a z v o j u š tev i la p r e b i v a l s t v a lahko l o č i m o v e č znač i ln ih o b d o b i j . a ) V na jbo l j zaos ta l ih r a z m e r a h je r o d n o s t z e l o v e l i k a . Na eni s trani jo navadno p o - s p e š u j e j o v e r s k i (naj bo t o l iko o t r o k kot j ih b o g da) , na drugi pa s o c i a l n i r a z l o g i . V p r i m i t i v n i d ružb i n i s o c i a l n e g a z a v a r o v a n j a , zato s i č l o v e k skuša s t a r o s t z a v a - r o v a t i s t e m , da i m a dost i o t r o k , k i b o d o zanj s k r b e l i . K e r pa so z d r a v s t v e n o - h ig i enske r a z m e r e z e l o p r i m i t i v n e , p r e h r a n a p i č l a i n e n o v r s t n a , j e tudi u m r l j i v o s t o t r o k z e l o v e l i k a , za to j e s topnja naravnega n a r a š č a n j a š tev i la p r e b i v a l s t v a r e l a - t ivno n izka . b ) Z d r u ž b e n o e k o n o m s k i m r a z v o j e m in v i š a n j e m ž i v l j e n j s k e ravni se p o l a g o m a dviga tudi z d r a v s t v e n a p r o s v e t a in s t e m se naglo b o l j š a j o tudi san i tarno h ig ienske r a z - m e r e . U m r l j i v o s t o t r o k naglo' nazaduje . M i s e l n o s t p r e b i v a l s t v a s e p o č a s n e j e s p r e - m i n j a kot e k o n o m s k e r a z m e r e , zato r o d n o s t še d o l g o č a s a os tane na enaki v i š i n i . T o j e o b d o b j e , k o s e p o j a v i tako imenovana " e k s p l o z i j a p r e b i v a l s t v a " . T a j e npr . z a j e l a Mehiko leta 1925, do danes pa že c e l o t n o j u ž n o a m e r š k o c e l i n o . V J u g o s l a - v i j i pa je znač i lna za K o s o v o in nekatere de le v B o s n i in H e r c e g o v i n i . c ) Z r a z k r o j e m k l a s i č n e a g r a r n e d r u ž b e , nag l im m a n j š a n j e m d e l e ž a k m e č k e g a p r e b i - v a l s t v a , p r e s l a j a n j e m , p r e v l a d o n e k m e č k e g a p r e b i v a l s t v a , r a z v o j e m s p l o š n o i z o b r a - ževa lnega i n p o k l i c n e g a š o l s t v a , d v i g o m ž i v l j e n j s k e ravn i i n s p l o š n e i z o b r a z b e p r e - b i v a l s t v a se p o l a g o m a s p r e m i n j a tudi m i s e l n o s t l judi . K o l i k o bo o t r o k v p o s a m e z - n i d r u ž i n i , p o s t a j a v e d n o m a n j o d v i s n o od " b o ž j e v o l j e " in v e d n o b o l j od v o l j e obeh r o d i t e l j e v . Z d r u g i m i b e s e d a m i , z a č n e se uve l jav l ja t i p lan i ran je d r u ž i n e . V a g r a r - n o - i n d u s t r i j s k i h in mlad ih industr i j sk ih državah m o r a druž ina še v e l i k o v lagat i v o t r o š k o v a r s t v o , v s p l o š n o in s t r o k o v n o i z o b r a ž e v a n j e o t r o k , hkrat i pa se ne m o r e o d r e č i d o l o č e n e m u ž i v l j e n j s k e m u nivo ju i n m a t e r i a l n i m d o b r i n a m , zato š t e v i l o r o j - s tev naglo pada in d o s e ž e m i n i m u m . d) V i n d u s t r i j s k o r a z v i t i h deže lah z v i s o k i m ž i v l j e n j s k i m n i v o j e m o d p a d e j o š tev i lne m a t e r i a l n e in druge s k r b i , ki t a r e j o m l a d e druž ine v deže lah v r a z v o j u , zato je r o d n o s t zopet neko l iko v i š j a , toda m o č n o pod r o d n o s t j o v p r imi t i vn ih r e ž i m i h . P r i t e m m o r a m o u č e n c e m po j asn i t i , d a navedena s h e m a kaže s p l o š n e z n a č i l n o s t i s topnje r a z v o j a š tev i la p r e b i v a l s t v a , da pa lahko o b s t a j a j o š tev i lne i z j e m e . N a p r e d - na al i nazadnjaška s o c i a l n a pol i t ika v d o l o č e n i d e ž e l i lahko b i s t v e n o vp l i va na s p r e - m i n j a n j e s topnje r a s t i š t ev i la p r e b i v a l s t v a . Č e s m o učencu p o m e n podatka stopnje r a z v o j a š tev i la p r e b i v a l s t v a p r a v i l n o o b j a s n i l i , da ga je r a z u m s k o o s v o j i l , s m o s p r e m e n i l i ta podatek v r a z u m s k o , t r a n s f e r n o s p o z n a - n je . Č e b o m o p r i k a t e r i k o l i d e ž e l i o m e n i l i , a l i b o u č e n e c sam z a s l e d i l podatek , d a j e s topnja naravne r a s t i š t ev i l a p r e b i v a l s t v a 3 , 1 % , bo na o s n o v i tega lahko s a m p r i š e l do š tev i ln ih s k l e p o v : da j e d e l e ž n e p i s m e n e g a in k m e č k e g a p r e b i v a l s t v a še z e l o v i s o k , da je d e ž e l a v faz i i n d u s t r i a l i z a c i j e , da je z d r a v s t v e n a s lužba že dokaj r a z v i t a , m e d t e m ko se kulturno p r o s v e t n e r a z m e r e še n i s o dost i s p r e m e n i l e itd. S t em s m o d o s e g l i r e - sn i čno s p r e m e m b o podatka v t a n s f e r n o s p o z n a n j e , sa j u č e n e c na o s n o v i tega podatka - ind ikator ja ugotav l ja in r a z u m e š tev i lne druge e l e m e n t e in z n a č i l n o s t i d r u ž b e n o e k o - n o m s k e g a in s o c i a l n e g a r a z v o j a v d o l o č e n i d e ž e l i . 32 O g l e j m o s i še en p r i m e r s p r e m i n j a n j a podatka v t r a n s f e r n o s p o z n a n j e . V š o l s k i h u č - benikih p o g o s t o n a v a j a m o , v te j in t e j d e ž e l i j e tak in tak d e l e ž k m e č k e g a p r e b i v a l - stva. Če z a h t e v a m o , da s i u č e n c i s p o m i n s k o o s v o j e podatek , p o t e m to ne bo dos t i p r i p o m o g l o k i z b o l j š a n j u n j e g o v e i z o b r a z b e (dokaz za to j e , da podatek lahko p o z a b i m o , nihče p a š e n i r e k e l , b i l s e m i z o b r a ž e n p a s e m p o z a b i l ) . Z a r a z u m s k o o s v o j i t e v p o - mena podatka d e l e ž a k m e č k e g a p r e b i v a l s t v a p a j e p o t r e b n o u č e n c u p o j a s n i t i , d a j e š t e - v i l o k m e č k e g a p r e b i v a l s t v a v neki d e ž e l i v e d n o v o b r a t n e m s o r a z m e r j u s s topn jo d r u ž - beno e k o n o m s k e g a i n t ehn i čnega r a z v o j a . Z a s tvarno r a z u m e v a n j e podatka d e l e ž a k m e č - kega p r e b i v a l s t v a kot ind ikator ja s topnje d r u ž b e n o e k o n o m s k e g a r a z v o j a m o r a u č e n e c spoznat i o s n o v e r a z v o j a a g r a r n e g a g o s p o d a r s t v a . a ) Spoznati m o r a , da je b i l o p r i nas za p r e d i n d u s t r i j s k o o b d o b j e z n a č i l n o , da se je v e l i k a v e č i n a p r e b i v a l s t v a ukvar ja la s k m e t i j s t v o m . T a k o kot je b i l o p r i nas v p r e d i n d u s t r i j s k e m o b d o b j u , je danes še v š tev i ln ih d e ž e l a h v r a z v o j u , k j e r se s k m e t i j s t v o m ukvar ja v e č kot 80% p r e b i v a l s t v a . P r i o b d e l a v i , s p r a v i l u i n p r e d e l a - v i p r i d e l k o v p r e v l a d u j e r o č n o d e l o , zato j e p o t r e b n o dost i de lovne s i l e . S tor i lnos t č l o v e k o v e g a dela je z e l o nizka (za 1 q p š e n i c e je po t rebn ih ca 7 dni č l o v e k o v e g a de la ) , zato j e tudi ž i v l j en j ska r a v e n z e l o n izka. b ) Že prva doba i n d u s t r i a l i z a c i j e o m o g o č a uva janje s t r o j e v v k m e t i j s t v o . S t ro j i o l a j - š a j o k m e t o v o de l o in dv igne jo n j e g o v o s t o r i l n o s t . Z a t o j e v k m e t i j s t v u p o t r e b n o v e d n o m a n j l jud i . Odv išna de lovna s i la se o d s e l j u j e v m e s t a a l i v druge d e ž e l e in d r ž a v e , k j e r s i i š č e z a p o s l i t e v v n e a g r a r n e m g o s p o d a r s t v u . c ) Obdob je znans tveno - t ehn i čne r e v o l u c i j e j e o m o g o č i l o po lno m e h a n i z a c i j o k m e t i j s t v a in s k o r a j v c e l o t i o d p r a v i l o r o č n o d e l o . Npr . za p r i d e l o v a n j e 1 q p š e n i c e je p o - t rebnih s a m o š e 2 , 3 ure s t r o j n e g a de la . Z a r a d i tega s e j e š t e v i l o k m e č k e g a p r e - b i v a l s t v a v i n d u s t r i j s k o r a z v i t i h deže lah z m a n j š a l o na m i n i m u m , v g lavnem pod 10%. S s p o z n a n j e m osnovnih s topen j p r e o b r a z b e zaos ta l e a g r a r n e d e ž e l e v r a z v i t o i n d u s t r i j - sko d e ž e l o spozna u č e n e c tudi v r e d n o s t in p o m e n podatka d e l e ž a k m e č k e g a p r e b i v a l - stva kot t r a n s f e r n e g a ind ikator ja . Če p r i neki d e ž e l i u g o t o v i , da j e de lež a g r a r n e g a p r e b i v a l s t v a 70%, lahko ugotov i v r s t o z n a č i l n o s t i in p r e d v i d i p r o c e s e , k i se b o d o n u j - no p o j a v i l i . T a k o npr . lahko ugo tov i , da j e s topnja n a r a š č a n j a p r e b i v a l s t v a dokaj v e - l ika , da j e produkt ivnos t dela n izka , n izek ž i v l j e n j s k i n ivo , v e l i k d e l e ž n e p i s m e n e g a p r e b i v a l s t v a , da je industr i ja š e l e v r a z v o j u , da bo v b o d o č n o s t i a g r a r n o p r e b i v a l s t v o m n o ž i č n o z a p u š č a l o p o d e ž e l j e in s i i s k a l o z a p o s l i t e v v d o m a č i h n e a g r a r n i h s r e d i š č i h al i pa se o d s e l j e v a l o v tuj ino itd. Naj zados tu je ta dva p r i m e r a s p r e m i n j a n j a podatkov v t r a n s f e r n a spoznan ja . Tak ih m o ž - nost i j e p r i pouku g e o g r a f i j e z e l o v e l i k o , nudi jo se nam tako p r i f i z i č n i (ko l i č ina p a - davin, s t r m i n a , r e č n i r e ž i m i td . ) kot p r i družben i g e o g r a f i j i . b ) D e j s t v a . P o d o b n o kakor podatki s o tudi de j s tva p r i pouku g e o g r a f i j e ne i zog ibna . B r e z njih n i m o g o č e spoznavat i g e o g r a f s k e s t v a r n o s t i . V p r a š a n j e j e l e v t e m , ko l iko d e j s t e v o b r a v n a v a m o in kako j ih o b r a v n a v a m o . P r i t e m j e p o t r e b n o upoštevat i tudi r a z v o j n o s topn jo in f u n k c i j o o s n o v n e in s r e d n j e š o l e v c e l o t n e m s i s t e m u g e o g r a f s k e g a i z o b r a ž e v a n j a . D e j s t v o kaže odnos m e d d v e m a al i v e č f a k t o r j i . Npr . J u g o s l o v a n s k a Jadranska obala j e č l e n o v i t a . T o d e j s t v o kaže o d n o s m e d o b a l o i n č l e n o v i t o s t j o . Argent ina z a v z e m a skra jn i j u g Južne A m e r i k e . D e j s t v o kaže odnos m e d A r g e n t i n o in n jeno l e g o na j u ž n o - a m e r i š k i c e l i n i . A l i : P o h o r j e j e z i m s k o š p o r t n o s r e d i š č e , i td. P o d o b n o kot podatki tudi de j s tva zahteva jo s p o m i n s k o o s v o j i t e v . R a z l i k a m e d podatki in de j s tv i je le v t e m , da p o g o s t o de j s tva l a ž j e z r a z l i č n i m i nač ini p o n a z a r j a m o , o b l i - k u j e m o p r e d s t v e in s t em o l a j š a m o z a p o m n i t e v . 33 N a m e n de j s tev p r i pouku g e o g r a f i j e j e dvo jen . Na eni s trani de j s tva o z n a č u j e j o , k j e j e k a j , na drug i s trani pa kakšen je ta e l ement in kakšna je n j e g o v a funkc i ja . Iz tega dvo jnega namena s led i ta tudi dva nač ina odnosno dva p r i s t o p a k o b r a v n a v i . Ko u č e n c e s e z n a n j a m o , k je j e kaj in kaj j e ka j , p o s r e d u j e m o to p r e t e ž n o na deskr ip t ivn i nač in . Npr . A r g e n t i n a z a v z e m a s k r a j n i jug Južne A m e r i k e . T o n a j p r e j p o v e m o , z a b o l j š o p r e d s t a v o i n l a ž j o z a p o m n i t e v p a š e p o k a ž e m o n a z e m l j e v i d u . P o h o r j e j e z i m s k o š p o r t - n o s r e d i š č e . K o d a m o u č e n c e m t o i n f o r m a c i j o , lahko š e p o k a ž e m o P o h o r j e n a z e m l j e - v idu in m o g o č e š.e s l iko P o h o r j a z z i m s k o š p o r t n i m i ob jekt i . S t em s m o j i m z b e s e d n o in s l ikovno d e s k r i p c i j o nudili m o ž n o s t za s p o m i n s k o o s v o j i t e v d e j s t v a . Tud i tak nač in o b r a v n a v e j e p r i pouku g e o g r a f i j e nujen in p o t r e b e n . K e r pa zahteva od u č e n c a p r e t e ž - n o s p o m i n s k o o s v a j a n j e , p o d o b n o kot p r i s p o m i n s k o o s v o j e n i h podatkih , j e ve l ika n e - v a r n o s t nagle p o z a b e , zato m o r a m o tudi deskr ip t i vno podana in s p o m i n s k o o s v o j e n a d e j - stva č i m b o l j s k r č i t i . Za t ista d e j s t v a , k i j ih pa p o s r e d u j e m o , m o r a m o s p o g o s t i m p o - n a v l j a n j e m in u t r j e v a n j e m d o s e č i , da j ih u č e n c i r e s n i č n o o b v l a d a j o . G lede na r a z v o j n o s topn jo bo d e s k r i p t i v n o poda jan je de j s tev b o l j p o g o s t o v n iž j ih r a z r e - dih o s n o v n e š o l e , m e d t e m ko v v i š j i h r a z r e d i h o s n o v n e š o l e in v s r e d n j i h š o l a h d e s - kr ip t ivno poda jan je in s p o m i n s k o o s v a j a n j e d e j s t e v v c e l o t i o d p a d e , tako p r i n e p o s r e d - nem u č n e m p r o c e s u , kot v učbenik ih in p r i r o č n i k i h . Tu je p o t r e b n o iz že u v o d o m a n a - veden ih r a z l o g o v de j s tva p o s r e d o v a t i v obl ik i p r o b l e m o v , odprt ih v p r a š a n j in s t e m o m o g o č i t i u č e n c e m , da u č e n c i o t e m r a z m i š l j a j o , z a v z e m a j o do tega d o l o č e n odnos in p r i d e j o d o d o l o č e n i h s k l e p o v . P r i o b r a v n a v i d e j s t e v b o p r e v l a d o v a l v z r o č n o - p o s l e d i č n i nač in o b r a v n a v e . Npr . d e j - s tva ; " A r g e n t i n a z a v z e m a skra jn i jug Južne A m e r i k e " , s m o p r i d e s k r i p t i v n e m načinu p o s r e d o v a n j a s a m o s p o r o č i l i kot i n f o r m a c i j o i n z a b o l j š o p r e d s t v a v o t o š e pokaza l i n a kar t i . P r i p r o b l e m s k e m načinu o b r a v n a v e lahko i n f o r m a t i v n o v l o g o i n i n f o r m a t i v n i p o - m e n de j s tva ugotove u č e n c i s a m i . (Če b i v te j l u č i , kaj n a m r e č lahko ugotove u č e n c i s a m i , p r e l i s t a v a l i naše š o l s k e učben ike , b i lahko nj ihov o b s e g z m a n j š a l i z a v e č kot dve t r e t j i n i , kar d o k a z u j e , da v njih m o č n o p r e v l a d a d e s k r i p c i j a ) . Če i m a u č e n e c a t l a s , b o j a s n o lahko ugotov i l l e g o A r g e n t i n e . P r i u čencu p a m o r a m o vzbud i t i z a n i m a n j e , d a ugotav l ja , kako je ta l ega vp l i va la v p r e t e k l o s t i , kako vp l i va v s e d a n j o s t i in kako bo v b o d o č n o s t i v e r j e t n o v p l i v a l a na g o s p o d a r s k o in s o c i a l n o ž i v l j e n j e v A r g e n t i n i in na n jeno f u n k c i j o v okv i ru sveta kot c e l o t e . Če s m o p r o b l e m s k o in f u n k c i j s k o obravnava l i tudi druga d e j s t v a , bo u č e n e c lahko b r e z t ežav b o d i s i s a m al i pa s p o m o č j o uč i t e l j a ugotov i l g o s p o d a r s k o u s m e r j e n o s t A r g e n t i n e , n jeno z u n a n j e t r g o v i n s k o p o v e z a v o i n n j e - no f u n k c i j o v s v e t o v n e m g o s p o d a r s t v u . P o d o b n o b o m o o b r a v n a v a l i d r u g o , ž e o m e n j e n o d e j s t v o : " j u g o s l o v a n s k a obala j e č l e n o - v i t a " . Ž e s a m p o g l e d n a k a r t o b o p r i u č e n c i h s p r o ž i l v p r a š a n j e zaka j j e naša obala č l e n o v i t a zaka j p a j e i ta l i jansk i de l j a d r a n s k e o b a l e l e m a l o r a z g i b a n . P r i o b r a v n a v i p o s l e d i c u č e n c i s p o z n a j o f u n k c i j o j a d r a n s k e oba le v r a z l i č n i h obdob j ih . V r s t a u g o t o v i - tev in v z r o č n o - p o s l e d i č n i h o d n o s o v i m a tudi t r a n s f e r n i z n a č a j in j ih s p r i d o m k o m p a - ra t ivno u p o r a b i m o p r i drugih oba lah s p o d o b n i m i z n a č i l n o s t m i . Ob navedenih p r i m e r i h s m o ugo tov i l i , da lahko v e l i k o v e č i n o d e j s t e v , k i j ih p o d a j a j o d e s k r i p t i v n o in s i j ih m o r a u č t n e c s p o m i n s k o o s v o j i t i , s p r e m e n i m o v v p r a š l j i v o o b l i - k o , v p r o b l e m e . P r o b l e m e pa b o s t a u č e n e c in uč i t e l j skupno r e š e v a l a , u č e n e c bo s t v a r - no p o s t a l enakopravn i subjekt v u č n e m p r o c e s u , k j e r b o d o lahko po lno p r i š l e do i z r a - z a v s e n j e g o v e s p o s o b n o s t i . S p r e m i n j a n j e podatkov v t r a n s f e r n a spoznanja in o b r a v n a v a d e j s t e v v obl ik i p r o b l e m o v nudi m o ž n o s t za v e č j o a k t i v i z a c i j o u č e n c e v v u č n e m p r o c e s u in p r e n o s t e ž i š č a od s p o m i n s k e g a na r a z u m s k o o s v a j a n j e g r a d i v a . Na drugi s trani pa tak nač in pouka z a h - t e v a , d a n a r a č u n kval i te te m o č n o s k r č i m o o b s e g snov i , o d p r a v i m o v e s nepot rebn i b a - 34 last in se o m e j i m o le na b i s t v e n e t r a n s f e r n e ind ikator j e in o s n o v n e p r o b l e m e , k i so nujni za spoznavan je s o d o b n e g a sveta in za v z g o j o g e o g r a f s k e g a nač ina m i š l j e n j a . L I T E R A T U R A ; 1 . B a r i c a M a r e n t i č - P o ž a r n i k : Č in i te l j i u s p e š n e g a u č e n j a , F i l o z o f s k a fakulteta u n i v e r z e v L jub l j an i , o d d e l e k za p s i h o l o g i j o , L jub l j ana , 1974. 2 . Ankete m e d študenti g e o g r a f i j e na oddelku za g e o g r a f i j o , F i l o z o f s k a f a k u l - teta v L jub l jan i . 3 . V . Š t e r : A g r a r n o e k o n o m s k e r a z i s k a v e i n š tudi je t e r p r o b l e m i k m e t i j s t v a . Sodobno k m e t i j s t v o , L jub l jana 1969, š t ev . 1 - 2 . Jakob MEDVED SODOBNA KONCEPCIJA DIDAKTIKE IN METODIKE GEOGRAFIJE* O m e j i t e v p o j m a d i d a k t i k a i n m e t o d i k a , a ) D i d a k t i k a . - P o i z k u s o m e j i t v e p o j - m o v didaktika in metod ika g e o g r a f i j e n i enostavna naloga in je n i m o g o č e z a d o v o l j i v o in " e n k r a t za v s e l e j " r e š i t i . P r o b l e m a t i č n o s t na loge se k a ž e že v t e m , da r a z l i č n e š o - l e in r a z l i č n i s t rokovn jak i tudi r a z l i č n o p o j m u j e j o o b č o didaktiko in o b č o m e t o d i k o . N e - ka te re š o l e in nekater i s t rokovn jak i to p o j m u j e j o b o l j a l i manj kot enotno znanstveno d i s c i p l i n o , drugi pa ju s t r o g o r a z m e j u j e j o . Tudi g l ede osnovnih na log in o s n o v n e g a d e - l ovnega p o d r o č j a o b č e didaktike so mnen ja r a z l i č n a . Nekater i s m a t r a j o , da j e d idakt i - ka t e o r i j a o v z g o j n o i z o b r a ž e v a l n i h s m o t r i h in v z g o j n o i z o b r a ž e v a l n i v s e b i n i (1) , drugi pa j o s m a t r a j o kot t e o r i j o o učen ju in j e o s r e d n j i c i l j anal iza učnega p r o c e s a in učnih u - č inkov (2 ) . P r i s t a š i k i b e r n e t i č n e didaktike pa ne i z h a j a j o to l iko i z k l a s i č n i h pedagošk ih spoznanj in i z s l e d k o v , t e m v e č i z z n a n s t v e n o - t e h n i č n e g a sve ta . Po n j i h o v e m mnenju j e o s n o v n i s m o t e r d idakt ike , da r a z i s k u j e , kako vod i t i učne p r o c e s e in kako ob l ikovat i u č - n i s i s t e m , d a b i č i m u s p e š n e j e r e a l i z i r a l i p o s t a v l j e n e v z g o j n o i z o b r a ž e v a l n e s m o t r e (3 ) . R a z l i k e v p o j m o v a n j u c i l j e v in v s e b i n e o b č e didaktike so znatne in o d r a ž a j o r a z l i č n o u - s m e r j e n o s t p o s a m e z n i h t e o r e t i č n i h š o l i n p o s a m e z n i k o v . Č e p r i m e r j a m o v s e t r i k o n - c e p t e , v i d i m o , da se t e ž i š č e r a z i s k o v a l n e g a de la in o b r a v n a v e p r e s t a v l j a od v s e b i n s k e k o r g a n i z a c i j s k i s trani pouka. b ) Metod ika . - Navedena p o j m o v a n j a so p o j m o v a n j a didaktike v " o ž j e m s m i s l u b e s e d e " , v š i r š e m s m i s l u pa van jo v k l j u č u j e j o tudi m e t o d i k o . V s e didakt ične š o l e in v s i d i d a k - tiki s t rokovn jak i so s i edini v t e m , da so učne m e t o d e o d v i s n e od v z g o j n o i z o b r a ž e v a l - nih s m o t r o v . R a z e n od v z g o j n o i z o b r a ž e v a l n i h s m o t r o v pa so učne m e t o d e o d v i s n e tudi od učne v s e b i n e . G e o g r a f s k a učna v s e b i n a zahteva d r u g a č n e m e t o d e kot pouk j e z i k o v al i g lasbena v z g o j a . Z a r a d i tega se lahko m e t o d i k e r a z v i j a j o l e v o k v i r u p r e d m e t o v . O- sta ja pa v p r a š a n j e a l i o b s t a j a j o m e t o d i č n a p r o b l e m s k a p o d r o č j a , k i s o skupna v s e m p r e d m e t o m . P r i t e m o m e n i m o lahko tr i p r o b l e m s k a p o d r o č j a ; 1 . učne o b l i k e , 2 . p o - tek pouka in 3. učna sredstva. * R e f e r a t na 3. j u g o s l o v a n s k e m s i m p o z i j u o didaktiki g e o g r a f i j e na J a h o r i n i , sept . 1975. 35