Leio vISI., štev. 1QO. Celje, torek 7. sepiembra S92Q. Pošmina plačana u gotovini. lxhaja v torefe, čttriek in suboio. Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 20'—• Posamezna Ste«iika 1 Hin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. UrciSni&tvo in upravaištvo c Celjc Strossmayerjeva ulica 1, pritli Čje. Rokopisi se ne vračajo. Ogiasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Katastrofa. Popolnoma nepričakovano in naj- brže brez daljšega ugibanja je pro- met no ministrstvo v petek ustavi-lo do- bavlianje premoga pri vseh zasebnih premogovnikih. S tern je zadeta v živo zlasti Trboveljska premogokopna dru- žba, ki je reagirala takoj z bliskoviio nagftco: odpustila je 4000 delavcev in skrčila obrat na minimum. Vse to se je zgodilo preko nocr In nenadoma sto- jikno pred katastrofalnkn preokretorn v naši gospodarski krizi. Trboveljska premogokopna družba je največje in- dustriijsko podjetje v Sloveniji in uda- rec nji je udarec vsemu slovenske-mu gospodaa'stvu. Ker produkcLja premoga v dr- žavnib rudnikiib niti daleko ne krije dnevne potrebe za železniški1 prompt, bo prva posledica omejitev železniške- ga prometa. To krizo je morala vlada i'xzvati v trenutku, ko se vsaka vlada trudi, da bi z ozlrom na izvozno sezo- Bo zvišala prompt! Ministrstvo samo sicer o vzroki'h svojega neprrčakovanega dalekosežne- ga ukrepa ni izdalo nobenega sltižbe- nega sporočila. Vendar pa je znano. da je med ministrstvom in premogov- niki obstojaT že dalje casa oster kon- flikt radi cen, ki jihi mora plačevati država za premog. Ministrstvo stoji na stališču. da so te cene mnogo previso- ke. Že pred meseci je za to odpoveda- lo dolgoročne pogodbe za dobavo pre- moga največjim privatnim rudnikom, m. dr. Trboveljski družbi ter je naro- cevalo premog za železnice takorekoč sproti, z dneva v dan. Pjped nekaj .me- seci so se zacel'a pogajanja z Udruže- njeni privatnih premogovnikov, ki pa se niso zakljueila. Preinogovniki so la- krat ponudili znižanje cen v celokup- ni letni vrednosti 30 milijonov dinar- jev. Akoravno je ministrstvo vzelo to ponndbo na znanje, vendar ni prišlo do formafnega spora.zu.ma. Pred par dnevi je ministrstvo brzojavno pozva- lo zastopnike največjih rudnikov na nova pogajanja, ki bi .&e imela pričeti minoli petek. Tik pred početkom poga- janj pa je mimistrstvo ustavilo doba- vo privatnega premoga, očividno kot presijo, da izsili čim najugodnejše ce- ne. V mwiis'trstvu so mnenja, da so že- leznice zaenkrat dobro založene, v ostalem pa, da bodo mogfi drzavni premogovniki. zlasti oni iz Bosnc rlo- bavljati vsaj za nekaj ča.sa dovoljno količino premoga. Jasno je, da bo imelo to za Slovp- nijo v gospodarskem in socijalnem ozii'u katastrofalne posledice. V po- krajini, ki trpi za posledicami najliuj- še gospodarske krize, ustaviti največje obrate in postaviti na cesto na tisoče delavcev, je dejanje, cigar posledice se komaj zavedamo. Ono mora uničiti zadnj'O, tudi najimanjšo trohico zaupa- nja do od'govornib vla.dni.li faktorjev. Vemo, da se nahajajo državni premogovni'ki v stafni krizi, da imajo ogromne rezerve pripravljenega pre- moga, ki ga ne morejo razpecati, ker radi prevelikili upravnib stroskov ne morejo konkurira.ti s privatnimi pod- jet ji, vemo pa tudi:, da imajo domaxd prkatni premogovniiki velike rezerve. ker ne konsumira industrija vslecl ve- like stagnacije toliko premoga, in ni- kakor ne nioremo pojmiti, da bi npra- \ va držaivnih žefeznic pustila promog privatnih. premogovnikov za dražji premog iz drzavnih, samo za.to, da bi še podpirala neracijonelno in nego- spodaTsko državno upravo. Dejanje že samo po sebi, kakor tudi način izvedbe, ki vrže kar Čez. noč na cesto več tisoč delavcev, karakteri- zi/ra naše razmere tako, da se bo to brcz dvoma komentkalo tudi v ino- zomstvu na nacin, ki bo ugledu naše države gotovo škodoval. Iz dežele nemskega trpljenja. V zadnji stevilki celjskega nenv škega lista čitamo sledeče: Neki posestnik iz krške okolice je dai" svc)jo hčerko v m-escansko solo v Krskem. Ko ie talentirano dekle do-, vršilo šol*o, se je potegovalo za »lužbo pri nekem državnem uradu v Zagre- bu. Pred sprejemoTn v sluzbo je dal vodja tega urada dekl'etu neko malo nalogo, ki pa je dekle ni znalo resiti. ^°.r je ni razumelo iiz enostavTiega raz- loga, ker ni razumelo nemško, ampak samo sfovensko. Začudeno je vprašal vodja uirada ml ado gospodicno: »Kaj, Vi ne znate nemško? Potem Vas no moremo rabiti, ker mi delamo samo po nemskih knjigah; nimamo zatoi niti hrvatskih knjig, kaj šele slovenske. Takoj za to notico je beležka sle- dece vsebine: Absolvent brežiške meščanske so- le je prosii za sprcjein v mariborsko učiiteljišce. Pri sprejemnem izpitu je bit fant vprasan, če zna nemško; ker je odgovoril, da ne, je bil odklonjen. Ta dva primera navajamo zato, ker sta nezaslišana, in ne intercsant- na, kakor se rzvoli zasmehfjivo izra- ziti glasilo celjskih renegalskili ljudi. Ta dva primera kricece vpijeta po ma- scevanju nad ljudmi in slrankami, ki se pri nas igrajo z vsem in kažeta, kako pri nas preganjajo Nemce in od- padniike, da se sine jo javno tako nor- čevati iz naše hlapčevske revšcine. Kaj. takega je pac mogoce ]&rfia- su, ko nas bodi zastopat v Ženevo g. Stefan Radic ko vfada nad nami spo- razum radikalov in radicevcev, ko se homoriTa in časti neznačajnost, iin tek- mujejo slabi karakterji, kako in koanu bi se boljše prodali'. V takih razmerah je treba strniti nacijonalne vrste in brez usmiJjenia in obzirov pokaza.ti na one ljudi, ki v svoji defektnosti nifeo dovolj morarno snažni, da ne bi no- sili denarja, v nemške trgovine in nem- ške obrti in krepili ter redili ljudi, ki izražajiO v svojem listu javno o nas tako innenje, da bi se ga moral sra- movati vsak cigan. Mi živo občutimo to žgočo rano sramote in ponižanja! Dejstvo pa, da se iz tega naslova noiXMijejo javno iz nas cel'jski nem«ki in renegatski trgovci in obrtniki v svo- jem lielej to- ku, koker Se enimo sal''mo s^rainu tudi perfeshenmo Purgerjo Spodobi, sa- dersbati, ino tudi v'fselej, kaclar je le mogozbe, Se puftil nuzat, tedej te me- ne clane Povele Sveftu dopolniti, ko- ker gvifhn.u Meni Bog pomaga Amen.1 Kedaj so bile vsakoletne volitve' trskiili sodnitkov prekinjene, se iz ak- tov ne da dognati, pa.c so biTi sodniki v zacetku 19. stoletja že na tri leta iz- voljeni in nosijo tudi ime župana. Ta- ko volitev nam v celoti ohranjeni vo- lilnir akt iz 1. 1834. natančno in zani- mivo popisuje. Takrat je bit izvoljen zupanom z vecino glasov g. Ma.tija Goričar in potrjen od Jožefa Antona pi. ikilietlial, kot lastnika žovneške grašcine in pokroviiteljice trga. Poseb- no slovesna je bila obljuba v roke de- i'egiranega komisarja. Zaobljubiti jo moral sledece (v nemškoin jeziku): »da bode svojo službo po obstoječih posta- vab, z najstrozJQ nepristranostjo opravljal, pogla.vi.tno vdove in sirote v njili pravicah z vsemi mocmi pod- piral, iin naj ima vedmo blag or vseb tržanov prod ormi. w— tako lioče in bode!« Po tej zaobsjubL je izrovil koniisar potrjenemu županu staro kocmasio zezlo tržkega sodmika — taisto nalia- ja se v »Joaneumu« v Gradcu — v znak njegove moci in dostojanstva, za- piisnik se je podpisal in z velikim tr- skirn pecatoin podpocatil in shranil1 dosibdob. Matija Goricar je bis name- sto odklonjenega Andreja Dežmana od žovneške graščine potrjen. To je bilo vzrok dQlgolrajnernu sporu. ki ga poz- neje osvellimo. Med najistarejše dokumente. ktei'L so se nasli na našein magistralu spada tudi »Stmv-Register de Ano 1687«. Tukaj so navedeni trški podložniki in dvo podložniki, t. j. taki, ki imajo še pod drugo grascino kako posestvo, ozir. kojiih posestvo sega cez meje tr- škega dominija. Iz tega razvidimo, da je štel trg I". 1685.—87. 52 posestnikov- davkoplacevalcev, največji so bill: 1. Matija Bukovčnik, placal jo 9 fl 03 kr; 2. Kristof Freundt 7 fl 39 kr; 3. Jurij Pfešanec 5 fl 55 kr; 4. Kašper Klančnik 5 ft 15 kr; 5. Adam Schlaier 4 fl 18 kr; 6. Matija Golimik 4 fl 16 kr. Ohranjen nam je tudi še starejsi popis duš naše župnije. Glasom taiste- ga je štel trg Mozirje 323 duš v 59 liižaili seta 1657.. okoFuca-pa 1944 duš. V gori navedenem davenem se- znaniu se omenja kot meja nekega zomljišČa tudi trški. potocic, ki. deli trg nekako v zgornjj in spodnji del z nein- škim pravilnim nazivom »Schaidt- bach«. Vsled nerazunna prvotnega po- mena je vsled »Verbalihornunig«-e na- stala sedan ja spakedranka »šajspah«. (Sit vend a verbo!) V svoji knjigi: »Das Dekanat Oberburg« navaja Ignac Orožen kot najstarejši podatek, katerega imamo o nasi farni cerkvi sv. Jurja izročifo grofa Viljelma Heunburškega. Slo- \ensk; prevod smo spredi pod točko 3 liMin priobcil'i. Datum v Orožnovi knjigi je pravilen, pisava trga, apud Mohiiri pa je navaden lapsus calami vpomoita pisca^j in se naj praAiTno glasi »apud Moširi«. kakor se tudi v. prvi tai navedeni listini navaja kot pri- Stran 2. »NOVA DÖBA« Srev. 100. Jidhorje dclcda ze Ifasa jtara matt. bilo je pranlno. Kuhala ie svoio kavo samo s Fravim Franckwimkawiiiit pridatkom. Ta ie danes še vedno Tako fin KaKor izvrsf"en pridatek k zrnah in žihoi kavi rer bo ro rucfi zmeraj osfal. skill oblasti. Vsa uradna postopja in nunago zasebnili Ms je razobesilo za- stave. Prestoionaslednik stopa sedaj v | svoje četrto leto. c NA SHOD POSLANGA DR. PIVKA PRI ŠRIBARJU V ST. PE- TRU pojidejo Celjani in okoličani v sredo popoldiie. Shod se začne ob šti- rih. Zvexa z vlaki je torej zelo ugodna. c REDNI SESTANEK ČLANOV SDS za Gefje to sredo cvdpa.de. . c PLENARM3 SEJO OBClN. SVETA je v soboto g. župan na željo več občtoskiJi svetnikov, ki so bili po raznih poslih zadržani in tudi vsted tega, ker vsi odseki niso mogli i pripraviti gradiva za referate, prelo- ,' žil za pozneje. . i c POSLOPJE MESTNEGA MA- GlSTRATA popravljajo, kar j(j bilo že res potrebno. S tern bo dan tudi dru- gini Top Z'gled. Misli'mo, da ne bi bilo napačno, čo bi po popravilu preme- stili tablo okrajnega sodišča nižje in bolij na levo stran, ono žalostno deščrco z napi&om mestnega magi'strata bi pa kazalo zavreči. Mestni magistrat bo mogel pač vsakdo brez nje najti. Do- bro pa bi biloT da bi uro na magistratu temefjiito popravili. c ODHOD SOKOLA V SPLIT. V petek dne 3. t. m. se je odpeljalo na sokolski zlet v Split i'z Gelja z večer- nhn osebnim vlakom okrog 30 Sokolov in Sokoftc. Na peronu celjskega kolo- dvora se je zbralo precej občinstva, ki je odhajajočim bratom in sestram ži- vahno vzklikalo. c POROKE. V torek dne 7. t. m. se poroči v Dolu pri Hrastniku g. Mi:- msla.v Goboc iz Gelja, uradnik pri bra- tovski skladnici v Velenju, z gdč. EJso Drakslexjevo iz znane narodne rodbi- ne, —- V sredOr dne 8. t. m. se poroči v Ljubljani g. Štefan Ferant, urar in oboinski svetnik v Celjiu, z gospo Ciilko Miiškec Toj. Slanovič. — Bilo sreeno! c SESTANEK UČITELJEV KME- TIJSKO-NADALJEVALNIH ŠOL bo- de- v sredo dne 8. t. m>. ob 9. uri v de- ški okof. osnovni šoli v Gelju. Na dnevnem redu je poročilo o doseženem uspebu glede državine podpore in raz- govor o enotnem postopanju v prihod- hjerii solskom letu. c MRTVEGI V AVGUSTU. V te- ku meseca avgusta je umrlo v Celju 2i oseb; od teh v mestu 3, a v javni bolnici 18. c PODIRANJE STARE ZGRAD- BE. Mestni magnstrat razglaša: Mest- na občina cetjska raizpisuje demolira- nje takazvauega Rakuschevega skla- dišča na vogalu Kralja Petra ceste in Levstikove ulice. Stavbeni materijal — iizvzemši zidno opeko — bi bilo skrb- no deponiratJ in pokriti na stavbi;šču tv. Rakusoh v Simon-Gregorčičivei ulici nasproti osnovne sole. Zidno opeko pa bi btfo zlozrti na lieu inesta in os t a nek, ki bo preostal po nekat'erih maienkostnih prezidavah pri sosed- njein objektu (te adaptacije se bodo iz- vrsil'e v laistni režiji od mestne občine). tudi' skrbno deponirati iai pokriti na zgoraj omen jenem stavbišču. Pravilno koikovane ponudbe je vložiti v zaprtih ovojili, na katerib bodi označba »De- moliranje Rakuschevega objekta«, za- nesl"jivo do 15. t. m. pri podpisanem uradu. c NESREČA. V soboto je vozil Jakob Pas&r, voznik in hlaipec pri Per- mozerju v Gaberjm, skoz Smarjeto voz žagovine v Gelje. Ko se je hotel tarn iz- ogniti Čatrovemu vozniku, so se konj: splašilii in mož je padel tako nesrečno z voza, da je dobil" razne poškodbe. Spraviii so ga v tukajsnjo bolnico. — V i)etek je i-mel 23 let stari Ervin Ze- lenko, sin veletrgovca s pohištvoni w Maribora, posla na fcolzeft. Ko se je vozil s svojiin motorjem domov, je pa- del pred Sribarjem v Drešinji vasi ta- ko nesrečno, da se je nevaino poško- doval. Tovarnar g. Lorber iz Žalca, ki je ponesrecenca slucajno našel, ga je spravit1 v bolnico v Gelje, kjer se mu že obrača na bolje. c Slabo obna§anje mladlne. Pre- jeli smo sledečo pritožbo : Lepšega obnašanja mladine bi si bilo v vsakem oziru želeti. Po okolici se podijo fan- talini, pred katerimi ni varna nobena stvar, zlasti se kar nasilno spravljajo nad sadje, ga klatijo in drevje lomijo. Izjeme ne delajo tudi postopajoča de- kleta, komaj soli odrasla, in mnogo odraslih ne daje nič boljšega vzgleda. Te dni se je zgodi! v neposredni bli- žini mesta ob glavni cesti nečuvan šlučaj, da je Slo kake 14 let staro po- stopajofe dekle v ograjen sadovnjak, ter tarn do krvavega preteplo 8 let starega otroka hiSnega gospodarja, ki je pobiral domača jabolka, in ko ga je do dobra natolklo, mu je še po sili vzelo h košare nabrano sadje, ter zbe- žalo. To so že preveČ kričeči znaki pokvarienosti take mladine. c Trlnl red za Celje. Do uvedbe novega tržnega reda za mesto Celje se odreja sledeče: 1. Prodaja kmetijskih pridelkov, sadja, mleka in sličnega je dovoljena Ie do 11. ure dopoldne in to samo na Glavnem trgu na obeh straneh. Izven trga, kakor na kolodvoru, v vežah, na voglu ulic in na drugih krajih mesta je vsaka prodaja strogo za- branjena. 2. Osebam, ki pripeljejo v jeseni ali spomladi v mesto na vo'zo- vih krompir ali zelje za prodajo z vo- zov, ie dovoljena prodaja Ie ob tržnih dnevih na prostoru pred mestnim ma- gistratom in to Ie do 11. ure dopoldne. .:. Osebair., ki pripeljejo v mesto sadje nä vozovih za prodajo z vozov, je do- voljena prodaja Ie do 17. ure in to Ie r.a Glavnem trgu pred Marijino soho. 4. Ob 11. uri mora prenehati na Glav- nem trgu prodaja v vrstah in mora biti ob navedenem času trg na obeh straneh prost prodajaleev. 5. Mesarji stojničarji smejo prodajati meso dnevno Ie do 11. ure; ob 11. uri se morajo mesarske stojnice s trga odsträniti. Ob dnevih pred velikimi prazniki, t. j. pred Veliko nočjo, BinkoSttni in Božičem, pa je mesarjem-stojničarjem dovoliena prodaja mesa do 17. ure. Strogo je zabranjeno izplakovati stojnice na trgu in puSčati bodisi kakršnekoli odpadke poleg stojnic. lstotako je zabran|eno puščati kakrSnekoli prazne vozove na trgu. 6. Stojničarjem, ki prodajajo na Glavnem trgu na stojnicah južno in domače sadje, sladkorčke in slično, je dovoljena prodaja: a) ob delavnikih od 1. aprila do 30. septembra do 19. ure; in od 1. oktobra do 31.marcado 17. ure. b) Ob nedeljah in zapovedanih prazniklh pa celo leto samo do 12. ure. Ob zgoraj navedenem Času morajo stojničarji svoje stojnice takoj s trga odstraniti in pred svojimi stojnicami prostor pomesti in smeti s trga od- straniti. 7. Pečenje in prodaja kostanja je dovoljena Ie osebam, ki imaio za to od mestnega magistrata dovoljenje, in to Ie na odkazanih prostorih v obmoČju mesta do 20. ure. Prestopke pričujočih odredö bo kaznoval mestni magistrat temeljem § 47 obč. statuta za mesto Celje z denarnimi globami do Din 500 oziroma z zaporom do 10 dni. Ta od- redba stopa v veljavo po poteku 8 dni po razglasitvl na uradni deski pri mest- nem magistratu. c KNJIGOVODSTVO ZA OBLA- ClLNE OBRTE. Pod tem nas^om je izšla te dni nova knjjga, katero je za- ložila ZbornLca za trgovieo, obrt in imdustriijo v Lj,ubljani. Knjigo je s po- sebnim oziirom na potrebe cevljarstva. dežnikarstva, klobučarstva, krojaštva, krznarstva in rokavičarstva spisal pri- znami strokovnjak profesor Henrik Podkrajšek. V knjigi je knjiigovodstvo, katero rabi oblaeitna stroka. ki hoče napredovati, jako pregledno sestavlje- na. Kiiijiiga obra.vna.va uvodoma glavTie poj'ine knjiigovodstva, v specijahiem deki: pa knjige obrtnega kn-jiigovodstva. Preko polovice knjige pa obsegajo zgledi in natoge za mall obrt. Name- njena ni torej samo za učence obrtnih nadaljevalnih šol, ampak tudi za sa- in ostojme obrtnike, ki hočejo kneti pre- gledno zbrane podatke o knjiigovodstvu svoje stroke. Od ust do list gre govorlca. kar tudi prava je resnica, da manufakturno blago po ceni dobim edino Ie pH 10-2 Valentin Hlodin CELJE, zraven nemSke cerkve. Kino. KINO GABERJE. V pondetjek 6., torek 7. in sredo 8. septembra vidimo krasni film »Mali' kompanjon«. V glavni vlogi priljubljeni najmanjši fihiLski igralec Jacpie Googan. — Predstave ob delavnikih ob pol 9. uri zv., hä präzhlk ob 4., 6 in pol 9. uri zvečer. MESTNI KINO. V pondeljek 6., torek 7. in sredo 8. septembra se pred- vaja film »Pariške inetrese«. Kotosal- ha družabna drama v 6. dejanjiih, v kateri režira Charlo Chaplin. Ne za- muditel — Predstave v pondeljek in torek ob pol 9. uri zvečer, v sredo (ptažnik) ob J)ol 5., pol 7. in pol 9. uri zvečer. Sirom domovine. Š REDUKCIJA ŽELEZNIŠKIH VLAKOV. Na konferenci, ki se je te dni vrsiila pri generalni direkciji dr- zavni'h železnic v Beogradu, je bilo sklenjeno, da se v svrho varčevanja pri Viseh oMas.tn.ih direkciijah n as ill dr- ča Pelogrinus de Mositri. Iz omeiljene Orožnove knjiige haj nanredemo še sledeče zaninnivasiti, ki se s kroniko naseiga trga popolnoma stri- njiajio: Koiirad Gl'usit, navöiizrvalieni 1'jub- Ijanstki škof (1571—1578) se je 5. fe- bruarjici 1571 v sipremstvu nad 40 aseb na sivojii poti v Garnjdigrad vsitavil v Moizirji in je pri tabernarju (kremar- jui) ViLjelmu Siivcu v trgu zajuterkoval. Ves račun je znažal kotmaj 12 ft 30 kr, siicer pa za takratne case že pre- k&i dfeharja. Rod Sii\x;ev je dolgo let v trgu kre- mäT$, med davkoplaeevailci iz I. 1685. se še imenuje kremar Mati'ja Sivec iri naizadlnje se. se v davčaem regiistru 1786 imenujiejio Sivci. Skoz 2 3. vdova Marija Hrašan 300 > 4. Murka Goličnik in žena 1000 » 5. vdova Marjeta Zagonicnik 300 » 6. Benedikt Kolovraitnik 140 » 7. Lavrenc Šhnoii 60 » sa 42Ö0 fl. Razen tega je Jožef Marčinko za- pußti'l svojo hišo v trgu z zemljišcem vred druigcmu kaplanu in vsem nje- goviim naisledniikairi' v ]>rasto last, s pristavkoin, »dokl'er bo doti^ni bene- fi'cijat na tej nisi stanoval«. Trški sod- ii'iki in svetavälci so to posestvo s skl'e- PQin ml 25./9., 1756 W. 22./10. 1767 davka opmstili1. GlaiN-nica biia je na- ložena v štirill obiigacijah pri dežefi šta jor.sk i1.- Prvi beneficijat je bil Fl'orjan Tovž, za istim Franc Sinionetti, ki je bil kmalu za kaplana v Šmihelj pre- mescen, kaimor je ustanovo samorast- no prenesel in naprej uzifval. Trški maigiistrat se je vsled tega pritožil1 na c. k. okrazni urad, ker se skoz to kršij'0 izrecne določbe uistanov- nega piisma iai zaihteval, da se naj ka»- plan pri» Šmdiheijiu iz v.erskega zaklada plača, Uisitanovna1 vsota pa tržanom kot pravnim naslednikom uistanon- teljev iizroči. Ta urad pa je z odlokom od 14./4. 1787 naznanil, da se mora beneficij vsled guberiiijske (dežefene vlade) od- red.be od 30./6. 1786 po smrti1 benofici- jata Tevža v Šmithelji prenestii. 21./7. 1786 je uniTl imenovani benef ierta (Lji- bija) gornjegrajiskemu samostanu (na- ši zascitni'ki). Ko so bili žovneski go- spodje pod Friderikoin I. 1. 1341. v grofovski stan povisani i;n so si pri- svojili celo nase slovensko ozemfje, te- daj je pripadal trg Mozirje tudi tej oblasti, kjer so bil'i do smrti Urha II. 1. 1456. gospodarji. Kako je bilo raz- n.'erje tržanov proti. istim, nam ni zna- no, pač pa vemo, da so tukaji imeti svoje urade, kakor bomo to pozneje dokazali. Štev. 100 »NOVA DOB A« Stran 3. •žavnih železnic ukinejo nekateri ne- izrabljeni vlaki za osebni promet. Od- pravijo se tudi nekateri šolski vlaki. š ČRNOGORGI ZAHTEVAJO JA- DRANSKO PROGO. Cmogorci so pri- čeli veliko akcijo v svrho, da bi se pro- jektirana železniška proga na Jadran izpefjala preko Črne gore in Boke Ko- torske, a ne preko Splita. V zadnjih dneh sta se vršila dva velika shoda na Cetinju, s katerih so bile narodni skup- ščini in vladi odposLane resolucije, v katerih se skUcujejo na prejšnje obo- čanjie, da bo ta proga šta preko Or no gore. š »ITO« pasta za zobe — najbolja. š ORIGINALNA STAVKA V LJUBLJANI. V LjuMjani je začela stavkaiti cenzurna oblast za jutranje Liste. Pravosodno ministrstvo ne da niti pare za nočno službo, zato pa cen- zorji nočejo več zastonj garati. Tako sedaj jutranjih listov nihče ne cenzu- rira in se odfagajo pred zaprtimi vra- ti državnega pravdništva. š ZAGREBSKI PEKI BODO ZNI- ŽALI CENE KRUHU. Z ozkoin na padange cen žita in moke, so zagreb- ški peki na poziv mestnega tržnega nadzorstva sklenili, da znižajo krušne cene. š S ČOLNOM IZ LJUBLJANE V BEOGRAD. Dne 20. avgusta so odpo- tovali iz Ljublane trij-e dijaki s platne- nim coin am po Ljubljanki in Savi. Dva ata srečno prčplufa po deveitih dneh v Beograd, dockn se je eden mo- ral radi bolezni vrniti že poprej. Ve- slala sta od Zagreba do Beograda, kjer, sta pustila čolnrcek v shrambah veslaškega sportnega khiba »Beograd«. š DOSMRTNA PODPORA ZNAN- STVENIKU BULIČU. Kralj je pod- pisal ukaz, s kateri'in se znanemu uče- njaku arheologu donu Bulicu kot znak narodnega priiznanja podeljuje do- smrtna podpora, ki se mu bo izplače- vala v mesečnih obrokih. š ŠESTDESETLETNICO je stavii te dni znani in zasluini slovenski glas- benik gosp. Matej Hmbad, profesor na ljiubljanskem konservatorijiu in ravna- telj ljuibljanske opere. Še na mnoga Teta! š PODPIRAJTE SLEPCE! Vse, ki jian posüjatmo naiše okrožnice, pro- siino kar najvljudneje, da blagohotno upoštevajo bodo liaših sotrpimov in se odzoveJK) s kakršnimkoli darom ter ta- ko olaijšajo našo noizmerno bedo. — Pod'porno društvo slepih, Wolf ova 12, Ljubljana. § Službeni znakl za časnlkarje. Zagrebška sekcija JNU je sklenila uvesti za poročevalce posebne znake iz emajla, ki jih bodo nosili pri izvr- ševanju svoje službe zlasti tarn, kjer bi se bilo bati, da bi jih sicer policisti in drugi brez potrebe zadrževali in nad- iegovali. Znak bodo dali protokolirati pri polieijskem ravnateljstvu, da ga bodo policisti in detektivi poznali. § Elektrlfikacija Prekmurja, Lju tomera, Ormoža in Sredižča. Med Falsko elektrarno in občinami Ljutomer, Ormož, uredišče in Murska Sobota so bile sklenjene pogodbe za elektr-fika- cijo teh krajev. Ker so se pa v ne- katerih točkah pogodb pojavili nedo- statki, se je na pobudo in pod pred- sedstvom velikega župana g. dr. Pirk- majerja v četrtek dopoldne vršil sestanek vseh v poštev prihajajočih činiteljev, kateremu so prisostvovali zastopniki Falske elektrarne, predstavniki priza- detih občin, oblastni referent zatrgovino in industrijo in izvedenec gradbene direkcije. Na tern sestanku so se po- godbe ponovno proučile ter so bila odstranjena vsa nesoglasja, ki so ovi- rala odobritev pogodb po nadzorst- venem oblastvu. § Izlet pravnlkov v Martbor. V nedeljo 12. septernbra se bo pripeljalo v Maribor iz Ljubljane kakih 600 udeležencev pravmakega kongresa. Ti pravniki bodo napravili iz Maribora na Palo izlet. Mestna občina bo pre- vzela pogostitev izletnikov in sicer jo bo aranžiral zavod Vesna. Pri lepem vremenu bo prirejena pogostitev pri Gambrinu, v slučaiu slabega vremena pa pri Oötzu. § Državno zdraviHSČe za izven- pljučno tuberkulo^o v Kraljevki. Mi- nistrstvo za narodno zdravje je otvorilo v Kraljevici državno zdravilišČe za iz- venpljučno tuberkulozo. Zdravilišče je odprto celo leto. Sprejemajo se bolniki, ki bolehajo na tuberkulozi kosti, členovi žlez, membranu in vseh ostalih tuber- kuloznih obolenj izvzemši na pljučih. Bolnica je moderno urejena in jo vodi specialist. Popolna oskrba znaša v II. razredu za osebo do 14. leta 30 Din, za starejše 40 Din dnevno ; v I. razredu 100 Din. Natančnejše informacije daje ravnateljstvo državnega zdravilišča v Kraljevici. š Povišana nagrada na glavo hajduka. Na znanega hajduka Rogano- vica, ki straSi po Hercegovini, je mi- nistrstvo razpisalo nagrado 50.000 Din. Sedaj je to nagrado zvišalo na 100.000 Din. S Potovanje dijakov na naših Železnlcah. Roki, v katerih je dovolieno potovanje dijakom, ki študirajo v ino- zemstvu, so toliko izpremenieni, da veljajo le od 1. februarja do 1. aprila ter od 1. julija do 30. novembra vsa- kega leta. Vse ostale določbe so ostale neizpremenjene. š Nova jugoslovenska tovarna aeroplanov. Kakorporočajoiz Beograda, pnčno v Kraljevici v kratkem z gradnjo nove državne tovarne aeroplanov. Grad- beno vodstvo je v rokah francoskih inženjerjev. Nova tovarna bo izdelovala tudi motorje. š Poštnoavtomobllskl promet. Izdan je pravilnik o poštnoavtomobil- skem prornetu. Po tem pravilniku se s poštnimi avtomobili ne smejo voziti: 1. osebe z nalezljivo bolezniio, 2. pi- janci, 3. duševno bolni, 4. nečtste osebe, 5. otroci pod šestimi leti brez sprem- stva, 6. kaznjenci in jetniki in 7. pot- niki z nabitimi puškami ali nasajenimi bajoneti. S PraktiČna navodlla za trgo- vanje s sadjem, povrtnlno ltd. Pod tem naslovom bo izšla v najkrajšem času knjiga, ki bo znatno pomagala razvoju trgovine s sadjem itd.; kot do- datek bo imcla knjiga adresar trgov- cev s sadjem in povrtnino iz cele države. Informacije o knjigi daje avtor sam: Ivo Dobržanski, Zagreb, Opatova St. 6118. š PONESRECENI REZERVTSTI. Iz Krive Palanke proti Skoplju so dr- veli v torek trije tovomi avtomobili, polni rezervistov, ki so se po odsluže- nj'U vojiaške dobe vračali domov. Ko so prisli do nekega kamenitega mostu, je zadnji avito zdrsnif in padel v glo- bočino pod most. Trij« rezervisti so bili taiko težko ranjeni, da j€ le malo upanja, da bi okrevali, vsi ostali pa so bi'li lažje poskodovani. Ponesrečence so prepeljafr v bolnico v Skoplje. š PODZEMSKO JEZERO V SPLIT- SKEM GKRAJU. Koiniisija muzeja, obstoječa vl direktorja arheotoškega muzeja v Spliitu dr. Abramiča, direk- torja prirodaslovnega muzeja prof. Gii^ometta, ter etnologa dr. Novaka, je v zadnjem času prouče\-ala geološke razmere v okolici sela Žegar, kjor je orožniška patrulja sfučajno odkrila veliko podzemsko janio. Komisija je ugO'tovila, da prehaja jama v priblii- nio 600 metrov dolgo podzemsko kori- to tor skalovje, ki se konča s podzeni- skim jezerom neznanih diinenzig". Ko- misija se bo šele tekom septemtbra vr- nila v Žegar, da z znanstvenega sta- fisea temeljito prouci omenjeno jamo in jezero. Poslano.* Gospodom brlvskim obrtnikom marlborske oblastl. Tiazmere brivskih pomočnikov v briv- shi obrti. Da dabi nastov oni smisel, ki mu gre, hocem v kratkih obrisih oris^ti socirjaliii in gospodarski položaj briv- skih nMnosčen.cev- Pridem na stvar in hocem govo- riti o izrabljanju deloxmih moči v briv- skil in lasnicarski obrti v Jugoslaviji. Da so delovni pogoji v tej obrti pre- tirani povisod, to jie vsakonnir znano in- bi bik vsted tega. dolžnost današ- njega podmladka, da napravi temu te- lesnemu in dusevnemu uhiijanju ko- nec ter da ne žrtvuje svoje zdravje tuji pohliepnosti, marveč da izrabi en del svojega življenja za lastno vzgojo inj s tean i)ovzdigne svojo obrt iz noznasnih, bi ri»ki»l skandatoznih razmer, v kojih se nahaja. Navajam k temu žalo&tnemu sta- iijjui dejstva, iz kateriih je razvidna res- ničiiast in oje trditve. Tako n. pr. se glasi dopis Obrtne zadruge brivcev in lasničarjev v MarLboru tako-le: * Za poslano uredništvo ne odgovorja. ¦ « : i Nerazdružna sta Jelen in Schicht^ znaka edino pravega Schichtovega m ila . Jedro in jamstvo čistosti in izbornosti. Varuha pcrila in rok. Sovražnika truda in muke. Ne vcrujte nikomur, da je drugo milo „prav tako dobro" 1 Ostanite pri tem, kar se je skozi 77 let izkazalo za najboljše. »Padpisana Obrtna zadruga briv- cev in lasničarjev poroča svojim čl;a- nom 'ml Gelja, Gaberja, da je okrajno gfavarstvo z odlokom st. 1005/M z dne 23./4. 1924 sklep zadružnega zbora z dne 0./4. 1924 glede zapiranja in od- piranja brivnic v mestu Gel'ju in bliž- njii okoMci odobrilo. Odipiralni in zapiiralni red za briv- ci in danijske frizerske safone je sk- deči: 1. ob delaivnikih so brivnice od- prte od 7. do 19. ure; 2. ob sobotah in dnevih pred praz- ni'kiii ter ob dnevih pustnih in dnifgiih veiikih prireditev od 7. do 20. ure; 3. ob nedeljah, cerkvenih in dr- žavnih praznikih od pol 8. do pol 12. ure; 4. ob sobotah pred nonno in pust- nih sobotah od 7. do 21. ure; 5. na Silvestrovo od 7. do 22. ure. Vsakdo si lahko sedaj predstav- Ija; kaj pomeni za nameščenca detati v nečistem zraku 11 ur dn-ovno in k temu izvrševati svoj delikatni posel še precizno. Sram me je, da bi govoril še o ouih drugih tockäll, ki dövodejo člo- veka skoraj do öfoüpa. Alii n»i rezultat riapornega del a v necisteon zraku kaka zavfatna bofeüien, kafcor na primer jetika, kateri je pt>d- vržena večina bri\iskih naRiavljenico\-. Ali je balan nastarvljenec ^>ldh spdso- l>en izvrševati svoj po^ol tako, da za- dasti zahtevam stranke? Ali n.i stranka padivržena infekciji od strani onega, ki ji streže? Vse to so zalostna dejtstva, vsted kalerih se razboli pretežni del brivskih. nastavljencev, kateri so še poleg vsega napornega dela podvrženi infekciji od strati sitranke. Sedaj, ko se namerava uvesti zdravnivska preiskava vajencev, bi k temu pripomnil sledece: Kofikor se tiče ideje same, je ta pothvalie vredna, kajti res je boLje pred- videvali kot pa zdraiviti, a s tem ne bo ninogo pomagano. Zdravnijk bo ugoto- vil, da je mladenic zdrav in sposoben za izivoljeni poklic, a delodaJKilec; ga bo izrabfjal na gori naivedeni nacin. Predviden^o je torej,, da postano pri tako napornem delu iz mladega. zdrav ega vajenca, bolan pomočnik. S mat rani za potrebno, da se postavi- posebna nadzornost ravno brivski in lasnicarsiki obrti, ker namešeenec v tej abrti ni sa.m-o sprejomalec kužnih bo- lezmi, tenivec tudi orodje taiiste. Nastane torej vjjrasanje kako od- poiiiiori temu zlu? Boljvši pogoji defa bi dovolili na- meščencu, da se dalje casa giblje na prositem, da posveti vec painje telesni in cluševni vzgoji, kar poklic sain na sebi od njega zahteva. A na žalost se mora uigotoviti, da tega primanjkuje na strani nameščencev, a tudi delo- dajalca. K temu je pa treba še pri- poinniti, da so pl'aee naineščencev k vseniu zlu minimalne in da vsled tega nameščenec ne more posvetiti samemu sebi ono nego, koja bi bila potrebna v njegovo in v korist higijene. Pri tem se delodajalci sklicujejo na napitni'ne, katere Sinatra jo za do- bre doklaide pi'aci, ki so pa v resnicii malonkostne in ponižujoče, da me je skoraj sram o njäh govoriti. Vse to so bremena, pod katerimi jeci brivski na^stavljenec in ni čuda, dia pade prej ali slej v breme zavodu za zavarovanj-e delavcev, kateri mu inora dajati zdravila, podpore in dru- go, a slednjič vseeno podteže že v mla- dosti kot žrtev svojega poklica. Vprasajii gospoda Franichettija, briivskega mojwtra in uglednega borca za napredek bmske obrti, kako dolžr nost iana delodajalec napram deloje- malcu? Izobraziti ga aTi konstantno ubijati? Ali brivski nuojstri niste v sta- uu urediti svojo obrt in s tem pokazati nam dobrobit vašega kulturnega dela ter s tem postaviti trajen spomenik obrti, od koje ste odvisni. Smatraiu, da je dolžnost obrtnika, ki ščiti svoj interes, interesrrati se tudi za napre- dek podmladka svoje obrti, koja je vsled krivde obrtnika ostala na nizki stopnji ter nikakor ne odgovarja da- našnjim razmeram, me v higijenske-m in ne v praktičnem: pogfedu. Od svojih nameščencev zahtevate »Bon-ton«, kar je pravilno, ali tudi vi mu ga morate dati. Dajte mu das, trc dovoljujte, da dela blazno, pretirano, marveč mu dajte odmor, katerega bo lahko izrabil za svojo izobrazbo, kajti le zdravo drevo daje dober sad. Brivski obrtniki krabfjajo desor- ganizacijo aameščencev, a ne pomi- slijo pri1 tem, da iHisij'O s tem temelj te obrti, kar njim kot kiilturnini delav- cem ni za vzgled. S'natram, da je neobhodno pa- + rebiui obojestranska akcij,a, da se do- seže v vsakem pogledu napredek in » tem postavi trajen spamenik na kvl- lurnom polju te obrti pri nas! Ateksßnder Bö In», kot zastopnik organizacije brivskih nastavljencev v Gelju. 10(51 gtran 4. »NOVA DOB A« Štev. 100. Šolske knjtge za vse sole, ki so določene za šolsko leto 1926/27, se dobijo v km jig ami in veleto-govini s p^pirjem Gorlcar & Leskovsek, Celje 12 Kralja, Petra cesta stew. 7—9 In Giavni trg štev. 14. Vse šolshe in risalne potrebščine se dobijo v velikč tzbiri it« nsajceneje v knjiijarni in veletrgowni s pajiirjem Qorica^ & Leskovšek, Celje Kralja Petra cesta &tev. 7—9 in Gla-ni trg stew. 14. 5 š HMELJSKA TRGOVINA. Ž a - t e c (Č. S. R.) 2. septembra 1926. Ži- vahno nakupovanje— cene od 4000 do 4200 č. K za 50 kg (t. j. 140 Din za 1 kg). Gene v strajn o zelo čvrste. Letnik 1925 do 3300 č. K za 50 kilogramov. Letnik laKZ; Šaj rdgovcum 2 alec, 2. septembra 1926. Tu se je plačevalo do 112.5 Din za 1 kg. c INVALIDOM SE NE ZMANJ- ŠAJO DOKLADE. Iz Beograda poro- cajo, da se po odredbi finančnega mi- nistra i'nvalidom ne bo nič več odbija- lo od njibove doklade v körtet poplav- rjencem. Ta ukrep je bil storjen na za- htevo centraJnega udruženja invalidov. ki je poslalo tozadevno spomenico kra- lju in predsedniku vlade. Kralj je iiz- razil žeFjo, da se. prošnji invalidov ugodi c NOV NAČRT DRŽAVNE RAZ- REDNE LOTERIJE. Doslej je dr/.av- na razredna. loterija po dvakrat na le- to puščala v igro kolo po 150.000 srečk. To število &e je idkazalo nezadostno. Od 1. januarja priibodnjega seta se bo izdajalo dvojno kolo z 250.000 srci'ka- rni. Verjetnost dobitka ostans neiz- premenjena, pac pa je m.ozna kombii- nacija za najivečji doljiit-ek v z-nesku 4.200.000 Din. V novem kolu bo imela vsaka številka po dve srečki. cena pa se od 80 Din zviša na 100 Din za vsa- ki razred; ¦ dvojna srecka stane tore] 200 Din, polovična 50 Din in ectiiin- ka 25 Din. c INOZiEMSKE .SREČK.E SO PREPOVEDANE. Mnogo je sluoajev v Sloveniji, da I"judj-e kupuje.io ino- zemske si'ocke. 0 prepovedi nakupa takili sreck so listi že mnogo pisali. Generalna direkcija državnib dolgov sedaj objavlja. da je finančni minister strogo prepovedal nakup ali prodajo v naši državi vseh vrst Toterilskih ob- venic inozemskib ¦državniili posojil. c Naäi novi zlatnik«. Ze v bližnjih dneh prispe v Beograd prva pozi'jatev naAih novih zlatnikov v norr.inalni viednosti po 20 dinarjev. Zlatmki so i7delani v Franciji in so po mneniu strokovnjakov prav dobro usoeli V promet pr'de za enkrat milijon zlat- nikov. Razgled pa svetu, r Turistika z aeroplanom. Bivši avstrijski letalski of cir polkovnik Eccher je otvoril v Innsbrucku moderno »fijakarijo«. V svojem aeroplanu pre važa potnike, zlasti Američane in Ame riČanke, nad Inornostom in okol'co. Dober uspeh ga je opogumil, da snuje zdaj večjo družho, ki bo v aeroplanih prevažala potnike iz Innsbrutka na vrhove tirolskih planin. Za pot na 3000 m visoko pianino, za kfctero rabi najboljši turist vsaj pet ur, bo potre- boval aeroplan samo lOminnt. Vnžnja bo veljala 20 Silingov (160 Din). Kmalu bo tudi turisti.čne rom^nt ke konec. . . r Za povrat« k Habsburgov na prestol. Glasom ^Abenda« se )e mudil v Parizu madžarski grof Apponyi m se informira! pii zastopnikih ve!e -- ,.r, Popolnoma varno nalcŽite denarnt' prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Cclju Obresiuje hranilne vtoge po 6°/o- Večie stalne vlog« po dogovoru naiugodneje. PH naložbi zneska po 20 Din se dobi nabiralnik na dorn. - Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarn© v Celju, Prešernova uliea št. 6 3 Ti w ~> ¦T ¦T 77 C Čas je denar! Pupilarnovar er» In ja«oc>!^o^Bste&i denarni zavad celjskega mesfa Mestn» hranilnica celiska Ustanovljena leta 1864. - Pod trajnim drža vn/m nadzorstvom. V 5. a t» t. r» i paiači P^i kolodvoir»u, Vai hranthilčnt posJi *>e "izvršulejo natRalantneie, tiifro lntoč« ii«. UgvkcvKTio obrefi?ovan)fc. Pofasnlia in nasvelk brezplačno. Vrednost rezervnfh zakladov nad «ron 25.OOO.OOO-. Za hraniine vioge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in t vso svojo davcno rnocjo. Tiska in izdaja Zvexna tiskarnn. Od^ovorna sta: za izdajatelja in tiskarno Milao Četina | za redakcijo Vinko V. Gaberc. -- Oba v Celju.