Jože Stabej, star. IZ ZGODOVINE SLOVENSKIH SLOVARJEV »Slovenskih slovarjev ni po njihovi notranja vrednosti še nihče ocenil«, je zapisal A. Breznik 1. 1926 v prvi svoji obravnavi o slovenskih slovarjih in še pristavil, da »je v njih mnogo več iduševnega dela in tudi jezikovnega bogastva, kot se je doslej misllilo.«^ Ko je 26. marca 1944 sredi dela in načrtov padlo Brezniku pero iz roke, je zamrlo hkrati z njim malone tudi vsako nadaljnje proučevanje in vrednotenje slovenskih slovarjev, tako tiskanih kakor rokopisnih. Po pretrganem Breznikovem delu za nov slovenski slovar nekako od 1. 1921 sem, ko je neutruden zapisal v svoj že 1. 1902 kupljeni izvod Pleteršnikovega slovarja iz ustnih in iz 380 pisanih ter tiskanih virov 17.060 movih besed (7.940 v I. del, 9.120 v II. del), in po njegovih tehtnih obravnavah o slovenskem slovarskem besedju, je treba Breznikovo raziskovanje o slovenskih slovarjih dopolniti, ponekod tudi popraviti, predvsem pa nadaljevati. Ali ni mlajši slovenističen rod za take vsekakor naporne, zamudne in skrajno nadrobne opravke nič kaj navdušen? Je pa to naša prva naloga, če hočemo, da se bomo sčasom res dokopali do zgodovinskega slovarja slovenskega jezika in za njim do vseh ostalih besednjakov, ki so nam tako potrebni, neogibno nujni, in ki nam bodo potrjevali ter ohranjali, med drugim, samobitnost slovenskega .naroda za nazaj in za naprej. Prvi slovar, ki je poleg nemških, latinskih in italijanskih besed vknjižil tudi slovenske--oba Dalmatinova Registra 1. 1578 in 1584 ter Bohoričeva slovnica 1. 1584 niso pravi slovarji — je Dictionarium quatuor lingvarum, ki ga je sestavil po ustnih virih, besedišču slovenskih protestantskih piscev, predvsem pa po omenjenih Registrih in slovnici, 1. 1592 Hieronim Megiser. Pri .tem pa ne smemo prezreti, da je res prvi slovenski slovarček napisal in izdal okrog 1. 1580 za potrebe stanovske šole v Ljubljani Adam Bohorič, t. j. Elementale Labacense cum Nomenclatura trium linguarum latinae, germanicae et sclavonicae; ni pa bil, žal, najden do zdaj noben izvod tega slovarčka, a Megiser ga je verjetno uporabil, kar sklepamo npr. po njegovem zapisu slovenskega mesečnega imena gnilz (= november), ki ga ni v nobenem drugem doslej znanem delu slovenskih protestantskih piscev.- Megiserjev slovar iz 1. 1592 (odslej Meg^) ima 8575 slovenskih besed, pri čemer na kraju iz Bohoričeve slovnice vzeti slovniški zgledi seve niso upoštevani in všteti. 681 Stvarne okoliščine v 18. stoletju na Koroškem, kjer tedaj še ni bilo občut-nejših narodnostnih nasprotij med Slovenci in Nemci, so terjale tudi od Nemcev znanje slovenščine. To je kar očitno povedala Marija Kristina Pferschmann, vdova 1. 1749 umrlega tiskarnarja Janeza Friderika Kleinmayra, vdrugo poročena z deželnim trompetarjem Francem Antonom Pferschmannom; 1. 1758 namreč poudarja v posvetilu knjižice Grammatica Oder Windisches Sprachbuch Janezu Antonu grofu pl. Goessu, da je znanje slovenščine (Windische Sprache) nujno in potrebno »sowohl den Vornehmen = als auch gemeinen Mann in Handel, und Wandel als eine fast zu sagen unumgängliche Nothwendigkeit«. Grof Goess, tudi koroški deželni glavar, je bil poleg znanja slovenščine tako zavzet za Slovence, da je celo sam spisal slovensko^nemško slovnico,^ ki nam pa o nji pobliže ni ničesar znanega. Po Goessovi spodbudi in ob njegovi pomoči so se lotili celovški jezuitje dela za drugo, pomnoženo in »popravljeno« izdajo Megiserjevega slovarja iz 1. 1592. Pokraj prej omenjene potrebe po slovenski knjigi je bilo odločilno za vnovično izdajo Meg* to, da je bival Megiser od 1. 1593 do 1601 v Celovcu, kjer je bil do 1. 1600 rektor stanovske gimnazije, posebno pa še, ker je imel Meg* iz Dalmatinovega Registra v Biblii 1584 tudi več slovenskih besed iz koroškega narečja. Nova izdaja Meg^ je izšla typis Joannis Friderici Kleinmayr 1. 1744 v Celovcu kot Diotionarium quatuor linguarum ... Auctore Hieronymo Megisero ... Opera, & Studio . .. Societ. Jesu CoUegii Clagenfurtensis correctum & auctum (odslej Meg2). Sestavo in pisanje slovarja so zaupali jezuiti družbenemu udu in koroškemu rojaku Antonu Miklauzu, roj. 9. nov. 1700 v Železni Kapli, ki je bil tudi slovenski pridigar in misijonar na Koroškem". V skladu z zamislijo vseh pobudnikov za novi slovar je hotel dati Miklauz delu predvsem koroško obeležje in sicer tako, da je Meg' pomnožil zlasti z besedjem in rečenicami koroškega narečja, kar je prvi primer v dotedanjem slovenskem knjižnem izročilu. Prav izrazit samosvoj koroški značaj slovarja so hoteli izdajatelji poudariti tudi s tem, da so vlepili pred nasilovno stran poseben list v velikosti 14*X 19,5 cm z dvema podobama pri ustoličenju koroških vojvod in sicer tisti, ki ju ima Valvasor 1. 1689 v Die Ehre dess Hertzogthums Crain, VII. Buch, t. j. obred umestitve na knježjem kamnu pri Krnskem gradu in poklonitev ob vojvodskem stolu pri Gospe sveti^. Miklauz začetega dela ni mogel dokončati, umrl je 1. junija 1743 v Celovcu, ko je bil zgotovil nekako pet šestin, t. j. okrog 657 strani (Ai"—Ta^) od skupnih 783 strani (Ai^ — Cccg^) slovarja. Nadaljevanje in dokončanje slovarja, t. j. okrog 126 strani (Ttb — Cccg^), je prevzel nekdo, ki ga do zdaj ni bilo mogoče dognati. Prva znamenja novega prireditelja se začno namreč kazati na fol. Tu b in Tt3 a, ko se pojavijo oblike vum za prejšnji vun, posebno pa še prve oblike na -u v moškem pridevniškem imenovalniku, t. j. gerdu, traglivu, nelubesnivu, terdoglavu, nevoshlivu biti itd., pozjneje tudi na -e npr. Divije (Zz^ b), Simshne (Aaa 1 b). Povedati pa je treba, da vseskoznje doslednosti v pisavi črk in oblik nista poznala ne Miklauz ne drugi prireditelj, ki je pisal npr. besedo volja na fol. Zzgä'takole: Dobra vojla, /uoja vojlia, /ojo voljo, s'enega dru/iga voljo, akuje boshja vola, s'voljo. Megi im 333 strani (Ai^—Xy^) slovarskega besedila in, kakor že rečeno, 8575 slovenskih besed; Meg^ pa ima 783 strani slovarja in 21.188 slovenskih besed, je torej pomnožen za 450 strani in kar za 12.613 slovenskih besed, tako da nikakor ne drži nepreverjeno, a večkrat zapisano mnenje, da je Meg^ le druga izdaja 69 Meg^ Res je, da je Meg- prevzel iz Meg' skoraj vse nemške iztočnice, izpuščene so npr. Aderla/Jung, Ancker, Arbait/elig, Arbaiten vergeblich, Auffwecker, Edel ge/tain, Richter /tuel, Thav, Vnverendert; zato so pa pripisani v Meg^ slovenski pomeni tudi za onih 15 nemških iztočnic (Feigwartzen, Hajpel, Jughund [wind/-pil, Knewel, Krebs] bru/tharni/ch, Lassey/en, Massholderbaum, Niesswurtz, On-mächtig. Schal von aim Ey, Schiltkrot, Schmitzwort, Schutzloch, Spinnrad, Zan-flai/ch), ki jim Meg^ ni vedel ali ni pripisal slovenske besede. Pri iztočnicah in njihovem zaporedju se je Meg^ držal prav po redu MegS novih vrinkov, kakor sta npr. Zusammenklauben, ZumäJ/en, sicer ni. Izpustil pa je Meg^ nekaj slovenskih besed iz Meg' in sicer docela, ali pa jih je nadomestil s svojimi, novimi. Take izpuščene besede so npr. kodvinje, pre/ti, drajtiti, gnussen, /ladtkojnejden, /apovejdati, she/toperniza, pokvariti, sverniti, /tonovit. Pri /tonovit je Meg^, Uu5*, (tiskovna napaka Uua) z iztočnico vred vse izpustil, le italijansko besedilo iz Meg', T^^, pod iztočnico Vnverendert je pripisal, po pomoti pač, naslednji iztočnici Unvergolten. Glavni pomen in posebna vrednost Meg-, ki so jo doslej slovarju skorajda vsi ocenjevalci ali sploh odrekali, ali pa nič kaj cenili, je v velikem novem slovenskem besednem zakladu, katerega precejšnji del je tu celo prvič vknjižen in je potem prešel v druge slovarje kakor tudi v slovenski knjižni jezik. Ne sodi sem, da bi navajali vso množino teh besed; kdor se zanje zanima, so mu na voljo v popolnem izpisu v slovarskem oddelku Inštituta za,slovenski jezik SAZU. Glonar, ki se je prvi med Slovenci potrudil, da je slovar nekoliko pobliže pregledal, ni bil pravičen v svoji sodbi, da je Meg^ v glavnem ponatisnjena prva izdaja, celo s tiskovnimi napakami vred in da, sicer precej razširjena, v primeri s prvo ni noben napredek^. Zares površnega in nepreudarnega ocenjevalca slovarja vsekakor odbije ter vznevolji vse graje vredna zanikrna grafika, kakor je npr. povei, kai, je, meni, /torit (B bj*), Svetlu, perhajat, /e, denit, /vitlu, bit,* /vitat (Uu4^), ko je zlasti od tod Miklauz skoraj za vsako slovensko, besedo postavil vejico. Ali pa so to le tiskarske pogreške, ki jih je seve v slovarju na pretek? Potem pa Miklauzeva pisava ars — za raz — (arsve/elit, ars vesat, ars-mozhit itd.), ki pa ni dosledna, ker beremo tudi resmakat, re/pet, re/tegnit, rejlia-lit, resbelen itd.; drugi prireditelj pa oblike ars- obče ni več zapisal. V slabo moramo šteti slovarju tudi 208-krat večinoma po nepotrebnem ali napačno zapisani nemčizem edn, en, npr. Er hat eine üble Gewohnheit. On ima eno hudo navadu (Mä*"), a takoj mu moramo zapisati v dobro stavke, kakor npr. Er ist ein grosser Mensch. On je velik zlovek (Nj^). Tudi drugi nemčizem ta za nemški der, die, das je uporaibljen v slovarju kar 447-krat, zopet večji del na nepravilnem mestu, kakor npr. Das Vass fliest Ta /od tozhi, (li^^). Vse te slabosti, ki jih bi pri nadrobnejšem ocenjevanju še z marsičem pomnožili, še zdaleč nikakor ne odtehtajo vseh slovarjevih dobrih reči. Poleg novih slovenskih besed so predvsem rečenice in v stavke postavljene besede iz pogovornega jezika vsekakor vredne, da jih zelo cenimo, najsi je to in ono še tako nerodno ter okorno, s tedanjo koroško narečno primesjo pocvirkano. O nekih razlikah med Miklauzevo ureditvijo slovarja in ono drugega neznanega pisca, ki je nanje opomnil že Glonar', je treba povedati še to, da je Miklauz izpustil zelo poredko, in še to iz tiskarsko-tehničnih vzrokov, zmanjkalo je prostora, iz Meg' kako italijansko besedo, ki jih je pri nekaterih iztočnicah, npr. Vleiss anwenden (Ssj**), tudi do 20. Drugi prireditelj pa je pričel obširno italijansko besedje v Meg' krajšati, izpuščal je manj važne besede in rečenice, 70 ponekod pa je pristavil kaj novega; tudi nedoločnik na -ti je pri njem bolj pogosten, ko pri Miklauzu. Opomnjo o krivi rabi kakšne besede, t. j. abus. [ive] je pripisal drugi urednik naprvo na fol. Xx7* pri iztočnici Wachtmeister, vendar njegova jezikovna očiščevalna vnema je bila le navidezna, saj je potem sam mirno zapisal perzaitu, gratat, Zafelz, Zeringa, zerati, ponuzat, poferderbat, zaih, zahen, Zügel, zushribat {Bbb4ä—Cccj'') in še več tega; zraven pa je na fol. U u 2* začel ponekod še pisati prejšnji h po nemško s ch — nagmachen, na da gmacha, pregrecha, grech, slachta, priglicha —, celo nemški ck za prejšnji k najdemo pri njem, npr. volcka (= folka), od vickshiga (Xxi'', Xxj»). Zaradi utesnjenega prostora, pri čemer so takele obravnave vedno prikrajšane in nepopolne, moremo opomniti le še na dvoje. Med viri, ki sta jih imela poleg Megi, pri rokah prireditelja Meg^, je ibilo mogoče ugotoviti samo še Dalmatinov Register v Bibliji 1584 in Jambrešičev Lexicon Latinum iz 1. 1742. Veliko besed v Meg^ ima pristavak Cro. (atice), Carfniolice], ki ga v Meg^ ni, je pa v Registru. Ponekod so v Meg^ pristavljene iz Registra nove besede, ki jih Megi nima, npr. Fuss-Schammel (K^^) /toliz pod nuje; Gnad (Ni'') Cro. milo/ardje; Hagel (Ng'^) Cro. krupiza; Martern (X3'') Cro. muzhiti, je v Meg* (I^^) brez Cro., v Registru pa Hervazki... Muzhiti; Mercken (X^"") Cro. prezhitati, broyti, v Meg' (la^) brez Cro., v Registru pa: Sloven/ki, Besjazhki prezhitati, Broyti. Pri večini primerov,