100. številka.
V Trstu, v soboto 15. decembra 1888.

Tečaj XIII.
„E D I N 0 S T"
izh»jft dvakrat mi teden, »nulto srsle n sototo ol> i. uri popnludn.
„Edinost" stane:
za vse leto gl.	izvon .\v*t. m,-
7.a polu leta , H.—;	, 4.;,o
za četrt lotu „ 1.50: . „ -j «5 po*hmirno ftl^vilke up dobivajo v pro-dajnlnicah tobaka v Trstt po •Hv..
v 0-oriei in v Ajdovščini t- »trn-. Na naročbe Irez priložene naroč::ise se upravništvo ne ozira.
EDINOST
V*i dopisi ne pošiljajo uredništvu v »lici ('urintiii St. 'JH. Vsako pismo mnr« biti Iran kovano, ker nefrankovana nt- sprejemajo. Rokopisi ho ne vračajo.
lasi in oznanila se račune po 7 nov. v petitu ; m naslove r diMlal frkami se plučuje prostor, kolikor »>i tfa
obneslo navadnih vrstic, gcslana. javne zahvale, osmrtnice itd. ne račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in iimerat« prelomu upravništvo v ulici (urintin 'JU. Odprte roklainacijo ho prosto poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
iV •Jmoat |e inoCf
Mir in sprava.
(Daljo.)
Ako so ozremo po obzorju našega naroda, zapazimo v deželi, kjer jt skupen in skoraj izključljivo živeč, lep napredek na narodnem, političnem in slovstvenem polju. Marsikaj se je pridobilo, o čemur niso naši predniki imeli, rekli bi, niti pojma. Osnovale so se šole, zadobile se pravice, da se naš jezik sme rabiti v uradih, pri sodiščih itd. Narodna ideja, zasejana mej dremajoči narod po vrlih rodoljubih, prinaša n. pr. na Kranjskem uže obilega sadu. Čeprav okroženi od nasilstva sovražnih jirn elementov, Slovenci so še obdržali svojo narodno osebnost, ki se mej njimi lepo razcvifa.
Enako je v sredini našega rodu, a v pokrajinah nahajamo vedno So mlačnost in nezavednost. Čep rav živimo marsikje po pokrajinah slovenskih v zdatnej večini, imamo vender le premajhnih napredkov v šoli in uradu; še mnogo nam je treba delovati, predno si tod priborimo trdnost in obudimo popolnoma narodno zavest.
Slabo se nam godi v pokrajinah živečim Slovencem, osobito v šoli, kjer se naša deca še vedno raznarodnje in odtu-juje. Zato se nam je požuriti, da zadubimo v slovenskih pokrajinah zadostnih narodnih šol, kajti od njih odvisi uprav naroden napredek.
Mnogo jo uže storilo na šolskem polju hvalevredno društvo sv. Cirila in Metoda. Poprimimo se krepkejšo tega družtva, pristopajmo k njemu obilnejše. In — koliko mož šteje pač naš narod uprav tod po slovenskih pokrajinrh, ki bi narodu tako lehko pomogli, no da bi se jim kaj videlo. Koliko imovitih sinov šteje slovenska mati n. pr. tukaj v Trstu, kjer smo preživo potrebni daljnih razredov slovensko ljudske sole, koji bi lehko narodu prišli v izdatno pomoč, zatrdivši si večno slavo in hvaležnost ubogega naroda !
Mi tu gotovo ne govorimo iz lastne dobičkarije, temveč iz žive ljubezni do svojih sorojakov, do lastnega jo/,ika in naroda sploh, koji narod potrebujo osobito tukaj v Trstu krepke podpore, da se no pozgubi in no zamrje.
Marsikdo žrtvuje v narodni namen Bvoj težko prižuljeni vinar, i mi žrtvujemo se veselo za svoj narod, skrbeč /a njegovo prebujenje in zavednost — v tem pa potrebujejo prvi in zadnji posneinenja pri mogočnejših. Ubožcu delalec bodi v dober vzgled imovitemu gospodu slovenskega rodu in spodbudi ga v radodarnost v narodno
PODLISTEK. Samotar na Selih.
Spisal Branimir.
(Dalje).
„Gospod Mavrič, oprostite mi naslednje besede. Ko sem prišla v vašo dolino kot učiteljica se nisem nadejala dobiti posebno olikanih ljudij. Ali nocojšnji sestanek z vami me je prepričal baš o nasprotnem. Zdaj vidim, da imamo v ni sej dolini moža, ki je za našo razmero vi lo izobražen. V Čast si štejem, da smem z vami govoriti in upam, da nocojšnji sestanek z vami ni zadnji,"
Samotar se lahko pokloni in pravi: „Gospica, vi previsoko cenite mojo izobraženost. Toliko izobražen nisem, da bi kar prosto občeval z vsakim. Kolikor sem se izobrazil, stili se le mimogrede, ker moje opravilo mi ni dopustilo obrniti več easa v to Ako smem povedati bil sem nekaj let v našem glavnem mostu iti v Gradcu.tt
„Gospod Mavrič, vaš odgovor me je v mnenji le potrdil, .laz in moja sestra wi bovi šteli v east, ako naj i razveselilo
smotre — vse v proslavo in pr .budo lastnega ljubljenega rodu.
Ako bodemo enako počenjali, ravnali se bodemo tudi po pravilih naprednjaštva, postali bodemo naprednjak) ter gledali kedaj sad našega truda in brige, namreč : napredek lastnega naroda.
Socijalni napredek je posledica individualnega napredka — trdi angležki pisatelj Srniles, in drugi pravi: „Natezanje in skrb posameznikov bodo donesle splošni napredek". — Vsakdo mora tedaj skrbeti za svoj osebni napredek, toliko duševni, kolikor telesni. Smoter napredka posameznikov in gotova posledica njegova je splošni narodni napredek.
„ Glejmo tedaj, da napredujemo, toliko duševno, kolikor gmotno in ta naš posamezni, osobni napredek obrnirno v korist lastnega rodu. Doscgsi mi svoj osobni napredek, imel bode zadnji blažega vpljiva na ves naš narod. Progresizem ali napred-njaštvo, namreč želja se gmotno bolje okoristiti in narodno utvrditi, naj nas vodi v vsakem našern činu in pri vsakor-snem delu glejmo, da ne bodemo narodu svojemu v nečast in sramoto, temveč v poanemovalen vzgled.
Agi j u s t i t i a o f r a e n i s, e i <j u o o b t e m p e r a r e • u m m a e s t 1 i b e r-t a s — ravnati se po zapovedih pravice ter jej poslušen biti, to je prava svoboda — trdi Boetius. Pravica mora vladati mej raznimi narodi in tudi mi v Avstriji živeči Slovani tirjarno samo ono, kar nam po pravici pripada. Ustavni zakoni zatrjujejo vsem avstrijskim narodom enake pravice, namreč pusto jim, da se razvijajo 1111 podlagi lastnega jezika ter dosežejo duševni in telesni napredek.
Ravnati so tedaj po navodilih ustavnega zakonika in njegovih prepisih, to ni političen greh; — to ni toliko razupiti panslavizem, temveč to je prava svoboda. Oni. ki žele enako svobodo, ki jo pospešujejo ter širijo mej narodom — oni so pravi liberalci. Liberalizem v pravem pomenu besede ni tedaj nikaka strašljiva pošast, ampak liberalizem jo v prvem besednem pomenu plemenita ideja — človeštvo osvoboditi iz spon mračnjaštva in temote ter ga privoditi na "pot svetlobe. Liberalizem, kojemu glavni pospešitelj je bil tudi sv. oče Papež Pij IX. sam, pokvaril se je s časom ter zašel na krivo pot, spremenivši se v najhujšega nasprotnika svete katoliške cerkve. Ali tacega liberalizma si mi v našem ljudstvu ne želimo, ampak Želimo, da so sicer liberalni, svo-
z vašim pohodom. Najino stanovanje vam bode vedno odprto."
„Gospica, dolžnost je bila meni vas povabiti, a ker ste mo prehiteli, prosim, oprostite mi mojo negalantnost. Vabim uis in gospino vašo sestro, da rab obiščete v Vranjeku, S tem razveselite mene. mojo mater in moje sestre. Skušali vam bomo postreči, kolikor je v naše j moči. Upam, da mojega vabila no zavržote." '
„O. zelo rade pridevi na pohod, gospod Mavrič, saj tako človek nima kara zahajati sedaj, ko še nisvo z sestro domači v tem kraju, a sobe so človek tudi naveliča. To z setro prosivi, da bi radi naju si ne delali nobenih sitnosti j."
Dalje so se pogovarjali o rodbinskih razmerah in Samotar je zvedel, da je gospodična Avgus'a hči stotnika M., kateri je pa v bitvi pri Ivustoci padol, pustivši več nepreskrbljenih otrok.
Malo prej, predno se jo Samotar poslovilne pretrgal prejšnji pogovor: „Gospića, prosim, pozabil sem nekaj vprašati. Oprostite, kje ste zvedili mojo ime ?"
Gospodična Avgusta pobesi oči, kijih jo imela uprte v Samotarja in morda tudi zarudi, kar se pa po noči ni videlo, ako-prav jo svetilu luna; na to odgovori: „A to vam dela skrb, gospod Mavric ? Povo-
bodomiseljni in svobodožcljni — a to v mejah pravice in v smislu katoliškem.
Svoboden ni oni, ki jo pretrgal vse vezi, ki so ga združevale z Bogom in dr-žhvo — ampak svoboden je le oni, ki ve ceniti prostost in lastno volj o ter obrača svoje delovanje v dobro namene. Zadnji ni samo svoboden, ampak tudi liberalen.
In enaki moramo postati tudi mi, želeti in delovati na vse kriplje v blaginjo naroda in v njegovo boljšo prihodnost. Narod in vera naj nam bodeta sveta, za ta dva idejala moramo biti pripravljeni žrtvovati vse, celo življenje svoje.
Lepa, boljša prihodnost naroda našega nam mora biti pred vsem na srcu, 110-vatrašeno se moramo potezati za pravico tega rodu in s ponosom kazati na svoj rod, čeprav skromen in luulobrojen. Ali, kolikokrat smo samo mi na tem mestu spodbujali svoje sorojako ter jih klicali k zavednosti in svobodi, ne govorivši v nebrojenih družili opominih po slovenskih časnikih in knjigah ! A če pogledamo po slovenskem duševnem obzorju, nikjer skoraj ne nahajamo pravih idej, malokje pravega prepričanja ; nikjer one nerstrašenosti, ki tako označuje druge nam bližnje narode ; nikjer skoraj onega ponosa, ki jo lasten nemškemu in laškemu rojaku. In vse to zakaj ? Zato ker pri nas ni še skoraj niti vsejan pravi liberalizem.
(Daljo prih.)
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
(XIV. seja dne 18. oktobra 1888.)
Poslanec Višnikar poroča v tretjem Čitanju o premen jeni postavi zaradi odkupa duhovske bire, katera so brez razgovora proti glasom nemških poslancev vsprejme.
Poslanec Suklje poroča v imenu finančnega odseka o zakupu deželne naklado na žgano opojno tekočino 1. 1888. Poročevalec predlaga: a) Naj se vzame poročilo dež. odbora o tej zadevi na znanje, b) Dežela vzame v lastno režijo pobiranje naklada za opojne pijačo in c) deželnemu odboru se naroča, da potrebno ukrene, da se pripravo za to izvrše.
Poslanec baron Selnvegel priporoča v daljšem govoru, naj so začasno da ta deželna priklada še v najem in se nikakor ne pritrdi nasvetu poroču7alca finančnega odseka, da so takoj uvede lastna režija,
dati hočem resnico, saj poznate slabost žensko. V nedeljo sem bila v nadučitelje-vej sobi. Ljudje so šli baš od maše. Stala sem pri oknu ter opazovala ljudij, da bi jih vsaj na obraz poznala. Kar zagledam vas med njimi. Odpustite mi mojo radovednost; vprašala sem gospoda nadučitelja, kdo je ta človek. On mi je povedal vaše ime ter kdo in kaj ste,"
„Ženske, so ženske," reče Samotar
I iti so nasmehne.
Voz je mej tem pridni ral do razpotja, kjer se je moral Samotar posloviti. Voznik ustavi.
Samotar lahko skoči ras voz ter poda gospodičnama roko. „Le glejte, gospod Mavrič, da mojega povabila ne zavržete," de gospodična Avgusta. Samotar obljubi in se pokloni: „Na svidenje tedaj, go-spiei 1" Nato odkoraka urno po poti v Vran jek.
Mislil ni toliko 11a veselico, kakor na gospodično Avgusto, Jela ga jo zanimati. Sklenil jo, obiskati jo o prvej priložnosti.
A tudi Avgusti so je godilo nekaj enacega. Ko ste bili z sestro v sobi, vpraša Avgusta: „Ljudmila, (tako je bilo sestri ime), kako se ti dopada gospod Mavrič V"
„E, ni napčeu ; lep in izobražen muž
kajti ako se bode uvela, bode dežela to poskusnjo jako drugo plačala.
Poroč. Suklje odgovarja posl. Selme-gelju, za njim nasvetu je baron Taufferer ustno glasovanje o predlogu, da se vzame zakup v deželno režijo. Predlog se vsprej-me s 23 glasovi narodnih poslancev proti 7 nemških poslancev.
Poslanec Ilren poroča v imenu upravnega odseka o preložitvi ceste črez Bo-gensperk. Vsi nasveti so odobre.
Poslanec Kluri poroča v imenu finančnega odseka o dopisu ces. kr. deželne vlade, da bi prevzela poroštvo glede troškov za zgradbo Savskih bregov pri Stožieah in pri Tomačovera. NaglaSa, da je dežela uže dovolila precejšnjo svoto, naj bi s«? tedaj vršila v prvi vrsti konkurenčna obravnava in svoto 6088 gl., katero bi imele plačati prizadeti dve občini, prevzela nuj bi dežela 11a polovico z državo, ker ni upanja, da bi občini mogli poplačati to posojilo.
Deželni predsednik baron \Vinkler se predlogu protivi in misli, da bi bilo umestno. ako se dežela zaveže za pophičAijo vsega zneska; naj dežela prevzame popolno jam»tvo. — Odsekov predlog so vsprejme.
Poslanec Dov poroča v imenu finančnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora Logaškega in občin Dolenji Logatec in Rovte za podporo in posojilo za zgradbo okr. ceste Dolenji Logatec-Kovte. Sklone se, da se prošnja izroči deželnemu odboru v rešitev.
Dr. Vošnjak poroša o prošnji županstva v Kamniku, da bi se v Kamniku ustanovila javna bolnica iz Glavarjevega zaklada. Nusvetuje, naj se prošnja Kamniške občine izroči deželnemu odboru, da so z ozirom na ustanovno pismo razgovarja z deželno vlado in z mestom Kanin .kom ; s prvo zaradi pravo izvršitve ustanove, z drugim zaradi prinosa k prostoru, ki bi so za gradnjo bolnico v Kamniku kupil.
Dr. vjtez Bleiweis-Trsti,niski gorko podpira ta nasvet. Z ustanovljenjem javnih bolnic pa bi se deželni zaklad dosti razbremenil visokih stroškov za deželno dobrodelne naprave.
Vsprejme se predlog finančnega odseka in potem se seja sklene.
*
* *
(XV. seja dno 19. oktobra 188S.)
Deželni glavar naznani, da več občin okraja Kamniškega brzojavno pro-testnje, da bi se gradila v Kamniku bolnica, naznanjajoč, da bodo posebno pismeno ulogo dopo-dale.
jo gospod Mavrič. Nisem mislila, tla bi so tacih našlo v Zernovskej dolini."
„Bog ve, če naju bodo obiskal, kakor je obljubil ?" vzdihne Avgusta.
„R, nič ne skrbi; on ti je rekel: „ženske, so ženske", jaz ti pa pravim : „možki so možki". Videla bodeš, še prej bo tukaj, kakor se ga nadejaš."
„No, potem bodem zopet enkrat srčno vesela," pravi Avgusta. „Le škoda, tla čas
v njegovej družbi tako hitro poteku; pa saj mu pohod lahko vrnevi; saj naju jo povabil."
Nastopno nedeljo popoludne je sedela Avgusta satna v sobi. Čitala je „Zvon", ki je bil pričel baš takrat izhajati. Ljudmila se je odpeljala z nadueitol jevo soprogo v trg. Večkrat je prenehala čitati in je nekaj premišljevala. Zdi se nam, da jo premišljala, da-li ostane Samotar zvest svojoj obljubi.
Ko jamo zopet čitati, potrka nekedo glasno na vrata. Avgusta se tnalo streme in nato zakliče krepkim glasom : „Prosto!" Vrata so na lahko odpro in v sobo stopi Samotar.
„O, gospod Mavric," reče Avgusta, vstane in gre prišlecu nasproti „ste li vendar došli! Uže sem mislila, du vas no bode."	(Daljo prih.)

Poročilo dež. odbora z načrtom zakona o povzdigi reje goveje živine izroči se upravnemu odseku.
Poslanec M urnik poroča v imenu finančnega odseka in nasvetu je: V mestni občini Novomeški se za I. 1889. do ušte-
Danes pa, ko slavi vodja in prvoboritelj češkega naroda svojo TOletnico in 50 let-! nico svojega narodnega delovanja, sn se ■ stvari'tako preraenile, da so danes tisti Cehi, ki so bili pred 50 leti Nemcu se popol-
ište- noma pod nogami, v kulturi in omiki pred tega leta 1S9S. dovoljuje pobiranje 4% (avstrijskim Nemcem, če tudi ne uži rajo se naklade na najemšeino od stauovališč s to ' izjemo, da se ta naklada od letnih najem-ščin pod 24 gl, od najemnin za statiova-
lišča c. kr. vojaških uradov in c. kr. častnikov ne pobira, od vseh drugih hišnih najemščin pa od vsacega goldinarja po 4 kr. na leto. — Predlog se vsprejme.
Poslanec Murnik poroča v imenu finančnega odseka glede deželnega doneska za dolenjsko lokalno železnico in nasve-tuje po obširnem utemeljevanji: 1. Kranjska dežela zagotavlja za zgradbo dolenj-
s to onih političnih svoboščin, ki so Avstriji podeljeni nemškemu narodu. Ce se ozre Kieger v svojo preteklost ter primerja nekdanje stanje naroda z današnjim, mora biti vesel; v kratkej dobi 50 let so Čehi neizmerno mnogo storili na prosvetnem, narodno-gospodarskem in tudi na političnem polji. Priborili so si gospodarstvo v vseh največjih mestih na Češkem, pridobili si narodno šolstvo, ustanovili denarne zavode, oprostili se tujega kapitala, obrt in trgovina je po večini v čeških rokah,
vnnih zaupanja ter bode igrala isto ulogo, zraka na boljši kraški — in na mah po-kakor na Beneškem in v Lombardiji. Ako piham jo preko „skale sante" in Opčine pa spolni to, ne bode jej treba klicati per peiles apostolorum v lepi trg Sežan-
skih lokalnih železnic Ljubljana-Grosuplje- j kmetski stan še zdrav in krepek, poleg1 Hudo-Trebnje-Novomesto-Straža in Gro-, tega pa niso zanemarili prosvete, prido-»uplje-Ribnica-Kočevje donesek 500.000 gl. bili so si vseučilišče in tehniko, sezidali 2. S tem doneskom so bodo dežela kranj-1 velokrasno narodno gledališče, ki bi bilo ska udeležila pri dobavi glavnice, name-1 vsakemu velikemu narodu na čast. To so njene za zgradbo navedenih dolenjskih i pridobitve, kakersnih si ni stekel še no-lokalnih železnic s tem, da prevzame za ben narod v kratkej dobi 50 let, Ako &i 500.000 gold. avatr. velj. v notah delnic Čehi v tem kratkem času niso še pribo-delničarske družbe, katera se osnuje za te j rili svojega državnega prava ter ne zavze-železmce. Delnice se pa bodo vzele tiste, mi,jo še v državi onega rnesta, katero jim katere bode prevzela državna uprava z gre po zgodovini in pravici, so nam gori svojim doneskom, dovoljenim za isti namen.' naštete pridobitve porok, da si v kratkem
vseli pod orožje, kakor sedaj, ko je v zvezi z Nemčijo. — Mej drugimi govorniki se je odlikoval posebno Kronawetter. Obsojal je naredbo, da mora vojak tri leta služiti. Rekel je, da ta potreba ni dokazana, saj gredo nadomestni reservisti in domobranci tudi v vojsko, a nobeden njih ni služil tri leta. Mi smo ubogi in siromašni, zato moramo skrbeti, da na gospodarskem polji povzdignemo narode. Ni treba posnemati vsake pruske naredbe. Vse bi radi spravili pod prusko „pikel-haubo" in izjemne njih zakone. Proti temu protestuje govornik in predlaga, naj se vojaška službena leta skrčijo od treh na dve v stalnej vojski in v nadomestni reservi od 10 na 8 let. Ta in mnogo drugih lepih predlogov je palo. Sprejema se paragraf za paragrafom nespremenen, kakor ga je vlada predlagala.
Vnanje dežele.
Za rusko posojilo so začela podpisovanja na Nemškem in v Franciji. Koj
prve dni je bil podpisan uže večji del po- .	-
sojila. Vsi napori nemških modrili in pol- casa moJ^a znanja tam biI» sc zaato-
lepi trg
ski, da poizvem tam. koliko Slovanov je uže pripravljenih za prihodni parnik v gotovo ali negotovo srečo ! Od mojih znancev gostoljubno vsprejet, zvedel sem tam marsikaj zanimivega, tudi to, da so tam osnuje podružnica sv. Cirila in Metoda, katera obeta ogromno število deležnikov, ker združili se bodo iz sosednih sel udje h kraškemu metropolu — ter mnogovrstnim predbacavanju z vzgled no močnim druž-tvom zadostili. Slučajno dospem v nudotno prijazno Čitalnico; — prijatelj predloži mi časnike, med temi najnovejši „Slov: Narod" od: 24. novembra 1. I. št. 271 z opazko: „Ker rad premišljuješ novodobne napredke
—	evo — čitaj podlistek „Postojnskega
nedeljskega pisma".--Vsebina tega
napredka spravila me je takoj v radovednost poizvediti novine staroslavnega trga
—	a podrobnosti nje bilo so mi nekako ptuje — kaj, se je li neka sloveča židov-sks tvrdka iz Dunaja v Postojni naselila
—	— ali obstoji tam kaka filijala in od kdaj neki — — poizvedujem dalje, ker za
iležba dežele pa je odvisna od pogoja : pomorejo tudi do tega. Najprej In se državna uprava udeležuje uri do- n umrl vzdiamiti mnmlnn in .>..
se mora
Udeležbi
a) da se državna uprava udeležuje pri do-! narod vzdigniti moralno in materijalno, bavi glavnice s primernim zneskom s tem, pomagati mu do prosvete in blagostanja;! da prevzame delnice, dalje b) da vasi in [ politične in zgodovinske pravice pribori si! občine tistih okrajev, katerim bodo žele- j potem sam. Dr. Rieger se torej lahko po-znice koristile, pospešujejo železnično za- naša, da je za njegovega časa in pod njega gradbo primernim načinom, potem c) da1 vodstvom' bila izvršena prva in težavnejšaj bodo obrtniki, rudokopni podjetniki in polovica velikega narodnega dela; druga drugi vdeleženci prevzeli glavinskih delnic polovica pripada mlajšemu pokolenju. Ta po al parikurzu najmanj za 400.000 gld., Zilvest naj prezaslužnemu možu sladi večer j in slednjič d) da bodoči koncesijonar za- življenja. Sedemdesetletnica je Riegerja gotovi dobavo ostale glavnice z izdatbo prepričala o ljubezni in spoštovanji, katero | prioritetnih m glavinskih delnic delniške uživa mej narodom. Od vseh strani j so i družbe, ki je ustanoviti. 3. Državni upravi došli telegrami, čestitke, adrese, deputa-je preneščeno, določiti odstotek dividende, cije in častni diplomi. V narodnem gleda-katera pristoji prioritetnim delnicam, ki se HšČi jo bila pa izredna predstava njemu izdado, predno nastane glavinskim delni-1 na čast. V mestnem zboru glavnega niesta j cam pravica do prejemanja dividende.1 prage se je slavilo osivelega vodjo če-i Delnice, ki jih dežela prevzame, morajo 8kega naroda in na zborih meščanov iia sto i uživati jednake pravice, kakor ono, ki jih in sto različnih krajih Češke. Narod pa prevzame država od delničarske družbe, j mu je poklonil o tej priliki 113 tisoč fo-katera se osnuje. 4. Uplačila za delnice,1 rintov, kot narodni dar, da s tem osigura ki jih prevzame dežela, naj so zvrše za- neskrbno starost možu, ki je ves svoj čas, čenši z letom 1892 v jednakih letnih zneskih in v onih rokih, katere določi drž. uprava za uplačevanje delnic, ki jih pre-
modrili novin, premotiti in ostrašiti nem- i Pana ~~ ,n kaJ izVfim : ~ da flr,na se ške kapitaliste, da bi ne dali Rusom svo-'-',° ,tam uže tako razširila iz nekdanjih po-jega denarja, so ostali brezuspešni. Da. ne. dcdoviMiili „Tausendguldenmnnner" in je samo to; bismarlc je poskusil Še drugače	v takl moči' da 9te llžc dve
preprečiti rusko posojilo. Zapovedal je, i hll'fll! 0(1 ,st,h Pred	v Trstu osno-
da jo nemška državna banka zvišala od-: vall» katorc delatl borim b,'žft»am, brikam stotke od 4 na 4i/». Vse banke nižajo od-jm manderjžram konkurenco s svežimi stotke, vse trdi, da je denarja dosii, in da' P,odl?ktl 8Pod	Nanosa, - dalje
banke ne vodo kam z njim, da ga poso-1imtoImafi,h 8() mi prijatelji, da razobešeni jajo v ceno, ker naenkrat državna banka' »burovž,a 80 kazala tvrdki in njili fllijalam zviša odstotke. No tudi to ni pomagalo.*v P°"ns-
Občinstvo je razumelo ta manever, borna Čuden zdel se mi je ta napredek — je ostala mirna, bankirji pa podpisujejo a «kuPno obžalovali smo ta sveto slavni svote za rusko posojilo. Dogodi se res, da kra'i' da ae tam kuha tflkrt	ko na*
Rusi dobe baš na Nemškem, kjer je vlada ®Pr0*n" v Prijaznih trgah Sežani, Senožo-toliko rogovilila proti temu posojilu, večji ,td" vlada MftjboIjša vzajemnost — ter del novega posojila. Tomu se pa no smemo "dinjeno 808ed z sosedam občuje, trgo-čuditi. ako pomislimo, da je Nemčija na- vec z 8V0-iim konkurentom — še celo kr-kupila 1877. leta za dve milijardi ruskih 6,"ar ne zavida svojega sodruga in hodi papirjev. Take množine se ne more tako hi- fde" k d,ug«mu v krčmo pokušati iu hva-tro znebiti, zato daje sedaj rajše denar, 1,11 etoSnJ° izvrstno istersko kapljico. Pa da konvertuje posojilo izza 1877, kar jej ™nder m,8l,m »b 8«j 8(1 tudi hotelirji v
vse svoje sile in svoj iinetek žrtvoval na rodu. No, sivi vodja prosi, naj se mu da| premisleka, ker njegova obitelj baje ne j vzame država. Prvi uplačilni obrok naj se potrebuje tega daru. Mi mu želimo, da ga nikakor ne »plača prej, dokler se do ce- Bog ohrani še mnogo let v korist in pro-lega ne izkaže, da je uplačana in uporab- Speh bratskega naroda češkega! ljena še ostala glavnica za zgradbo, katere j y d r ž a v n e m z b o r u vrši so poni dolžan pokriti ne državni zaklad m ne'drobna debata 0 novem V()jnem zakJm
rava je vrlo živahna in zanimiva.
_ . , Zakon se pretresa od vseh strani j ; izra-javnemu prometu izročene, o. Deželnemu žftjo 8e idej kak() bi S(J mJraIo pft.
odboru se naroča, da stav, prihodnjemu de-I zitJj na ma^erijalno korist narodov, kako zelnernu zboru pr.merne nasvete, kako bo bi 8e morale dajati razne pravice, navadno preskrbeti sklenjeni donesek. 'pa pade vsak tak predlog in sprejme se \ razpravi podpirata toplo predmet 'remenen vladin predlog vojnega ^a-poslanca Pfe.fer in buklje in vsled tega ko/fl jzmed fl]ovanakyh	|l)Voril
izjavi porocevalec Murnik. da niuia niče- • n_i.-_i. r. _____i • i - ... . .!_••_.
je le na korist.
Kakor glnse poročtla, zmagali so pri novih volitvah na Srbskem zopet ra-dikalci. Kralj Milan, ki je mislil, da bode po drugih volitvah poslal svoje pristaše v
Postojni vsestransko z napredki obdarjeni — ka j neki bi jih vpeljani postavni ti ja-karski red tako v oči bodel; mar ne plačuje ptujec. pošteno mastno fijakarsko takso ? Poglejmo si bornega čevljarja, mi-
z
m unizan poKiin ne urzavin zaKiaa in "©'drobn dežela, in da so omenjene lokalne želez- j^ilzl)t niče po določilih koncesije dodelane in javnemu prometu izročene. 5. Deželnemu « < ,
izjavi poročevalec Murnik, da nima niče sar pristaviti, ker sta gospoda predgovor-nika stvar tako živo in izvrstno podpirala. Predlogi so potem vsprejmo soglasno. Poslanec Suklje poroča v imenu finančnega odseka o prošnji županstva v
je Poljak Javo rs ki, ki je pobijal očitanja Nemcev, da hoče sedanja vlada po-slovaniti vso Avstrijo. Rekel je, da to ni res, Slovani se morajo še le boriti za pravico, svojo deco v svojem jeziku odgovo-jevati; čo si priboro slovanske šole, s tem
skupštino, se je vštol. Ustava, katero si	zarJa ltd;5 ™ rokodelec primerno bolj
je tako lepo ustrojil, katero je tako rekoč	tludo'n davkom obložen?
prav „po sebi ureza!u, to Milanovo du- Seveda lamentacija dotičnih je vsako
ševno dete bodo radikalci v skupštini jako	,eto h"'ša ke'\ govedi Pivški Maslu"
ostrigli in predrugačili, ne kakor bo kralju 1/,a5a'a toI,kokrat endotno kegljišče
ljubo, ampak, kakor zahteva narodna čast	in k druS,1m 'S"1"1 ~ tudl nekateri „Jun-
in korist. — Govori se, da se prihodnji me-	Se»8 80 koraJžo zSubi,i ter P^avljajo
sec snide kraljevič srbski z svojo mkterjo,	vsak dan 8V0J° -jerimijade11 občutljivo:
kraljico Natalijo v Bukarešti. S prva kralj »?h. ~ ~ nft kol®HU smo roiifiko polomili \f;i— „	u«a»i a_____i:i! _____5 •___Ojoi! — Ojoi!—P«tudi žepe raoRoeno izpiazniliu!
Milan v to ni hotel dovoliti, pozneje se je udal želji kraljice.
Francoska zbornica je sprejela s 383 glasovi proti 115 ves proračun. Des-
Ojoj! — Ojoj! — P« tudi žepe mogočno izpraznili
Take in jednake pripovedke zvedel sem dalje v Storji v domačim krogu — ker sem se v resnici o napredkih No-
■»t i*i 'TI*	i 1	.	*	cv ati • uo ni puuuiu oiuTtuifnu	n t
\eliki Lok, glede podpore za napravo njg0 napalf Nomgtvo ter jo 8pravi|i ,
vodnjaka hi nasvetuje da se izroči dež. j nevarnoat. berači naj bodo zadovoljni s
odboru v rešitev. - Vsprejeto.^	i položajem, v katerem so in naj dovole tudi
poslanec dr. \ osnjak poroča o pros- ^ 5m živfjti( Baj jjm tQ J M -kodo
nji zupans va v Trebnjem glede railirjenja M|adočeh Vašatv govoril je o vnanji po-Ijudske sole in nasvetuje podpore oOO gl.. Htiki ter pobijaf nazoro pJ|Bnerja, ki trdi,
— Obvelja. Poslanec
Višnikar
da se mora Avstrija zaradi Nemčije, s ka-
,P?r,oca1 7. ,n™fnu tero je v zvezi, vedno bolj oboroževati. upravnega odseka o prošnjah občin Hre- Va{Jv odlo^Iin n(lh;ift tJn zvez0>
up,,^ ™ upSnj«n ouc,n nre-	^ n(],ožno bjja to z kft.
nov.ee, St Ožbald Ribnica in podobčin	tera ^ Av8triji 8amo na 6kodo Av8triji
Bučka in Orle, da bi se razdruzile vsaka v	treba, da bode vojna država. h«topi
dve občini, oziroma da b. postale samo-	nftj jz zye2e z N(;mčij(). to bode uže Fran-
stojne občine in nasvetnje, dasi so uzroki teh prošenj tehtni, da se izroče deželnemu odboru z naročilom, da se o njih posvetuje in o tem v prihodnjem zasedanji dež. zbora poroča.
cija, ki se noče odreči Alzaciji in Loreni, držala tako v strahu, da s(! je nam ne bodo bati. Francija nima z nami nikjer skupnih interesov in tudi ne najmanjšega j uzroka Avstriji nasprotovati, Italija je 1 proti nam tako majhna, da so za njo naše vojne silo, če hi bile še trikrat ma"jše. : dovoljne, Rusijo se pa Avstrija no sme bati, saj jo oar Bisrnarku dal besedo, da ne misli Avstrije napasti. Zgodovina priča, da je J {tisi ja Avstriji verna in zvesta za-Notranje dežele.	veznica. 1848 1., ko so se Madjari spun-
TOletnica dr. Fr. L. R i e ge r j a ,1 tali, je edina Rusija rešila Avstrijo. Ako vodje velike staročeske stranke, vršila se1 je sedaj majhen razpor mej obema dr-je z veliko sijajnostjo 10. t. ni. v Pragi, žavama zaradi balkanskih razmer, je pač Uže 50 let dela in se trudi dr. Rieger za vredno, da se Avstrija pomiri in spora-svoj narod. Začel ga je probujevati in po- zutni s tako preskuseno prijateljico, kakor tezati se za njegove pravice, koso v Av-1 je Rusija. Balkan je dovolj velik, da »i atriji bili še Nemci izključljivi gospodarji ga obe državi tako razdeliti, da bodeti
Politični pregled.
in hit svobodno smeli gaziti pravu drugih narodnostij. Pred 50 leti so bili Cehi, ki so danes po svoji prosveti in po svojem
obe zadovoljni. Ta zveza bi bila Avstriji edino koristna. Poleg tega mora pa gledati, da zadovolji s "oje Slovane, kar jih materijalnem stanji prvi nnrod v Avstriji, ima doma. da jim da pravice, ki jim gredo, že daleč, daleč za gospodujočimi Nemci, sicer ne bode vzbujala v balkanskih Slo-
nica se je izjavila proti proračunu, češ da tranJsko zanimival. Tudi o emacipira-ni resničen, da taji izdatke in proizvaja' nemu ženstvu 8em tarnati modrega zahteve gospodarske reforme.	kmota rekož: obče Hvalevredno je, da
Nemcem se slabo godi v Zanzi- Je ženstvo vešže v«ak' stroki, tudi uradnih baru. Tamošnji domorodci so se zjedinili P08,0V 5 ni sramota; — da so v uradih le pod vodstvom Itušira. 4000 oboroženih mož že"8kei Pogodilo bi so gotovo manj izne-z dvema topoma je vzelo mesto Bogamoja verJenl P" blagajnicah, kakor se dan za ter jo oblegalo trdnjavo, v katero so se dnevom v časnikih. Nepovoljno do-skrili Nemci. Vojaki z nemške ladije n0181'1 Bem 86 Z0Pefc nedeljskega pisma in „Leipzig" so prišli svojim rojakom v po- dalJe Potovaj« Študiral o emancipiranemu moč, osvobodili so je sicer, a imeli so sedanjemu ženstvu in vresmčenju prero-strašne zgube. Nezadovoljnost je v deželi kova"ja ^ stoletja — da dame gospod.mtl čedalje večja in bati se je, da se dvignejo b?.do morale ,z	v kuhi-
vsi tamošnji domorodci proti Evropejcem. --a k'?n,arske hčerke vežbale se
r	bodo na citre in predstavljale „salonske
damett, saj za opravila krčme in postrežbo gostov dohode se lahko in prav „po coni" celo rajdo neokretnih služkin, da le fino in pošteno račuuiti znajo — to Vas in nas dragi gost, ako se nas čez rame gleda, — Od nekod 1. dec. 1888. jlzv. dop.j no sme motiti, kajti to je tudi novodobni (Od A d r i j e do G a b o r k a) Kdor kaj napredek.
v našem kraju posedva in mu je osoda I Ker obljubuje podlistkar še drugo mila, čudi se pogumu na.Mh ljudi, da hre- različne postojnsko napredke dalje razgla-penć v novo naselbino Itrasiljsko — kakor siti, — pridržujem si tudi jaz še nekaj nekdaj Izraelci v obljubljeno deželo — a zabele na površje močnika. Senof-ovič. kdor nima posestva, niti druzega gotovega dohodka, da preživi svojo družino v mili domovini, skor da se mu smelo pritrdi, da v svoji bedi lipa v novemu svetu in bodočnosti večje sr<'če, nego v tišini naših krajev, kjer sta boj za obstoj in zavid-nost. vedno hujša. Ko od pl juje parnik s tem nadepoluiin-srečoželjnim ljudstvom iz tukajšnega zatišja, krik in vriš odmeva pozdravom ostalim znancem in prijateljem, -— isto tako spremlja voščilo naše iz* eljenee. srečno pot jim želeč v novem
DOPISI.
Domače vesti.
0. naročnike, kateri še niso spolnili svoje dolžnosti, prosimo, da vendar uže enkrat poravnajo svoj dol«. Razni gospodje nam od novega leta do danes niso poslali še niti krajcarja, a kopni v list redno sprejemajo. Kdor stori redno svojo dol-
nain
«»■11-111-1. nri'u |'i imm mil /,uiwu v liuvmu	• 1 •	mm	...
i ,„ „•, l i • i n .. >a\ žnost, prihrani sebi neprilike in m domov u, — kier kavu m s adkor rodi	*i * v. • 1 „a:
i « • i i • . - t u„n nepotrebnih treskov in sitnostij.
obilo sadu, kateri našemu ženstvu sosobno 1	"	«»
Upravništvo Edinosti.
ugaja
Te in druge stvari o sedaj nemu na-
Poziv na „Božićnico", katero napravi
predku premišljajoč —tudi prijetno vreme podpisano načelništvo v soboto 22. decem-izvubilo me je iz mestnega nezdravega bra t, 1. ob uri popoludne v prostorih
„Slovanske čitalnice" (Via Campanile št. 4.)
otročičem, obiskujočim slovenski otroški vrt pri sv. Jakobu. Ob enem se bode delila med otroke obleka in drugi darovi.
Načelništvo ženske podružnice
sv. Cir. in Met. v Trstu.
Občinski svet tržaški imel je dne 13.
t. m. javno sejo. Predsedoval je I. podžupan dr. M. Luzzatto, vlado je zastopal okrajni glavar baron Conrad, navzočih je bilo 34 svetnikov.
I'o odobrenju zapisnika zadnjo seje prečita se z a h v a 1 n o pismo dru ž-t v a ,1'ro 1' a t r i a" za prijazen sprejem o priliki zadnjega občnega zbora. — Pravni odsek so vnovič odpove, akoprav mu je v zadnjej seji izrekel obč. svet svojo zaupnico. Nove volitve bodo v prihodnjej seji.
Po predlogu mestne delegacije naj se razdeli med potrebne tržaške rodbine obresti ustanove nadvojvode Ferdinanda Maksa v iznosu 1134 gl. tako, da dobe 3 rodbine po 20 gl., 10 po 15, 40 po 10, ena 9 in 103 po 5 gl.
Odobri se račun mestne zastavljalnice za 1. 1887. z dobičkom 21.4G6 gl. 05 kr., isto račun mostne ubožnice z premoženjem 2109 gld. 78 kr.
Vsled predloga mestne delegacije pomnoži se osebje mestnega knjigovodstva. Sprejmo so tudi nekatere neizdatne premene v toni smislu.
Svetnik dr. Pitteri predlaga, naj se potvrdi nadalje ravnateljstvo javnih skladišč. Sprejme so soglasno.
Mestna delegacija predlaga o nana-jenji javnega vrta v Barkovljah, naj se preide preko te točke na dnevni red. Svetnik dr. Venezian pobija ta. predlog in vsled tega ho sklene principijelno, osnovati vrt iu pozvati na sodelovanje druž-tvo za olepševanje mesta. — Javna seja je končala ob 8. uri, potem je bila tajna, v katerej se je sklenilo nastopno :
Mestna občina se sporazumi z dediči pok. župnika Antona Ilrovatiua glede noke odškodnine vsled krivega službenega poročila. — Okrajni zdravnik g. dr. Pano so potvrdi v svojej službi za stalno. — Umirovi se učiteljica Kraus-Cattaneo ter se ji dovoli izjemna mirovina. — Isto so dovoli prof. Ivanu Al. Cattaneo. — Pomoćne učiteljico Marj. Comer, Liza Lolli in Kat. Secco imenuje se začasnim učiteljicam 3. razr. za mestne ljudske šole. — Karol Pegic se imenuje uradnim slugom pri mestn. stavbenem uradu. — Bivšemu slugi mestne bolnico G. M. Coccoli se dovoli mirovina 27 nč. nu dan. — Karli Sbrovazzi, služkinji v kuhinji mestne bolnice, poviša se plača na 550 gld. na leto. — Umirovi se učiteljica Magd. EIsner-ScheiHinger z mirovino 256 gl. 66 kr. na leto. — Udovi mestn. učitelja Jakoba Č en-č u r j a dovoli se mirovina 350 gl. na leto in ranjcega hčeri podpora 50 gl. na leto. — Remuneracija pedag. ravnatelja mestn. otročjih vrtov se poviša od 300 na 400 gl. Heleni Šmuc, hčeri umršega obč. zdravnika, dovoli se nadalje miloščina.
V seji državnega zbora dne 12. t. m.
spregovoril jo o razpravi o novem vojnem zakonu k 8. poslanec dr. Vitezič. Predlagal je, naj so dotične premembe razširijo tudi na vojno mornarico. Prihodnjič spregovorimo obširnejšo o tem govoru.
Volitev za istersko veleposestvo. Dne 12. t. in. bil je izvoljen v Poreču državnim poslancem za istersko veleposestvo na mesto umršega Potra Milevoja gosp. dr. Tomo Vergottini iz Poreča.
Duhovske konferencije bodo prihodnje leto pričele v Goriški nadškofiji. V vsaki dekuniji imate biti saj dvo konferenci vsako leto, v mestu Gorici pa po večkrat. Najpripravniši dnovi utegnejo biti : sreda ali četvrtek po velikonočni osmini, pa sreda ali četrtek po zadnji nedelji v avgustu.
Poz iv slovenskim pisateljem. Odbor „Matice Slovenske" se obrača do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih z iskreno prošnjo, da bi čim preje tem boljo poslali kaj primernih doneskov za prihodnji „Letopis". Kakor letos, se bodo vsprojemali tudi v prihodnjem letu samo izvirni znanstveni in znaustveno-poučni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vender jo želeti, da bi čestiti gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali take" predmete, ki ugajajo potrebam naroda slovenskega ter zaradi svojo splošne zanimljivosti prija jo večini Matičinih društveni kov. Rokopisi naj se pošiljajo najpozneje do konca marcija, i3o9. lota predsedništvu „Matice Slovenske- v Ljubljani. Po pravilih določena nagrada v „Letopis" vsprejetim spisom se bode izplačevala, kadar bode knjiga dotiskana.
Bralno družtvo v Komnu ima dne 13. t. m. v smislu J?. 13. družtveuih pravil v
23. dan decembra t. 1. ob 3. uri popoldne
v družtveni bralnici svoj občni zbor po nastopnem sporedu: 1. Predsednikov nagovor. 2. Polaganje računov dohodkov in stroškov leta 1888. 3, Volitev novega odbora za leto 1889. (Po 15. družtvenih pravil voli občni zhor sedem družtvenikov za eno leto)- 4. Določi se, kateri časopisi se imajo naročiti za prihodnje leto. 5. Razprodaja časnikov po dražbi. (I. Predlogi. K obilnoj udeležbi vabi najuljudneje vse p. n. družtvenike odbor — omenivši. da kdor ni še ud „Bralnega družtva", a se želi vpisati, naj se onega dno oglasiti blagovoli pri
Bral. družtva odboru. Bralno družtvo v Šempasu imelo je dne 8. t. m. svoj letni občni zbor, pri katerem se je mej drugim volil tudi odbor za prihodnje leto. Od občnega zbora bil je voljen predsednikom naš v obče spoštovani gosp. Jernej Rajar. nadučitelj. V odbor so bili voljeni še gospodje: Anton Slokar, Josip Rijavec, Ivan Batič, Jernej Batič, Josip Žižmond in Matej Peršič in namestnikom gg. : Franjo Peršič in Anton Kamel. Dne 9. t. m. se je odbor konstituiral iako le : č. g. Anton Slokar, podpredsednik ; g. Josip Ri javec, blagajnik ; g. Ivan Batič, tajnik. Iiazun prav malih izjem, bil je odbor enoglasno voljen, kar gotovo dela čast odboru, pa tudi zboru.
Vabilo k besedi, katero priredi čitalnica Goriška v korist otroškim vrtom dne 16. decembra t. 1. Vspored : 1. Glasovi eolove harfe, idila, Umlaufova skladba za 3 citre. 2. 5. arija iz opere „Barbier de Sevilla" vglasbil G. Rossini. 3. Deklamacija : „Graničar" speval F. Cegnar. 4. „Podoknica" in »Sladko spavaj" vglasbil Schubert za citre na lok. 5. Cascade, koncertna točka, vglasbil K. Pauer. 6. Igra „Vdovec in vdova". Vstopnina za osebo 30 kr., za družino 80 kr. Radodarnost se ne omejuje. Vstop brez vabila ni dovoljen. Začetek ob 8. uri zvečer.	Odbor.
Pevsko družtvo „Zora" pri sv. Ivanu kupilo je v spomin štiridesetletnice vladanja Nj. Veličanstva našega cesarja Frana Josipa I. lopo, veliko sliko Njeg. Veličanstva s prostovoljnimi doneski udov ter je preostanek gold. l-40 darovalo naše j podružnici družbo sv. Cirila in Metoda. Vsem darovateljem presrčna hvala ! Slovenci, spominjajte se o vsakej ugodnej priliki našo šolsko družbe ! Naprej!
V spomin 40ietnega vladanja Njeg. VeliČ. sklonil je občinski zastop v Bujah razdeliti vsako leto 60 gld. med uboge občinarje. — Občinski zastop v Novem-gradu podaril je v isti namen 100 gld. uže obstoječemu občinskemu dobrodelnemu zavodu, — Občina Motovun razdeli v isto svrho vsako leto na dan 2. decembra 60 gl. med 12 ubogih udov z nepreskrbljenimi otroci.
Razni židovski listi pripovedujejo grozne stvari o načrtih nekaterih vroče-glavih inozemskih iredentovcev, kateri so baje stregli po življenji Nj. veličanstva cesarja, ko je bival v gradu Miramare. — To vesti zašle so celo v razne slovansko časopise. — Akoprav nam dela domača iredenta uže dovolj preglavice, moramo konstatovati, da nam o tej povesti ni prav nič znano. Baje je porodil to stvar v svojih razbeljenih možganih „dober prijatelj" naših nerešencev, v namen, kateri si moremo sicer misliti, a nikakor izreči. Molčali bi o vsej zadevi, ako ne bi nas slovenski listi tako rekoč izzivali, da spregovorimo.
Svarilo proti izseljevanju v Brazilijo.
C. in kr. ministerstvo vnanjih stvarij je od c. in kr. glavnega konzulata v Rio de Janeiru prejelo telegram z dno 5. decembra 1888. štev. 5481, te vsebino: „Tristo avstrijskih priselnikov s potnimi I i s t i j e prišlo tu sem, zapeljani in p r e v a r j e n i so v največji sili in revi; zahtevajo vrniti se v domovino. Tu k a j šn j a vlada s e n i č n e m e n i zato", In tega telegrama se vidi, da so se dali lahkomiselni in nevedni ljudje, premeteni po praznih obljubah brezvestnih izselitvenih agentov, navzlic vsem svarilom političnih oblaatev zapeljati, da so šli v Brazilijo. Jok in solze teh nesrečnikov, ki zdaj v dnljui tuji deželi zdiliujejo v sili in revščini ter Hi žele povrniti so v domovino, bode naj vsem tistim v svarilo, ki bi bili navzlic odsvetovanju domaČih oblastev voljni, verjeti zapeljivim obljubam takšnih agentov, ki gledajo samo na svoj dobiček.
0 porotnej obravnavi, ki se je vršila dne 11. t. ni. pred ljubljanskim deželnim sodiščem, omenili smo uže v zadnjej številki, da jo bil tožitelj Albin Sockl obsojen v troske. V „SI. N " čitamo nastopne podrobnosti : II a m b u r g e r L 1 o y d c o n t r a N o r d d e u t s c h e r L 1 o v d,
alias Albin Sockl c o n t r a Pavlin in J e z e r n i k. Pri včerajšnji porotni obravnavi zatoiena sta bila tukajšnji zastopnik Hamburger Llovda Josip Pavlin in njegov agent Andrej Jezernik pregreška razžaljenja časti po Sj. 488. in 491. k. z. Binkoštno soboto t. 1. bil je namreč v „Laibacher Zeitung* in istega dne zvečer tudi v „Slovenskem Narodu" inserat o Hamburger Llovdu, v katerem se izselje-valcern priporoča kot najboljši, najcenejši in jedini zastopnik Josip Pavlin v Ljubljani. Pridejano pa je bilo tudi svarilo, v j katerem se pripoveduje, kako sleparijo! neopravičeni agentje izseljevalce in izrečno imenuje se g. Albin Sockl na Dunaji kot; jeden prvih sleparjev, ki je začel že tudi pri izsiljevalcih na Kranjskem, kateremu se je preiskala pisarna in ki je bil že J zaprt na Dunaji. G. Sockl čutil se je se-1 veda po teh svarilih na svoji časti žaljenega, kajti razven te^a, da je bil /»slišan pri policiji na Dunaji. so bile vse druge trditve neresnične. Zaslišanje pri Dunajski policiji pa je imelo uzrok v tem, da so se zlorabile v Budimpešti Socklnove ru-1 deče izseljevalne karte, katere so se tudi ; raztrosile po Dolenjskem. V Budimpešti' da so sleparili Slovake brezvestni agentje, da so ubogi izseljenci slovaški bili opeharjeni za njih zadnje novco in se skoro goli morali vračati v domovino svojo. Sockl pooblastil je dra. Tavčarja, da prične kazensko postopanje proti obema listoma in dopošlje popravek. „Slov, Narod" je takoj vsprejel popravek in odvračal vso odgovornost na zatoženea Pavlina. No tako „Laibacher Zeitung", katero je moral dr. Tavčar šele sodnijskini potom k popravku prisiliti. Poleg tega pa je uložil Sockl ! tožbo proti zatožencu Pavlinu in njegovemu agentu Jezerniku. Sodišču predseduje deželni nadsodnijski svetovalec g. Grdešič, I zatožbo zastopa dr. Tavčar, zagovornik I Pavlinov je dr. Stor, Jezernikov dr. Mosehe. j Zatoženi Pavlin je jako boječ in izjavlja, da je nekriv. On da je bil bolan, zato jo zastopstvo „Hamburger Llovda14 le nerad prevzel. Sestavil jo bil samo insernt v priporočilo družtva in izpeljavo naročil svojemu ravno v Ljubljani navzočnemu agontu, zatožencu Jezerniku. Ta je samovoljno pritaknil svarilo in zatoženec bil je radi tega iznenađen. Takoj pozval je Je-zernika na odgovor, a ta je odgovoril, da jo vse istina, da je vse čital v Dunajskih listih in da bode vse dokazal. Iz nadaljne obravnavo in zaslišanja prič (gg. Riiting, Bamberg, Košak, Hribar, Železnikar, Schuffer) razvidelo se je, da jo Pavlin popravek v „Laibacher Zeitung" zadržaval, dokler ne nabere gradiva v dokaz resnico in da jo bil nevoljen, da so je popravek v „Slov. Narodu" objavil. — Sodišče stavilo je porotnikom 8 vprašanj v zmislu §. 491. Ko so govorili zastopniki: dr. Tavčar v imenu tožitelja Sockla, doktor Stor in dr. Mosehe v imenu zatožoncev, pojasnil je predsednik Grdešič vso obravnavo. Porotniki so se po pol ure trajajočem posvetovanji vrnili v dvorano in načelnik g. Jan. Urbančič je naznanil, da so porotniki glede zatoženea Pavlina vsa vprašanja zanikali z 10 proti 2, glede zatoženea Je-zernika s 6 proti 6 glasom. Oba zatoženea bila sta torej oproščena, tožitelj pa obsojen v troške. Obravnava bila je končana še le ob 7. uri zvečer.
Pri SV. Sabi blizu Trsta našli so de-lalci mej kopanjem v globočini i/a metra mnogo človeških ogrodij in drugih kostij. Govori se, da so to ostanki vojakov neke francoske korvete, ki so bili ubiti pred skoro 80. leti.
Požar jo nastal dne 12. t. m. v pro-dajalnici Antona Muleja na trgu Ponto-rosso, h. št. 4. Gasilci so bili jako hitro na licu mesta, zatorej jo nastala škoda neizdatna. — Pogorelo je nekoliko zabojev peciva, v skupnej vrednosti 200 gld. — Prodajalnica je bila zavarovana.
Nespreten kočijaž. V novoj ulici povozil je nespreten fijaker 12-letnega Fr. Godino, ker je kočijaž dirjal z svojim vozom, kakor da bi vozil na širokoj državnoj cesti izven mosta. K vsej sreči je dete le na levej nogi poškodovano. — Odnesli so jo v bližnjo lekarno, kjer so mu nogo obvezali.
Nezgoda. 68letna Jera Sval, oskrbnica v hiši št. 4 ulico Dogana padla je iz okna 1. nadstropja vsled neopreznosti na dvo rišče. Pobila se jo jako težko na glavi in hrbtu. Prepeljali so jo v bolnico.
Policijsko. Težak Ivan S., rojen trža-čan, napil se jo v nekej dvomlji.vej gostilni ulice liiborgo sladke kapljice ter so napotil proti domu. Ker mu jo vdarilo vino v glavo, domišljeval si je, kdo ve kakšnih nasprotnikov ter razsajal po ulici z nožem v roki, kakor besen. Stražniki so mu vzeli nož ter ga spravili v varnost.
Sodnijsko. 561etni kurjač Ivan Marin
iz Novega grada obsojen je zaradi golju« ti je na 9 meseeev težke ječe. — Težak A. Bach dobil je zaradi hudodelstva težkega telesnega poškodovanja 4 mesece težke ječe. —
I_. i s t, n i o a uredništva
„frindogarjov". Sprejmemo drugo voljo. Prihodnji«'. tirala ! - Kužnim gg. dopisnikom, Kor /al i bog naš list ni dnovnik, morali urno zop»i nekatere dopise za prihodnjo številko odložiti, Prosimo nekoliko potrpljenja!
Samo jedno nemška marko stane škatulja z
."»O pristnim krogljicam Rik. Brandta švicarskih krogljic v vseli lekarnah. Ako »o jih vpntroli)ju jo tudi vsak dan, zadostujejo za meneč dni, tako stanejo dnevni troSki komaj 2 p F. na dan. I/, toga, je razvidno, da stanejo občinstvu mnogo veo grenke votlo, želodčno kapijioe, solno krogi ji <;, rieinovo olje iu drugi proparati, nogo pristno lo-karninuja Rik. 1'randta švicarske krogljice ; polog toga jili ne prekosi nobeno srodstvo glede prijetnega in neškodljivega vspeha. — Naj se pa/.i vedno na-to, da so dobi pristno lokarničarja Rik. Brandta švicarske krogljice, ker so mnogo tr/i / jako slično zamotanim, tuko /vaniin Kviearskiin krogljicam.
Zalivala
V	preveliki žalosti, v katero nas je utopila prerana zguba nase nepozabljivo
ANTONIJE
bilo nam je v inilo tolažbo občno, na najsi jajnojši način izraženo sočutje in velika vdeložba pri sprevodu zemskih njenih ostankov: zato se iz dna svojih potrtih src zahvaljujemo vsem preblagim udeležnikom.
Vsem ohranimo neumrljivo iskreno hvaležnost ! Bog plati!
V	Trstu dne 14. dec. 1888.
Žalujoča družina Piano.
Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu,
JEDINU SLAVENSKI!
TISKARO
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku iiaiilčhu bilo koje vrsti kiiji^otiskarsko^a posla to preporučit so osobito za ove vrsti t.is-kanic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporućne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješća, zaključne račune, roćištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom
Ciodvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom zradbom.
Drži u zalihi (skladišču) sve potrebne Ustanice i knjigo za crkvene urode.
Onda ima na prodaj aliedoće knjigo : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih Sol iu gospodarjev v pouk ciena prije itt nve.
sinlii IO tvrdo vezana......n.
Hodnijski obrazci sastavi! H. Trnovoe . . n. Vilim Tel, prevod Cugnora . . . . , . ji. io
Ljudmila prevod J. Lebana.....n. '40
Filip prevod Krizmana...... . n.
Antigona prevod Krizmana ...... n.
Trst in okolica od Silo •......n. SO
Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. Istra pjesma	„ A. K. „ . . n. 'iO
Ovo su knjigo jako prikladno za darove o praznici li zalo ili si. občinstvu proporucumo.
Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti t o č n o naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča so
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
!!!Za domačo porabo!!!
tkano platno najfinejšo iu najjače vrste, platno iz belih nit iu pol beljeno platno za črevljarje in sedlarje, plavo platno, Hno sivo platno, jako dvostruko platno za gasilce, belo platno za rjuhe, damast iu evi-lih, platneni Oradi, Laneno in volneno Canovas, beljeno polplatno, gorsko platno, jako platno za vreče, kakor tudi gotove vreče, žepne rute iz oksforda in shirting-platna, ročniki iz evilha in damaata, bri-salko iu namizne garnituro iz daniusta, prodaja po najnižjih conah
družtvo tkalcev v W a I l-u
pri Dobruschki, (Višku. Ceniki na zahtevanje franko in zastonj-
Dr. VALENTNA ZAMIKA
ZBRANI SPISI
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL
IVAN ŽELEZNIKAR,
Vsebina: Z ivotopis ilr. \ alentina Zamika. — 1'ra bije. človeka p» ni \ — Maščevanje usode — li a 7. n i -piši: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turistu-
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zarnikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — < 'ena knjižici je 1 srhi., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v ..Narodni tiskarni*' v Ljubljani.
Oglas.
V ulici Acqtiedotto štev. 4 odpre se nova trgovina z svežim sadjem, zelenjavo, Marijinem cvetjem, ribami za akvarije, konservami za hrano, kitajskim Čajem, angleškimi biskoti, pravim jamajskim rumom in južnim vočjem po jako nizkih cenah ter se ob enem jamči za pristnost blaga. — Na valugo p. n. občinstva jo poseben težak, ki dostavlja nakupljene stvari na stanovanje.
Čudovite kapljice
sv. Antona Padovanskog?.
To priprosto in naravne zdravilo je prava dobrodojn» pornočin nI tM>a mnogih besedi, .i a se dokaže njihov-, čudovita moč Če se le rabijo neko'iko dni, olajšajo in prežen.-jo prav kmalu najtrdovratniše tehdhie bolesti. Prav izvrstn-vstr. zuio zope" hemorojde. proti boleznnitn ie jetrn in na rmntr.t. proti črevesnim boleznin in proti »listam, pri ž-nskih mlečnih nadl ž nostih, zoper beli tok. božjast, zoper seronoh ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo sam. omenjenih holez- i, um;>ak nas obva.'iijejo'tud pred vsako boleznijo	11 — 12
Prodajejo se v vseh klavnih lekarnicah lin svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici CristoMeth r Gorici, v Trutu v lekarn E. Zanetti i G /?. Rnvix, G. B Farabnsnht in N Rnrasint. Ena steklenica stane 3o novcev Varovati se je pokvarjenih votnetknr, h katerimi se znvolj želje tio dobičku tu pa tam ljudstvo g", lju m. dfmi i. iium nobene moči in vrednost,i.
Veiiko skladišče Vsakovrstnega mineralnog■■ z r., vi i in (ji in gumiju >>pit blaga. ZaUop za vso pek aiino.
Marijaceljske želodeene kapljice
zvrstno zdravilo pri vseh boleznih na želodcu.
Neprecenljive dobroto jo posebno vpliv njihov pri netočnosti. slabosti želodca, ako x ^rl« smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, želodečnein kataru, goročiče frzavci) pri preobilnoj produkciji slin, ru menici bluvanju in gnjusu glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabadanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himoroj-dam Cena steklenici jo z nakazom vred soino 40 nov , volika stekenica samo 70 nov Glavni zalog ima lekarničar „k angel j u v a r h u" Kar! Brad/ Kremsir. Morava
Marijaceljske želodčne kapljice niso tajno sredstvo. Deli, iz katerih obstoji, oznanjeni ho na vsakej steklenici priloženemu poduku za vporabo
Pristne dobe se skoraj v vseh lekarnah
V a	Lekarna: Antonio Suttina
—	Lekarna : de Leitenburg, ali1 Ercole triofante
—	Lekarna Kduurtl de Leitenburg, allii Suluta.
—	Lekarna : A. Praxmayer, al dne Mori — Le karna: Piotro Preliti' i, al a Fontana Impe-riale. - Lekarna: Benedett' Saravul, al Amazone Trionifance. — Lekarna : liniiedeto Viaeh Miniu«si, alla C'>rt^. — L»karna : dr. Viitorio Serravall" ai E dentore(glav skladiš )
—	L-karna: Bu>solato nll'orso nero — Postojna: L'ka'tut Kr. Baccarcich, — Sežana: Lekarna Philipp Rit<«ch"l. —
M vit i*i l<» ! Pristne Marijaceljske želodčne kapljice ponnrejujejo in posnemajo so mnogovrstno. V znamenje pristnosti mora biti zamotana vsaka steklenica v rdeč omot, providen z gornjo varnostno znamko t t mora biti na vsakem piiloženetn poduku za vporabo razun tega opomnjen-), da je bil isti tiskan v tiskarni g. Gusek-a i Kremericah (Kremsier).
Agenti,
ki se hočejo baviti z prodajanjem postavno izdanih državnih in premijnih srečk, sprejme v službovanje neka inozemska banka proti visoki proviziji, odnosno proti stalnoj plači. Prednost imajo agenti, ki delajo za ogerske banke.
Ponudbo nprojma: ,.Comptoir der Briinner Bankbeamten, Briinn, Wander-strasse Nr. 4. II St."
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Gorsko maslo, l kg. . . .	85	kr.
„ T) „ franko .	4 f. 25	kr.
Namizno „ i „ . . .	95 ,
Ovčji sir . 1 „ . . .	60	„
» * • 5 „ franko .	3 f. 10	„
Radgorski sir od piva 50 kom.	00	„ Pošilja po poštarskem povzet ju trgovina
F. R. HEGRAT
FrenŠtat po<l Kadhošteni Moravska.
N "f " - T
O
to
T- B
e c
I I

•o	©
S .E	5 i
o •-> _
hn 'f —	» -
• CŠ 4. Ji
. :2cc
- JS
11 * et -r « o fc.
M ^ « • —
=' E
Z =
Zjž
0 \
-X js 3C 5ČO
® .J
° S
c- ™
o S
ttM
M a
S *
~ »i> o —

— f r t T r	9
S ~ X M
O C
Jrj 00
o r o t.
-----Ha
si n

#v- «- O

Varnost, znamka
Pomoč
se ponuja pri vseh toleznih, zlasti onih. Ki izviri«jo iz spridene krvi, nadalje nri p 'dici, aivčnih boleznih, ušesnih bolečinah,
plačnih in želodčnih boleznih, naduhi, slabostih, protinu, trganji in pri vset ženskih boleznih. Trokulj odpravi se v dveh urah
z glav vred, z t kar kh jamči Metodi ki je hitra in sigurna pospešuje se z odličnim sreds v«>m Ol'širnn oročila j.o-š j 'j naj se 7, naslovom .
„Hygiea-Officin" Breslau M.
Brnsko sukno
pošiljetn proti gotovem denarji ali pogt-H-m povzetji za neverjetno nizko ceno in sicer
samo dobre vrsti
t.10 niHtrov ilolgo, na zimsko
obleko.......f 3 75
Slo m h tro v dolgo, na boljšo
zimsko obleko . . . . f 5.20 .'i 10 metrov dolgo, na b..ljš,> zimsko oblfko ..... f. '10 met ov dolgo, na fino
zims o i bleko ... . f. 8.— 310 m. trov iol^o, na tino
zimsko obleko . . . . f 10.— 3 10 metrov dolgo, na jako fino
zimsko «d>l ko .... t. 12.-.S IO ne trov dolgo, na nujli-
nejšo z msko sukno	f. 14 —
-1 10 metrov d Igo, nu najbolj
fino zimsko snkno . . f. 10 —
Najodličnojše brnsko sukno za suknje
"2 10 metrov dolgo, na kom-
idettio zimsko suknjo . . f 5._ 2.10 metrov d'>lgo, na boljšo
zimsko suknjo . .	. f. 5.50
-2-10 metrov dolgo, na fino
zimsko suknjo . . • . f. 6,— 2 10 metrov do|FO, na najfinejšo
/msko sn k i jo	. . . f. 10.—
Štajersko valjano sukno
,i lovska s i k ■ tj e iu menčikov
2 10 metrov	.	f 5 20
Edina kristijanska
tvrdka za razpošitjatve
Karol Peehaezek
Briinn, Krautmarkt 13.
— Uzorci zastonj in franko.
A potheke
Wien
k SingiTstraR«? Nr. if»
■« zma (>oI(leiii!n
Reihsapfil.
KriČisitiliierk"?Hd,M tu"l,7"!l';Ill,n*,^r®*!|loe /vin?- «vu<,l°.r"8 zt,|"j0 ,m,» kilJ" "'»koraj i.oie«r,i
i. ji,»i.o, . , .. v,k"J,,l 1 te kr Blilce tliođKraL ne p k hvo .iiti i^uil. tvrtni.'ir,i iibd.-Iih V i :.)l,. ldO
cami / ' - "<llriNlJ8 j" ."'»»f	»Kailjic /. r, kro^jieami Wau. «'/ X-r., Jrd*n tu vit, k Ifffl",,/-
kS2iu fr,	»vrrv 1 .l0 V-	K*™«* -«na pomijatev " ^-
Pristne so jedino le one krogljice. katerih napotnice imajo podpis J Pserhofer-ia in so provideni na pokrovu vsake škatljlce z tem podpisom v rdečih pismenih. *
i, l \u*m o -Ijuvilo iiish,n v krilil sh kapfi.v.tol iu raoihi fh kr» lic lhv Ij.iHo zat.snlnivilhiin ''»» i S!1 n'U'llrnih ""h,Z,,i- Vsak" ' ki le	.«■!«• temi krogijicnmi id-avUi jlh'^Z
t ti tiekalera teli zalivnlulli plMcm t
Hrale pri Smledniku, li. i«pt. 1s87. Blajrorr.diil i'ospol ! BiIh. j« ln.jij ,	da so in i
pri«le v rnke Vafl« kroulji in plfl m Vam '>vs|.ehi, : Prehladila anm s« v otr.iCil jirutolii, da nls m v.'<-in > I vrfliil svojo dt>lo In lavmtno li liita ui!e inru-ft, ako ne bi m < liil.i reSi n Va«e Ba lovate krojflji06. II .g Vas lis ćkrat a to blugosl nl. 1'repriUaiiH sem. ds me ViiBu kr jrljloa p.jpolnonia o drave, kakor m ozdravile tadi Irnsr.i
Tereza Knifič.
Duns Kko \ovom»ato, t». d'io. 13 7 Viif- visikoroll« ! Kaj tople) B ■ /alivnlo Vam iz-r.«k«m v nnmiu OOletn- svoje te o. Bcl dnla r> let ni kroničnem «HlndCnem k iiaru i vodenici. 7. vi jcaie j j j« bilo trnlj.! j- m n«u ie mislila, da J.* iffulilji ni. Sliirtajno dn dla Je Oka liJco v'aBih iiv silili riCiKtilnih kr>gliic in n d.liffi'J vnorulii i-i ih Ju ozdravela. 7. visokim «poB'ovinjrfrn
lozefa Weinzettl.
Mitt»rinz rsinrf Oor. A.vstr 10. i;inavarj i lsSli
iV« fi	1%,"'Lr lanu varj i	,	za/ojua, .Kopra- imava ie-1^ 10 let. n vi,»i ' v„
n	i"i2r" J" '^V1««"'1	-lati	>.roglil,e provzroiSI« so Cmlo in nn|i osvobod
p ■ p .Sit J..,len zavitok VaS h uvrstuih k Mislil lili	I	-»olezal. S polioran em	Antnn ll.»
kroglu'. PrUilJen« aent, Ur>SI Vam avoje.popolno	i	«nxon List.
pri '.nani'* gin'.i vrednosti teh krogljio, katere bndpm pripopoč la, kjer b-dmn le moffla, imjtoplejSe vsem bolnikom. O tnj hvo| i za val \"u8 po •lda«eiiieni, di io morete objaviti p:t > uSei <lrnif..| v»lji 7. vi-
■'•kim apnv OT tnjam	Tereza Kastner.
(iottsilidorf nri Kohlb. Avstr. Šl ziia, S. okt I^s«.
a S • nlaffor dje ! Hroshn Vas ul)ud"o, da ml I">slj tu z vit»k II Skatliie aRih univerzalnih kri-'isnlaib kroglji«, S im > »'»gim Cuil iVftt m 'kroflji-eam im in Ha z bviilit . d i srna r « n« Jfeloden" bi>-l-zni, na katorej se n trp-In kr>« 5 Int. K- hodom nl d«r vei5 lire/, njih >11« mu lagor <Uu i/rr-knn s tu u na: toploj I o z l.valo Z .>d Pnim pnlto-
vtnjum	Ana Zvvickl.
Itohrb ch. S«, f briivurja lsHl VaSe iilaK.>-o,|j,i j M sera novembra p. 1. naroČil sem nri Vhh zavile ; kr>*ljiu. Op zil eni J is i uioin ž'na njih 11 iboljfi v-p«'i; »hi sva trnein nn hndein 1/I.1 v -olu in »'abi-m izpra^nevji, da sva bila u^e zd.-ojila, >kopra • imava He-I* lO let. n gl,>j | v„s,.
lile
a n^-lknsko tii*'lo /a trwatij« po mih.
msMHa^amr^K najliolj^i poia><Vk proti protinn I-i dru 1111 rnum itlfiui m l) >le» i v hrleene n mozgu, ntjfrml, nervoilitm «ob» iliin, gl tvobolim trg inju v u«e»ih itd, Itd. 1 (*ld. 20 kr.
Es nca za oiSl Ft-mi« haus n--. I skl -. tnen f -ioOV" S tek I nie.e f 150
Pr h ru 2noi na noiah 1 Šk itljici TtO k . \'t Oi>$tri'l• o 7"» «r
Ps-'-'nft moki ninska no-mrla
nsjb'lj*« s-ods'vo za rastje 1a-». Laco op avljena f kutijica 'i ifnld.
F'-a.covo ž ia 'je 1 sk^lnu-.a flo i<r.
J. Ps^rhof*r-j<w Lo'l^n' balzam ule
-^ur inn -
po let ra najbolj*i pomoft k spoznan prnti nz»ldi-nam vsak« vrsto kakor tudi proti star m rm am Ud, 1 puodiea 4'i kr p poŠti 5 ki.
B Iz^Tl nolt^HT »anegljlv pom'Cek proti 'dielemu vratu, 1 pog
kr. p 1 p ifltl iif> kr.
Z'v >n^!(a feraBke kapljico) proti no — .......i 1 . ,11. halil' n inn JtelodOU. sinili
je« >a.'i vs»k ivrstunn tr?en|a v doK'iije'n telesu,
Uii vb •šil ni nlašt^"	»f^«'« ! i"'1"0 i0"atfB	' fluc"" P,	, „
vsakovrstnim ranam, Tr'10'C^V vO''	znano izvrstno zdravilo
friilustilin ulenom. cnln ero ti sta'1'ii uleso n ua 110-g ib. ki so zdaj pa zdnj zn vic odpirajo, proti Crvn na (irstu fFlotrerwurin Ud. I pos .riH k. z poBtnino 7o k. A 'V Ttl' "'OhlVa univerzalna filul u* sol ■ ■111 1 ■■- I'vrs ni p m i^ek pr iti i v s 'in tin.iok n Hlibf" prinave kak'ir: g av liolu. trganju • t'lavi, deC-ti in krCu, h-inor Jdalnim bolest m tapeki itd. 1 zavitek 1 gld.
proti kat ru brii avos i, ' rCnemn ka»l|u 'ti. 1 stekleni*a 5« kr.
AnalBŽ'tl čudnovati balzam 1 »^V •<»..
^P^a^nmmmmmh stek. 1 fr 2 '.
FijakBrsU praše k kataru i'^p^-osti,
Itd.. 1 Bkatlju 35
kr., z pofito t»0 kr.
Izviri imenovanih is l"lkov v lobivajo sn še druiH farmar.eut.i6m ki so bil« po vsb avst ijs<ih časopisih oznattjene.
sjieo'jalitete
B -jjTjr-im—m.
R tznoš tji"ja no pošti sb to5 io odn-avlj iji imti gotovini al* povzptiu Pri nr^jš joj d n ioŠ; 'j ^ t v i dunaji najbolje no noštnej nakaznini* sta e porto »nsti n j "'»'to n"' nov7°tju
Izdajatolj in odgovorni uroduik Julij Mikota.

TVRDKA
Bernhard Ticho
Briinn, Krautmarkt 18,
(v lostnej hiii) pošilja proti povzetji:
JPioool 1"JU» k ar j u »t>ri atijtrih«
v l .|ial>l ju ni.
Vaša želodčeva esenca, kojo sem slučajno spozna!, o/dravila nio j« popolnoma noprenehljivo slabot-nosti čreves in prebavnika, kakor tudi neznano m učeč o trdi)-tel98iiosti. D »1^,, iakal som leka zoper to bolozon, ki mi jo gotovo malo zadovoljnih uric v prihodnjosti obetala; vso drugo zavživanje ločil bil jo zaman in odi no 1»5 Vasej neprecenljivo j esenci se imam zahvaliti za popolno zdravje, ter Vam ostanem, predragi gospod Piccoli. za vso dni življenja zanjo najsrčnejo udan in hvaležen.
Na I) n n i i 8s7
Spiridijon Pokrajac, n«-..f. kandidat.
Sukna za gospe
ieset metrov, sama volna v vseh mo.lernii barvah dvojna širokost f
Kalmuka
leset inetr., črteS po modi se da oprati 60 ctm f » »O,
ir
Valarijnft flanele
leset met., ki se da oprati na pol volna po najnovejših risanjah GO ctm. f. 4
Baršena za oblekn
deset metr , ki se da oprati, krasni vzorci 00 ctm- Širok f 3
Nigpr kega valjaneg - sukna
deset meT., sutiia volna. najnovejSe blaeo <a jesenske in zimske obleke dvojne širo kosti for 5.
Velurjevi Šali
*/« dolga samo volna t 3.SO.
Ragusa moderno sukno
Ivostroko Široko, za kostum-, v vseh barvah, 'udi proRnsto in pisano lu m^tr. Cor. »
Blago za spalne sukne
KO rtm. šir nainovnjši uzo-ci K) m. f *i so
životi „J»»rsey" za gospe
(joj'ice) 7. svilnatimi pum bi, v vseh barvnb kompletne, velike; 1 komsd f i.so
Košulje za delalce
iz rumbnrškeCTii oksfo-da velilu. X kom f 2
Holand kf dolge preproga (ostanki)
10—12 metrov dolge, 1 ostatu k f. 3.00
Normalne košulj« in hhč^,
kompletne, velike, 1 kom. f. 1 ."»O
Crni Terno
saksonski izvod, dvosrroko 5 rok i.i cnlo bieko. 10 metrov f. -1.50
Progasto blago za obleke
60 ctm široko, najnovejši rki. ' 0 met, f. >.5Q
Volnati ryps
v vsi h barvah. 0,'' e ru ši*"k, 10 metrov f
Dreidrath Trožičj«)
najb« ljiu ^rsta, 60 ctm. <ir<-ko, 10 • trov t. ».»O
Ž«n^ke košulje
• z mofinepit platnu si*ii>k mi 6 komadov f. Jl.tSft
Dom če platno
1 komad, 80 vatlov *t4 for: i • » «/4
Kiug-Webn
b'	n pr» platna
1 knma * 4 glrnk 80 vati f. 4» Sifon
1 komad. So vitlov, I u f. 5.50 m,j boli -i vrs e f
Kannafas
I korit 30 vatlov, lila f. I NO 1	0	rndef? - »i«
Oksford
se mor |>r t', doi>r^ vrs'n, 1 kos _30 va'lnv f. 4.SO
Garnitura iz rip a
westojet>- iz ,J postelj nih proerlnjal in iinmiznepu i rta s6 svilnatimi tipkami for. I SO
G«'nitura iz Jut«
•j namizna prta m pns'eljno t opritijnlo » i k«mi f :i.r»o
Jute zastor
juršk vzorek; rodpoltd
for t.SO__
Konjska plahta
jako dobra. '5)0 ctm. dolpa, 130 ctm. široka, f. 1.50
0He:e za fijakerj°t
100 cm aibilp., 130 ent široka, t. « r»o
Košulja ?a gosnofK lastno i°lf)
bele ali vano 1 kos I a f. I WO, II n f. I «0
Ž "nske košulie
Iz Sifona in platna, fl'to nlet^n", 3 kom lor. t SO
Tovarno skladišče suknena bla^a
Rrnsko sukno
o ist nek 3. 10 m trov ya podpolt o ntoŽko hleko f. »
Osta- k' B-nskega sukna
Ostanek /a i">d|i Ino možko . lih ko 3.10 n> trov liolpu (or 5
Blago za zimske suknja
istunek 2' Iti tli za popolno z m suknji rjavo in višnkvo. f ».&0
Blago povišuje sukuj'
najfinejša vrst«, za celo snknj t 9,—
nevnr
Vzorki bre^nlačno in fcanco. Kar komu ni vš č se sprejme brez ugovora naia,)
tLa«
Tiskarna DoleilC v Trstu.