Naročnina za državo SHS mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdaja celoletno v Jugoslaviji 1ZO Din. za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, petu-vrste mali oglasi po 1-90 ln Z D.večji oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-50. velUd po 3 ln 4 Din, r uredniškem delu vrtača po IO Din o Pri večjem p naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa ln dneva po prazniku brednUluo /e v Kopitarjevi ulici it. 6 111 Koltoplal se ne vračajo, ncfranklraaa pisma ee ne sprejemajo * Uredništva tele/on St. 2050, upravntitva it. 232S Političen list sca slovenski narod l/prava je v Kopitarjevi ul.il.6 j- Čekovni račun: Cjubljana itev. 10.650 ln tO.34» za inserate. Sarajevoit.7503, Zagreb it. 39.0U, Praga ln Пипај it. 24.797 Stanje, kakršno le, mora ostati Ali je Kina vstala? Skromno je bilo število tistih, ki so verjeli, da se bo japonski narod v tako kratkem času povzpel tako visoko; saj je minilo komaj dobrega polstoletja, odkar obstojajo Japonci tudi drugače kot narodnosten pojem, odkar so na potu, da so se trgovsko in industrijsko razvili, vojaško organizirali, spremenili upravo, se pomnožili in končno postali velesila, ki se napihuje in da ne poči, seza v svojem skrajnem nacionalizmu po tuji — v prvi vrsti po kitajski zemlji. Ali bo ta Japonska s svojim imperijaliz-;mom zadnji povod, da se začne rojstno stoletje neprimerno številnejšega kitajskega naroda, ali pa bo velika civilizacija pomandrala množice? Skromno je bilo število tistih, ki so verjeli, da je tudi združena Kitajska na pohodu. Preveč je bilo zmešnjav; vsaka evropska velesila je bila na kakem koncu važno »zainteresirana«; Amerika gleda po načelu »svobodnih vrat« že od prvih njenih predsednikov na Kitajsko tudi s svojimi očmi- In Združene države severne Amerike so danes prva velesila na svetu! Poleg teh je pristopil posebno po vojni tretji režiser —- sovjetska Rusija, znana pod preizkušenimi metodami, kako se delajo zdražbe, kje je treba potipati, da je ljudstvo tembolj razdraženo. Da — zdelo se je, da bo sovjetska propaganda s severa glavno torišče medsebojnih bojev. Proti komunistom! je bilo nazadnje geslo severnega in južnega bojnega tabora. Da Japonska v aktivnosti ne sme zaostajati, so dejali Japonci, da zahteva že zdrav japonski državni razum. 2e radi tega ne, ker ima sedanja vlada velike notranje težkoče in je treba obrniti pozornost drugam. Še važnejša je Mandžurija sama na sebi. Je važna vojaško-politično, ker so tu vrata, skozi katera gre sovjetizem na Korejo in Japonsko; je veliko polje japonskega izseljevanja, ki prihajajo in odhajajo, otovorjeni z ogromni-ini surovinami za japonsko industrijo, obenem pa nalagajo kapital v tamošnje naprave, ki gredo danes v visoke milijarde. Kdo bi se torej upal biti prerok in napovedoval, da bo ogromna Kitajska, razdvojena in razdeljena na vse mogoče interesne sfere mogočnih velesil, notranje v kleščah prepirajočih se generalov, dosegla cilj, katerega ni mogla v vstajah in revolucijah niti preteklega, niti v začetku sedanjega stoletja?! In vendar je šlo; kitajska narodna revolucija je na zmagovitem pohodu — Japonska pa se odmika — vse kot v filmu. Južni poveljnik čangkajšek si je vzel za končni obračun s severnimi vazali Japonske. pohod ob železniški progi Nanking—Tientsin. Demoralizirana armada Čangcolina in po poglavarjih-roparjih iz-sesano prebivalstvo se ni moglo upirati. Japonska je bila v skrbeh in v aprilu se je odločila vlada Tanake, da pošlje v Kitajsko vojne ladje in čete, »v varstvo japonskega življenja in premoženja«. 26. aprila vkorakajo Japonci v Tsinanfu, a 1. maja jih preženejo Kitajci skoro brez boja. 7. maja odpošljejo Japonci čangkaj-беки oster ultimat: Kaznuje naj svoje častnike, razoroži čete, ki so streljale na Japonce, prepove naj protijaponsko propagando in očisti okolico kitajskih čet. Japoncem je predvidena še ena vojaška sreča v tem mestu. Medtem prodre Čangkajšek, zavzame sam Tsinanfu, padeta Peking in Tientsin; Čangcolinovi kosi razbite armade beže na vse kraje, general sam plača svojo nacijonalno pustolovščino z glavo. Te dni se je dokončala zmagovita revolucija južno-kitajske narodne armade in politika se je znašla pred dejstvom, da je za enkrat konec kitajske državljanske vojne, da je tu združena Kitajska. Ali se piše znova zgodovina? Skromno je bilo število tistih, ki so mogli predvidevati tako hiter potek dogodkov; brez dvoma bo še skromnejše število onih, ki bodo znali odgovoriti na vprašanje: Kaj sedaj? Če je s tem Kitajska narodnostno prebujena tako, da se zavedajo kitajski milijoni narodne skupnosti, skupne usode in bodočnosti, potem vstaja na daljnem vzhodu doba, pomembnejša od svetovne vojne za Evropo. Saj so to sto- in sto milijoni, katerim je manjkala le edinost, da niso odločevali o Aziji in morda tudi že o Evropi. Ali pa nimamo opraviti z zmago kitajske narodne zavesti, ampak ameriškega dolarja, ki je zapovedal Japonski trobiti na umik, ne nastopiti s pojačenimi vojnimi silami in prepustiti medsebojni obračun Kitajcem samim? Bodi prvo ali drugo; svetovnega pomena ni zanikati ne prvemu ne drugemu slučaju, če je Kitajska vstala, je vstal ogromen vzhod rumene nevarnosti; če je zmagala izključno Amerika, imamo nov dokaz, da se je dolar popolnoma vgnezdil v neizmerne azijske planjave in v Tihi ocean, da je njegovo gospodstvo neomejeno! Ali pa končno niso izključena presenečenja čez noč, ko je na Kitajskem vse mogoče?. r Belgrad, 15. jun. (Tel. »Slov.«) Popoldne ob 4 je romunski zunanji minister g. Titulescu sprejel v svojem stanovanju v »Palace-hotelu« belgrajske časnikarje. Po prisrčnem pozdravu je g. Titulescu dal sledečo izjavo: »Razmerje med Jugoslavijo in Romunijo nosi obiležje tradicionalnega prijateljstva, katerega je skupno trpljenje za časa poslednje vojne še p lovno pojačalo. Ni potrebno to trpljenje opisovati. Dovolj je, da to ugotovimo. Kljub vsem tem nevarnostim, katere je prebil razvoj naših držav, ni zgodovina zabeležila nobenih sporov med Srbijo in Romunijo. Od vseh zaveznikov je Jugoslavija tista, ki ima najdaljšo skupno mejo z Romunijo. Jugoslavija tvori s Češkoslovaško in Romunijo Malo antanto, ki je samo obrambna organizacija in organizacija za to, ca se obvaruje novo stanje, ki ga je Evropa sebi dala po vojni. Končno imata Jugoslavija in Romunija skupne interese. Cilj vse naše politike in vsake akcije, ki bi se podvzela, je čuvanje miru v okviru mirovnih pogodb. Mir je absolutno potreben za vso Evropo. To potrebo so ustvarili predvsem narodi, ki se zavedajo velikih posledic, ki jih jc imela vojna. Zato jc mir imperativna potreba, da se prepreči z vsemi silami delovanje tistih, ki bi škodovali delu na obnovi. Mir je duševno stanje. Vendar pa ne more priti do miru in se ne morejo ustvariti dela, ki bi popravila razdore po telikih letih, če ne bi imeli popolnega zaupanja v stalnost stanja. Vsa Mala antanta goji to absolutno zaupanje, Ravno tako za nas ni samo doktrina, da sc mirovne pogodbe ne smejo spremeniti. To ni samo za nas doktrina, ki bi jo narekovala nacionalna zaslepljenost ali trdoglavost, to je v interesu vseh članov. To je pogoj miru, sine qua non. Sedanje mirovne pogodbe so v očeh nekaterih lahko nepotrebne. Vendar pa bi bilo to nekaj naravnega, ker so delo ljudi. Kdo bi pa mogel lahko napraviti mejo med dvema narodoma, ki jo delajo prepiri, interesi in čustva in ki ne bi takoj izzvala kritike, slične tisti, ki jo hočejo posamezniki danes naglašati proti ddnašnjemu stanju? To bi služilo v čast zaveznikom v veliki vojni, ker se niso dali zavesti z zmago in ker niso v sebi potlačili glasu r Belgrad, 15. jun. (Tel. »Slov.«) Današnja seja narodne skupščine jc bila v začetku precej burna. K zapisniku so govorili Janez Pucelj (SKS), Voja Lazič (zemlj.), Stjepan Radič (HSS), Pribičevič (SDS) in Puniša Račič, ki je izjavil, da je prišel do prepričanja, da je treba dovoliti dvoboj in da se bo takoj videlo, kako bodo še nekateri poslanci korajžni. Njihovi govori so zavzeli ves dopoldan, nato se je prešlo na dnevni red. K obtožnici je govoril Besa-rcvič. Nato je opozicija zahtevala poimensko klicanje poslancev. Navzočih jc bilo 193 po? slancev. Vsi tisti, ki niso prisostvovali, zgube dnevnice. Pribičevič se je v svojem govoru pritoževal, ker nista bila on in Stjepan Radič povabljena v dvor na banket. Klub NRS enoten r Belgrad, 15. jun. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji NRS kluba so se izvolili zastopniki še iz ostalih okrožij v klubov odbor. Dosegel se je popoln sporazum. V okrajih, kjer je bilo več radikalnih list, so se izvolili zastopniki za vsako tako listo. Sporazum med radikali jc popoln. Tako so odstranjene vse ovire, ki so bile na potu za skupen nastop radikalov. Klubov odbor, ki je sedaj sestavljen iz zastopnikov radikalnih organizacij v vsej državi, bo v najkrajšem času pričel razpravljati o strankini reorganizaciji in o pritožbah iz posameznih okrajev. Korošcev predlog v debati r Belgrad, 15. jun. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji fin. odbora se je ponovno razpravljalo o predlogu notranjega ministra dr. Korošca, da se nekaterim upravnim uradnikom povišajo doklade. Proti temu sta govorila Pribičevič in Pucelj, ki je napadal dr. Korošca. Za argumentacijo je uporabil nekatere slučaje, ki so se pripetili žc pred leti, ko dr. Korošec ni bil minister. Jasno je, da taki Pucljevi argumenti ne morejo imeti nobene veljave. Za predlog je govoril črnogorski demokrat Čubro-vič. O tem se bo razprava nadaljevala v ponedeljek popoldne. srca. Četudi se je povzročilo trpljenje z vzroki, k< nimajo nič skupnega s pravico, je vendar zato trpljenje vredno spoštovanja. Bili bi žalostni, če bi šli nasprotniki v za-slepljenju tako daleč, da bi mogli prezreti politično akcijo in dejstvo, da je Mala antanta nedeljiva. Mala antanta enotna in nedeljiva. V okviru pogodb se spoštujejo meje. Nobenega naroda ni, s katerim bi ne želeli imeti ..rija-tel;ske£a razmerja. V razpravi o naši teritorialni posesti odgovarjamo z dvema latinskima besedama, ki sta odločni in poslednji: Non possumus! Mala antanta napravlja vtis zatočišča kakega velikega pristanišča. Kadar je lepo vreme, lahko bi se vprašali: Kaj pa hoče ta dolga zgradba iz kamenja, ki s pravilnostjo svojih črt moti poezijo pokrajine? Pride pa burja in valovi, ki se ne brigajo za človeške želje. Preteče begajo in se lomijo ob Hmenju, ki je tjakaj že od davna postavljeno in ki jih tam pričakuje. Voda v pristanišču pa je mirna, dokler naokrog divja vihar. Pristanišče, ki čuva zatočišče Male antante, je Evropa in mirnost, ki se jo ona trudi obdržati, je morje. Če je Mala antanta s svojo navidezno mirnostjo prišla do tega, da jo kritizirajo kot neaktivno, je lo dokaz, da je njen cilj dosežen. Ne maramo biti agresivni proti nikomur. Nasprotno, mi holemo prijateljstvo vsega sveta. Mi nismo nasprotni drugim razen samemu sebi. Zdi se, da sc pričenjajo na obzorju pod-črtavati mali valovi. V znak naše solidarnosti stavljamo vsemu svetu na znanje te besede: Mi smo tu! Na ta način se bo dosegel naš drugi cilj. Ker je to v našem interesu in tudi v interesu vseh, kar posebno poudarjam, to je vse naša ambicija. Mi bomo srečni, da bomo ploskali vsem tistim, ki se bodo potrudili za mir storiti kaj več, kakor mi sami. Mi hočemo enostavno prijateljstva z "vsemi deli. Še enkrat hočem potrditi, da je Romunija od vseh držav tista, ki je najbolj zainteresirana na tem, da je razmerje med Italijo in Romunijo čim popolnejše, da bi miroljuben duh, ki preveva oba naroda, kakor tudi njihove velike skupne interese, skoro vzpostavili dobre zveze in dobro razmerje, ki ga želita obe državi, kakor tudi mi vsi.« Opozicija je očividno omagala v brezplodni borbi v parlamentu. Zato je zemljoradniški voditelj Joca Jovanovič danes prosil vse voditelje parlamentarnih skupin, da se sestanejo ter da sc z ozirom na napetost med vladnimi strankami in opozicijo dogovorijo, kako bi prišlo do sporazuma. Vladna večina se je odzvala temu vabilu. Popoldne sc je vršila seja voditeljev vseh parlamentarnih skupin. Od Jugoslovanskega kluba je prisostvoval dr. Hohnjec. Prevladovalo je pomirljivo razpoloženje. Jutri se ho sestala vladna četvorka. V ponedeljek se ponovno sestanejo zastopniki pa-lamentar-nih skupin, da sc končnoveljavno dogovore. Diplomati se odpravfga'o r Belgrad, 15. junija '(Tel. »Slov.«) Romunski poslanik g. Titulescu je danes dopoldne v spremstvu zun. ministra g. dr. Marinkoviča in romunskega poslanika g. Filodora obiskal grob pokojnega Pavla Marinkoviča. Iz pietete nasproti svojemu prijatelju, pok. Ma-rinkoviću je položil lep venec na njegov grob. Nato so gg. Titulescu, Marinkovič in Filodor odšli v Avalo. G. Titulescu je ua grob neznanega junaka položil lovorov venec. Po tem aktu pietete in spoštovanja so si vsi trije ogledali okolico. Nato pa so se vrnili v Belgrad, kjer so se udeležili svečanega kosila v jockey-klubu. Popoldne je ga. Marinkoviča priredila v svojem stanovanju čaj na čast g. in ge. Titulescu. Bil je povabljen diplomatski zbor in veliko število gostov. Zvečer pa je bil v domu kraljeve garde na Topčideru prirejen poslovilni banket, katerega so se udeležili min. predsednik g. Vukičevič, notranji minister g. dr. Korošec ter poveljuik kraljeve garde g. Pera Zivkovič. 1,200.000 dinarjev za krajevne železnice. Gospodarsko-finančni odbor ministrov je imel sejo, na kateri je razpravljal o dokladah za krajevne železnice. Kot prvi obrok je dovoljen kredit 1,200.000 Din. Po milanskem atentatu (Od našega stalnega dopisnika.) Milan, v juniju. Lepa plantaža z vodometom pred vhodom na velesejem deli trg Julija Cezarja na dva simetrična dela, ki ju sestavlja osem v polkrogu postavljenih lepih novih stavb. Pred zadnjo hišo na desni strani, torej tik .pred vhodom na sejem, stoji električni kandela-ber, okrog katerega je zbrana gruča radoved* nih ljudi, ki molče opazujejo kraj, kamor je bila postavljena usodna bomba. Kandelaber stoji čisto ravno pokonci, le podstavka iz litega železa, ki ga je raznesla v njem skrita bomba, mu manjka. Železna ograja, obložena z venci, kakršne vidiš le na grobovih, te spominja, da se je iu odprl grob dvajsetim osebam. »Viva il rek je zaorila nepregledna množica na stolnem trgu, ko se je po atentatu prikazal kralj na balkonu kraljevske palače. »Viva il ducek so se zagnali vmes razgreti fašisti in prišlo je celo do hudega prerivanja med monarh isti in mussolinijevci. Še danes vidiš po milanskih zidovih lepak: »Viva la monar-chiak Na Cezarjevem trgu ni šlo torej za priljubljenega Viktorja Emanuela III., ampak za monarhijo. Ni slučajno, da je kmalu po atentatu pričela izhajati revija »Monarhija« z nalogo, da tudi znanstveno in z vsedržavnega vidika dokaže potrebo monarhije, ki je v premnogih Italijanih slonela le na čuvstvenosti, na večji ali manjši simpatiji do posameznih vladarjev iz savojske hiše. Zdi se, da je vprašanje »kralj ali impe« rator« po milanskem atentatu stopilo v ozadje, ali vsaj Mussolini ga je spretno potisnil nazaj. Kakor vsi atentati med maso silno dvig-nego simpatije do napadenega vladarja, tako je milanski toliko bolj povečal priljubljenost Viktorja Emanuela med tako čuvstvenim italijanskim narodom. Mussolini je takoj obrnil plašč in danes zaključujejo Turati in drugi fašistovski tajniki svoje govore z »Viva il rek, potem šele »Viva il ducek Končno pa je gotovo, da Mussolini ne smatra za potrebno vreči kraljevske monarhije za dosego svojih ciljev. Saj ga veliko ne ovira. Prav v zadnjem času je lepo na tihem zginil s tobakaren in javnih uradov enotni državni grb in bil nadomeščen z novim, ki ga sestavljata kraljevi in fašistovski; nagnjena sta sicer drug od drugega, a prostora je na plošči dovolj za oba.. In kralj je podpisal tudi novi volivni red, ki definitivno odpravlja parlament, dasi je proti njemu nastopilo 52 senatorjev z odločnim poudarkom, da novi volivni red krši prerogative krone. Čemu torej izzivati z odpravo monarhije težkih pretresljajev, katerih dalekosež-nosti ni mogoče premeriti? Končuo se tudi odgovornost deli na dva in Mussoliniju je kraljevska monarhija gotovo še potrebna. Bolj nevaren je fašizem monarhiji z druge strani. Monarhija ali točneje savojska hiša izgublja na ugledu, v kolikor prevzema nase vsaj formalno odgovornost za razne fašistov-ske reforme, ki pomenijo izgubo najelemen-tarnejših državljanskih pravic, za fašistovska nasilja, skratka za vse, kar fašisti radi označujejo z »revolucijo«. Revolucija ali ne, to je končno čisto postranska stvar. Dejstvo je le, da nosijo vsi fašistovski zakoni, tudi najrevo-lucionarnejši, kraljev podpis in da se vse razsodbe in tudi razsodbe ^posebnega tribunala za obrambo države« izrekajo v kraljevem imenu in ne morda v Mussolinijevem imenu ali v imenu velikega fašistovskega sveta. Kako posluje ta »posebni tribunal«, je svetu že znano. Posebno zadnje razsodbe (celo ženske so bile obsojene na 17 do 19 let) so vzbudile v svetu veliko pozornost. Ni čudno, da je kmalu po atentatu odstopil predsednik tega sodišča general Freri. Proti postopanju posebnega tribunala se je oglasilo celo vedno rezervirano angleško javno mnenje (Wells, škof Birmingham, Seaton Watson in drugI). Znan je protest bivšega zunanjega ministra Sforza, ki je napovedal boj proti monarhiji sami, ki jo istoveti s fašizmom. In Sforza ni bil nikdar republikanec! Pomisliti je še treba, da je republikanska ideja pridobila mnogo pristašev posebno v intelektualnih krogih po vojni, da so bili glavni voditelji risorgi-menta navdušeni republikanci in da se je splošno zdela potrebna ohranitev monarhije le, v kolikor je bila savojska hiša simbol zedinjenja Italije. Malo verjetno je, da bi fašizem vrgel monarhijo, bolj verjetno pa je, da bi s fašizmom padla tudi monarhija, kadar bo fašizem začel drseti navzdol. Atentat sam jc Še vedno zavit v meglo. 0 krivcih ni nikakega sledu. V kakšnem ozračju so vrši preiskava, nam kaže pripom- Mi potu (§0 premirja? Mali oglasi Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 150Din. Najmanjii •znesek5Din. Oglasi nad 9vrstic se računajo višje Zaoqla*e 4*troqo tt*qovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Din. Najmanjši znesek 100in.Pristojbina za šifro 2Din .Vsak ogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le, čejepriloženarnamka.Ček. račun Ljubljđna10.3li9.TeHt.2^2B Službe iščejo Mlajše dekle Sobo s posebnim Seli službe za vsa hišna vhodom dela v boljši hiši ali pn oddam. Sv. Petra cesta v župnišču. — Naslov v 44 nadstr. upravi »Slov.«, Maribor. Šofer e dobrim spričevalom, trezen, sin posestnika, išče mesta. - Naslov: Zorčič Marij, Maribor, Grajska ulica 3, I. nadstr. Oskrbnik lCrepak mož - vdovec -vseh gospodarskih, poljedelskih in vinogradniških opravil popolnoma zmožen, želi službe oskrbnika. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5456. Učenec ee takoj sprejme za us-njarno na tri leta, starosti 17—19 let pri g, Antonu Maršiču, Slov. Bistrica. Za hrano in stanovanje se bo skrbelo. Jetika se zdravi in ozdravi v zavodu dr. Pečnika, Se-čovo, pošta Rogaška Slatina. Zahtevajte prospekt. Velika delavnica v Ljubljani se odda v najem, ca. 200 m'J, pripravna za vsako obrt. Ponudbe pod »Delavnica« št. 5451 na upravo lista. Gostilno vzamem takoj v najem. -Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru. Razpisujemo dobavo 140 m8 jamska lesa — Ponudbe je vložiti do 26. junija. - Več pri Direkciji državnega rudnika Zabukovca pri Celju. Vsakovrstno Žlfltei bnmsife po najvišjih cenah. ČERNE, iuvellr, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Cenj. čitatelem se priporočajo naslednje tvrdke: Blaf Jantar pleshor LtuDliana, Drea Elektroinštnlaci.te za luč In pogon, prodaja in pre-vljanjo elektromotorjev, mehanična delavnica Elektropodietle, Ljubiian« VII. jernejeva e. S, telef. 325i Jožef Bajželj steklar LJubljana, Gosposvetska cesta 6, dvoriače K. Pečenko trgovina vseh vrst usnja to čevljarskih potrebščin L ubl'ono S« Petri test« 3? PR1ST0L & B m CEL j črkoslikarja, Ljubljana Reslieve c. 4 • Sv. Petra t. 39 l e'el. 2908 Ustan. 1903 ш ш. I MUHI Kopitarjeva ulica 6/II Franc Tu jan krovec Ljubljana. Galjevtca 9 pri dolenj. kolodvoru SOO parov trpežnih rujavih lo črnih telovadnih čevljev vso številke, manjše po 311 Din, večje po 40 Din ter drnee telovadne potrebščine kakor tudi klobuke kupite naj-enoje pri Amerikancu Ljubljana, Stari trg 10 aparate in potrebščiue ugodno kupite v drogeriji A. Kune sinova, Ljubi ana in drogeriji VVo fr m nosi. M. Kane. Marib r. Gosposka ulica 33. iluibodobe Služkinjo pridno, pošteno, zdravo, ki je zmožna tudi nekoliko kuhati, sc takoj sprejme k dvočlanski obitelji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5495. Pletilja dobro izurjena v plete-n|u, in 2 učenki, se takoj sprejmejo. Selo-Moste 41. Bencin motor rabljen, 3 do 4 KS, kupi Franc Telban, Verd pri Vrhniki. se iščejo v vseh krajih, ki imajo stik z vasmi. | Lumiere & Co., Beograd, pošt. predal 153. _-------. Išče se kompleks nekaj sto oralov Spalnica iz trdega lesa, razno pohištvo, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5494. Pohištvo staro, dobro ohranjeno, naprodaj. Več se poizve v Wolfovi ulici 12, dvor. j Pekarija v Zagrebu, s stanovanjem in vsemi potrebnimi prostori, se proda. Denarni promet 1600—2000 Din dnevno. Vseliti se je mo- , goče takoj. Potreben ka- ; pital 40.000 Din. Naslov v upravi pod št. 5493. [ ležeč ob tekoči vodi, za varovan pred poplavo, ob dobri vodi. Prednost imajo objekti blizu železnice. - Ponudbe pod Za 16.582 na PubliciUs d. d. Zagreb, Gunduličeva 11. bukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki reni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga Zahtevajte PLAMEN pn Vašem trgovcu Prijetno bivanje Vam nudi lepo slikano in pleskano stanovanje, katero nai Vam preskrbi tvrdka Josip Marn, Dunajska cesta 9. pleskarska in slikarska delavnica. Gospodične učiteljice! V začetku počitnic pri-četek tečaja o prikroje-vanju vse damske garderobe za gg. učiteljice. Pouk separiran. Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. Oddaja košnje V nedeljo dne 17. junija popoldne ob dveh se bo potom javne dražbe oddajala košnja sena gospe Frančiške Matjan v Zg. Šiški št. 57. Zbirališče na licu mesta košnje. 10 hektov vina se proda. Cena Din 4.50 za liter. Vpraša se Jernejeva cesta 8, pritličje, Spodnja Šiška. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvetska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8 ali gospodarska poslopja, preostala po izved. agrarni reformi, blizu železn. postaje, z nekaj desetin oralov zemljišča, želimo kupiti. Prednost imajo objekti, kjer je mogoč priključek na obstoječo elektr. silo z vsaj 100 KS. - Ponudbe pod »Zgrada« na Publicitas, d. d. Zagreb, Gunduličeva 11. Posestvo pretežno gozdno, ki je nerazdeljeno ter leži v gorskem kraju ob živi vodi, želim kupiti. Pogoj dobra avtomobilna cesta in stanovanjska hiša. — Ponudbe pod »Posjcd« na Publicitas, d. d. Zagreb, Gunduličeva 11. ИП Naznanjam, da sem otvoril cevašarsko delavnico i a SALDA-KONTE ŠTPACE-JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NODI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA R. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE na Bledu »Villt Soča«. Priporočam se za vsa v to stroko spadajoča dela; zmerne cenel Rudolf Vavpotič. NADBOUŠI PREMOG Cebin Woltovo 1/2 Д. Gastraun trgovina z dežniki Ljub lana Prešernova ulica 42. Solnžn ki in sprehajalne palice Iglicast gozd smreka in jelka dobro zaraščen in sposoben za delni posek, ali večje gozdno posestvo "•C Ponudbe pod »Gozd« Stev. 5402 na upravo »Slovenca«. se kupi. '.ЈВВВВШМВВВВВВВВВВВВВВВВШ Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno-ljubljeni soprog oziroma oče Ivan Kores posestnik in restavrater v Sv. Lovrencu na Pohorju v sredo, dne 13. junija 1928 po mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 49. letu svoje dobe, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek, dne 15. junija 1928 ob 16. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Marije v Puščavi nad Mariborom. Maribor, dne 13. junija 1928. Amalija Kores, soproga. Janko, Ervin, Fric, sinovi ter vsi ostali sorodnikL Henrik Sienkiewicz: 32 Na poliu stave Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. »Seveda! Saj to sem ti hotel sam predlagati, a vzel si mi besedo z jezika. Tu nimaš kaj početi — jaz pa te bom od srca vesel. Hej, Jacus, bodi no dobre volje. Saj v Belčončki ni konec sveta, ki ti je na-stežaj odprt. Ce nekega dne zajahaš konja, bogve kako daleč še prideš. Čaka te vojna! slava te čaka! To kar te danes boli, se jutri zaceli. Že vidim, kako ti rastejo krila na plečih: leti torej, ptica božja, za to si ustvarjena in namenjena!« Veselje je kakor solnčni žarek sinilo na župnikov resni obraz. Tlesknil se je po vojaško z dlanjo po bedru in zaklical: »Zdaj pa poberi kučmo pa greva k A malenkosti večkrat preprečijo večje načrte in smešni dogodki se prepletajo z žalostnimi. Jacek se je ozrl po sobi, potem v zadregi pogledal prosta in ponovil: »Kučmo?« »No menda! Razoglav so ne boš vozi1 »Joj!« i »No, kaj?« »A! V Belčončki jc ostala.« »Ta je pa lepa! Kaj pa bova?« »Kaj bova? ... Če bi si jo mogel izposoditi vsaj pri kakem služabniku,« »S kmečko kučmo se ne morem voziti.« »S kmečko se pac ne moreš 1« je pritrdil župnik, >pa pošlji hlapca po svojo v Belčončko.« »Za noben denar!« je zaklical Jacek. Starček je postal končno nestrpen: »Eh, spaka! vojna, slava, ves svet odprt, vse je dobro, a brez kučme vendar ne ostaneš.« »Na dnu skrinje imamo še star klobuk. Oče ga je bil odvzel švedskemu častniku v bitki pri Trze-mesznu. Dcni si ga na glavo — in hajdik Jacek je skočil v spalnico in se trenutek pozneje vrnil v rumenem konjeniškem klobuku, ki je bil vse prevelik za njegovo glavo. Gospod Vojnovski se je moral nasmehniti; prijel se je za levo stran, kakor da bi iskal sabljo, in rekel: »Še dobro, da je to švedski klobuk ne pa turški turban. Sicer si pa tudi tako dober za predpust!« Tudi Jacek se je nasmehnil in odgovoril: »Na zaponi pa so neki kamenčki. Morebiti so kaj vredni.« Potem sta sedla v sani in se odpeljala. Takoj za plotom se je skozi brezlistno jelševje prav razločno videla Belčonka z graščino. Prošt je pazno gledal Jacka, a ta si je porinil na oči svoj preveliki švedski klobuk in se ni ozrl, dasi tam ni bil pustil samo kučme. Peto poglavje. »Ne vrne se, vse je izgubljeno!« si je dejala v prvem trenutku panna Sieninjska. Čudno! V hiši je bilo na obisku pet kavalirjev in eden izmed njih sc je izkazal prav prijetnega mladeniča. Razen pana staroste Grothusa je moral priti še stari Ciprianovič. Kratkomalo, redkokdaj so imeli v Belčončki toliko gostov. In vendar se je gospodični zdelo, da je okoli nje nenadoma zaviadala gluha, preteča puščava. Začutila je, da sta prazna dom in vrt, da je osamljena kakor v brezljudni stepi — in ostane sama za vselej. Srce ji je stiskala težka žalost, kakor da bi bila izgubila koga izmed najbližjih. Prepričana je bila, da se Jacek ne vrne več, in to tembolj, ker ga je bil njen varuh tako smrtno razžalil. Razen tega pa si ni mogla niti misliti, kako naj bo vse brez njega, brez njegovega obraza, nasmeha, pogledov. Kako bo jutri, pojutrišnjem, v enem tednu ali mesec dni pozneje? Cemu bi naj zgodaj zapuščala posteljo, si zapletala kite? Za koga bi se naj oblačila in lišpala? Čemu bi sploh še živela? Slednjič se ji je zazdelo, da je njeno srce kakor sveča: nekdo pa jo naglo zapihal ter jo ugasnil in ostala ji je sama praznota in tema! A vsi ti nejasni občutki so izginili, ko je po po-vratku v sobo zagledala na tleh Jackovo kučmo. Zdaj je začutila zgolj silno hrepenenje po njem. Zopet se ji je trgalo srce in pričela ga je klicati po imenu. Istočasno je posvetil žarek upanja v njeno dušo. Dvignila je kučmo, jo pritisnila kakor slučajno na prsa, jo skrila pod pazduho in pričela premišljevati: »Sicer ne bo več prihajal — kakor nekdaj — vsak dan v Belčončko, a po kučmo mora vendar priti, prodno se vrne iz Jedlinke njen varuh s panom Gro-thusom in starim Ciprianovičem. Potem bom videla Jacka in povem mu, da je bil surov in krivičen, da ne bi bil smel tega storiti. Te »jene besede pravzaprav niso bile popolnoma odkritosrčne, kajti povedati mu je hotela vse kaj več. Iskala je topie, prisrčne besede, da bi se med njima obnovile pretrgane vezi. Če bi se to zgodilo, bi se lahko brez jeze včasih srečala pri maši ali i na obisku pri sosedih — pozneje bi se pa itak vse zopet poravnalo... V tem trenutku panna Sieninjska ni mislila na to, kako bi se utegnilo to zgoditi in kaj dobrega naj bi obrodilo. Želela si je samo, da čimprej zagleda Jacka. Tedaj pa je prišla iz sobe, kjer so bili nastanjeni ranjenci, pani Vinicka. Videla je, da ima dekle razburjen obraz in rdeče oči, pa jo je pričela tolažiti: Ne boj se, ne bo jim hudega. Samo eden izmed Bu-kojemskih je malo težje ranjen, a tudi ž njim bo vse dobro. Drugim se pa rane sploh skoraj več ne poznajo. Gospod župnik Vojnovski jih je prav dobro obvezal, tako da pri obvezah ni bilo treba ničesar popravljati. Vsi so veseli in dobre volje.« EIIIEIIi g»>E И > S a b = f N. P ? ? a u> — -< M cr ЈЧ ce N fe <3 S ^ CD —• 77 p « JO cn 2. S- o -i S M. 2. a Ji H !»" D K O N cr 1 i* s Ч' S a I* M w _ _ N I P s 58 t РГ 511=111= Z* Jugoslovansko tiskarno v LJubljani« Karal C«& Izdajatelj: di. Fr. Kuloteu Uredniki Fttao Teraetflav) Sodobna družba in učitelj potrebne dobremu učitelju. Zato je klic po izboru med učiteljstvom povsem upravičen. Dokler se bodo na učiteljišča vpi-ovali ljudje, ki jim je le do službe in do kruha, dokler bodo na srednjo šolo prihajali z univerze ljudje, ki se enostransko zagrizejo v eno samo panogo svoje znanosti in izgubljajo stik s sodobnim pulzom življenja, toliko časa ne moremo pričakovati, da zraste ugled učiteljstva. Potrebno je čim globlje in temeljitejše znanje svoje stroke, a nič manj ne rabi učitelj pedagoške modrosti in uvidevnosti, osebnostne moči, ki se krepi le iz dobrega poznanja sodobnega življenja in odnosa do njega. Prav to dvoje pa tvori neki naravni temelj ali poklic za učiteljski stan. Človek, ki nima nikake zmožnosti, da bi se vživljal v tujo duševnost in jo skušal doumeti, gotovo ni priporočljiv za vzgojitelja in učitelja. Iz svojih dijaških let se spominjam, kako so nam bili daleč in tuji nekateri učitelji, da se nismo mogli približati niti po dovršeni srednji šoli, da, nekateri so si celo pozneje kot stanovski tovariši ostali daleč vsaksebi. Nastop teh ljudi je bil zato vedno enako oduren, v razredu je vladal vedno enak strah, njegova »učenost« pa nas je puščala vedno enako hladne, da, celo profesorjeve osebne nesreče so nas puščale hladne — česar se danes sramujem — a drugače biti ni moglo, ker smo si bili tuji. Učenca je treba ljubiit in — spoštovati Druga učitelju nujno potrebna lastnost bi bila ljubezen in spoštovanje do učencev. Kdor ima zmožnost vživljanja v tujo duševnost, bo lahko spoznaval in odkrival v svojih učencih individualne sposobnosti, njih dobre in slabe nravi in bo spoštoval v njih te nastavke razvijajoče se osebnosti. Kdor tega ne viđt, temu mora biti učenec vedno enak rezonator njegovih lastnih želj in besed, zato mnogokrat bolj ubija kakor razvija v učencu individualnost in naravno ubranost. Jasno je, da se uči' telj ne sme nikdar spozabiti do žaljenja ali sirovosti; do te elementarne stopnje omike se more in mora povzpeti vsak človek, kaj šele učitelj! Toda tudi neoporečna olikanost in dostojnost lahko ostaja hladna, nedostopna, brez ljubezni. V šoli je treba več, treba je prave dobrohotne ljubezni do učenca. Ta šele ogreje razred, ta utira pot do srca. ta odpušča morebitne napake z ene in druge strani in ustvarja v razredu ono prijetno razpoloženje, v kakršnem se lahko razvija učenec. Kdor vstopa samo s telesom v šolo, kdor prihaja v šolo na tlako, ta ne more računati na kakršenkoli uspeh, pa naj še tako po črki vrši svojo dolžnost. Nikakor nimam namena podrobneje govoriti o učiteljskem poklicu, le na to sem hotel opozoriti, da učiteljevanje zahteva res posebnih zmožnosti, s čimer naj bi računali tisti, ki si izbirajo šole in tisti, ki jim je skrbeti za naraščaj učiteljstva. Več strokovne in formalne izobrazbe Poleg teh naravnih zahtev mora imeti dober učitelj res dobro stanovsko izobrazbo. Brez dvoma jc zdrav pojav, da se že toliko in dolgo razmišlja o reformi učiteljišč in učiteljske izobrazbe. Da je snovna in formalna izobrazba, ki si jo učiteljski pripravnik ob svojih predšolah, pri svojih letih more osvojiti v štirih letih, premajhna, o tem so danes prepričani najbolj učitelji sami. Večja strokovna in formalna izobrazba je tudi osnovnošolskemu učitelju potrebna ne toliko radi šole, kolikor radi njegove osebnosti. Ima pa osnovnošolska izobrazba učiteljev pri vsej pomanjkljivosti to veliko dobroto, da te vpelje neposredno v delo, ki ga boš vršil v šoli. Snov se ne podaja samo njemu, marveč tudi že v didaktični porabnosti. Srednješolski prof. kandidat potrebuje praktične usposobljenosti Vse drugače je z izobrazbo srednješolskega učitelja. Naša vseučilišča so usmerjena na izrazito znanstveno izobrazbo. Z nemškimi vred se drže načela, da se na vseučilišču mora navaditi akademik znanstvenega dela, da si bo s to metodo pozneje lahko osvojil vsako, tudi na univerzi nepredelano snov. Tako se dogaja, da se ravno najboljši dijaki vsa leta univerzitetnega študija ubadajo s kakimi znanstvenimi vprašanji, dočim si ne osvoje tistih širokih pogledov na celoto svoje stroke, ki so mu na srednji šoli za uspešen pouk prava condicio sine qua non. Tako nastaja med srednjo šolo in univerzo za profesorja čudno nesoglasje: tam se mu je krog zoževal in poglabljal, tu sili na površje in v širino. S tem je premnogokrat ubito tudi tisto plemenito stremljenje, ki ga akademik odnaša z univerze, da bo tudi poslej znanstveno delal. Prva leta se spričo praktične nepripravljenosti mora posvetiti pripravljanju za šolo, s čimer izgubi živ stik s svojimi vprašanji, ki jih v šoli itak ne more porabljati, ter se mu tako ubije ostrina hotenja, ker je razdeljen. Zato sem mnenja, da bi bilo vendarle potrebno, da bi si poleg akademske znanstvenosti, moral kandidat za srednješolskega uiitelja pridobiti še neko praktično usposobljenost. Deloma je že tudi učna uprava sam uvidela to nedostatnost in poleg strokovnih vpeljala Še stanovske, profesorske izpite, ki pa vise v zraku, ker manjka praktičnega uvajanja v srednješolsko prakso. V tem pogledu ima prof. ing. Zobec docela prav, ko razmotriva izobrazbo srednješolskega učiteljstva. (Prim. Glasnik prpf. društva VIII., št. 5.) Nek prigovpr Tudi javno se je že zapisala pri nas sodba, ki je le nekak odmev stalnega zasebnega prepričanja: kdor ni za drugo rabo, gre za učitelja; sodba se je v nekoliko drugačni obliki raztegnila tudi na srednješolskega učitelja. Če je bilo v polpretekli dobi žalibog preres, da se je zbiral na učiteljišču drugod neporabni del dijaštva, je danes dotok naraščaja na učiteljišča tako velik, da je mogoči, vendarle izbira. Gotovo je res, da se na filozofsko fakulteto vpisujejo navadno ljudje, ki nimajo najbolj razvitega smisla za realno-materialno življenje; saj ne smejo upati na bogate dohodke, ne na bogve kakšno kariero, ali celo na kako priznanje od strani javnosti: služba znanosti in šoli zahteva tihega použivanja med štirimi stenami. Trdim pa, da je taka idealna usmerjenost kandidatov srednješolskega učiteljstva mnogo bolj hvale nego graje ali obžalovanja vredna. Umsko povprečno najboljši dijaki se vpisujejo še sedaj na filozofsko fakulteto. Le glejte stara izvestja: imena profesorjev boš večinoma našel med odličnjaki. Da se pomanjkanje smisla za praktično življenje včasih stopnjuje v čudaštvo, res ni hvalevredno, a posameznih slučajev ne smemo posploševati. Mnogo bolj nego preveliko idealnost zamerja mladina svojemu učitelju preveliki materializem. Bodi mlad med mladimi! V luči mladine bi nam seveda mogel osvetliti učitelja najbolje dijak sam. Je brez dvoma Dejstvo je, da se je vse do zadnjih časov tirša javnost pri nas le malo brigala za svoje učiteljstvo. Prepuščala je skrb in zanimanje zanje državi in šolskim oblastem, kakor da ni sama neposredno prizadeta pri vprašanju šole in z njo nerazdružno zvezanega učitelja. Zdi se, da je začela tudi javnost gledati učitelja s tisto obžalovanja vredno prezirljivostjo, ki eo jo morali prenašati zasebni učitelji po bogatih plemiških rodbinah, kjer so igrali bolj vlogo gosposkih beračev kakor družbi in njeni kulturni višini potrebnih izbrancev. Sele ob slabih šolskih uspehih se je javnost zgenila in se ozrla tudi na učitelja, češ kakšni so ti naši prosvetitelji? Najsi se jih je tudi spomnila šele ob neugodni priliki, razveseljivo jc dejstvo, da se jih je $ploh spomnila. Kajti preglobok prepad zija med našim učiteljem in sodobno družbo; prepad, ki raste iz nepoznanja in nerazumevanja učiteljevega dela po eni strani, ki ga je pa po drugi deloma zagrešilo tudi učiteljstvo samo. ^Vprašanje a) ugleda, b) objektivne važnosti učiteljskega stanu Ponovno že se je zadnji čas pri nas ugotovilo, da naše učiteljstvo — ljudskošolsko pravtako kakor srednješolsko — izgublja svoj ugled v javnosti. Prosvetni minister Grol je na binkoštnem kongresu srednješolskih profesorjev v Belgradu povedal brez prikrivanja to žalostno resnico kot nekak razlog, da država svojih učiteljev ne plačuje bolje. Posplošeni bi se njegovi vzroki za upadanje ugleda mogli glasiti nekako takole: 1. dvignila se je gladina splošne izobrazbe, radi česar se učitelj ne zdi več tako visoko izobražen kakor prej, ko je bil visoko nad povprečno gladino; 2. sem in tam so res nesposobni učitelji, ki svoji nalogi niso dorasli. S to splošno razlago je prosvetni minister brez dvoma povedal hvaževanja vredno resnico. Nič manj zanimiva pa ni za nas odkrita beseda, da se delo učiteljstva pri nas ceni po dejai.skem ugledu, ne pa po objektivni važnosti. Vzemimo, da je ugled današnjega učiteljstva res majhen. Ali je zato važnost učiteljstva pri zgradbi narodove kulture in ljudske izobrazbe kaj manjš-.? Slejkoprej pripada učiteljstvu vzvišena naioga, da vodi izobraževanje od najpreprostejših začetkov abecednika pa do znanstvenega dela po seminarjih. Ta vz-'šenost in važnost učiteljskega del., je čisto neodvisna od vsakovrstnih ljudi, ki ji služijo. Naj je geniju še tako malo potrebna šola za njegov razmah, naj bo še tako malo pomembna дenadarjenemu človeku, dejstvo je, da je, ali bi vsaj morala biti veliki večini redna pot do razžaritve in vzgoje dušnih zmožnosti, ne da bi opozar," 1 na važnost i ,',ao potrebne snovne izobrazbe, ki jo daje učitelj v šoli. Učitelj je torej v narodni kulturni rasti važen uniteij, ljudskošolski pravtako kakor srednješolski ali visokošolski. Učitelju je treba poklica! Seveda bi se te važnosti in vzvišenosti nčiteljske naloge morali predvsem zavedati tisti, ki se odločajo in pripravljajo zanjo. Danes se je skoro pozabilo, da je učiteljstvo poklic. Ob tej besedi danes mislimo skoro le še na duhovniški poklic. Drugod se zdi, da posebnega »poklica« ni treba, da zadošča le nekaj praktične in teoretične priprave in je človek učitelj, prav kakor je poštar ali elektrotehnik ali sodnik ali zdravnik. In vendar zahteva učiteljska služba pravega »poklica« t. j. posebnih naravnih zmožnosti, ki se !e redkokdaj dajo privzgojiti in priučiti, ki so - . nujno Sergej Miinzloff: Neverjetni pop (Konec.) Gost je pogledal ikonostas, potem je šel v oltar in poljubil antimins*) Odprli so mu neko omaro, kjer so visele mašne obleke. Goet je samo z glavo zmajal: tako so bile oguljene pa stare! Zraven je stala še druga zaklenjena omara. — Kaj pa imate tukaj? — je vprašal. — O, to pa je župnijski arhiv! — sta mu odgovorila: — Imamo tu poročne in krstne liste, cerkveni letopis, kratkomalo vse dokumente, kakor se pravi! — Mežnar je že snel ključek, ki je visel na eteni pod utiračo, hotel je odpreti omaro, a gost ga je ustavil. — Kaj bi gledali to šaro? — je dejal: — saj sem se že v Petrogradu naveličal tega zapisovanja! — Vsi so se temu zaemejali, obesili ključek na svoj prostor in se vrnili v župnišče. Tam so se zopet pričeli gostiti. Ko so končali konjak, je poslal gost po vodko. Popova gospa je tudi prispevala po svojih močeh: privlekla je vsake vrste domače sladke pijače — pričelo se je veliko, pristno rusko veselje! Poprej so se pa poskušali v petju. Potem pa je zapihal mežnar namesto v rog v pločevinasto cev'od sainovarja, a popa sta plesala v po-čejpu »žerjavov plese spomnila sta se senie-niškili časov. Spat so peljali gosta na krmo v skedenj. Ni maral ostati notri v sobi, ker se je bal stenic, pa je šel vun ležat kar na travo, zakaj bil je zdrav in močan dedec. Zjutraj, ko so odprli trudne oči, so ugo- • Antimins je svilena ruta z drobci svetniških ostankov, ki je obvezna za posvetitev oltarja. Ikonostas pa je s svetimi podobami okrašena stena, ki deli aliuj- od ostale cerkve. tovil{ takoj, da imajo mačka — kako hudega, I to so vedeli samo prizadeti. Morali so si takoj pomagati. Pri cerkovniku so zajtrkovali, pri popu so obedovali in bili zvečer zopet Zidane volje. Cim je videl gospod Izmajil, da so vsi trdno zaspali, je vstal in — tof! — odkorakal v cerkovmikovo kolibo. Vzel je tam ključ in šel v cerkev. Za vsak slučaj se je od znotraj zaklenil, odprl v oltarju omaro, poiskal do-tično knjigo in našel potrebno stran. Res je stalo notri, črno na belem, da je poročena Mihajlova hči Nastasja s pastirjem Sidorem Jegorovim! Gospod Izmajil je razgrnil knjigo na stojalu, ki ga imajo pevci za note, izvlekel nož iz žepa in pričel strugati Jegorova ven, pa še prav nemarno, ne da bi se potrudil biti previden. Ko je to opravil iu ni ostalo ni! od Jegorova, je pogledal polo proti luči: razločno je bilo videti na papirju madeže po nožu... Na to je prijel gospod Izmajil pero in vnovič napisal po struganem prav razločno vse po starem: Jegorov Sidor, pastir, iz tega in tega kraja in vse drugo. Ko se je črnilo posušilo, je knjigo zaprl, skrbno spravil nazaj na njeno mesto, zaklenil omaro, ključek obesil na žebljiček pod utiračo in iz cerkve odkorakal na-navnost v svoj skedenj. Počakal je, dokler niso zbudili gospodarji pa ga prišli pogledat, ali je še živ. Potem je vstal in se jel poslavljati. Izpili so vsi, kakor se spodobi, še po kozarčku za slovo in pojedli, kar so še imeli. Naposled pa je odkorakal vojni kurat naprej v svoji platneni obleki z romarsko palico. Hitro so minili še štirje dnevi, pa je prišel na Nastasjo Mihajlovno brzojav iz gu-bernskega mesta: — Pridite takoj, v la in ta hotel — Nastasja Mihajlovna je pohitela na vlak in tri uro pozneje je vstopila v 'iotel^ko sobo. Tam jo je že pričakoval gospod Izmajil v črni, svileni noši, lepo počesau Izgledal je tako čestito kakor kak prota, prav /.are?. ' * 11 jo medtem v eamostamb opravil »poved iu svoto obhajilo ter poljuboval čudežno Marijino podobo. -r- No, gospa, veste kaj? — jo ie sprejel — sem že uredil to vašo zadevo! Hitro se domenite s kakim jezičnim dohtarjem, pa njItalia<, da se ljudje morda bojijo izdati krivce, ker se bojijo maščevanja. Atentat sam je policija porabila, da uprizori nekak generalni lov na proHfagiste po vsej driavl. Koliko ljudi je bilo v Milanu aretiranih, nikdo ne ve, splošno pa gre glas, da okoli tisoč; večina je bila pozneje izpuščena. V Genovi je policija odkrila tajno tiskarno, v kateri se je tiskal anarhističen list, in tudi seznam naročnikov. Na podlagi tega seznama je bilo aretiranih mnogo intelektualcev, med njimi tudi trije Tržafani, dva odvetniška koncipienta in en mediciuec. Vsi pridejo pred posebni tribunal. Milan, kjer je fašistovsko gibanje počelo, je tudi danes vsaj tako važno politično pozo-rišče kakor Kini. Tu se kažejo znaki hudega zakulisuega boja med fašistovsko vlado in stranko. To je najnovejša faza političnega razvoja v Italiji. Že več mesecev se trudi vlada, da bi dobila zopet premoč nad stranko. Fašistovski tajniki so resnični gospodarji v provinci, prefekti se jim morajo brezpogojno pokoriti; tajniki odgovarjajo svojemu Mussoliniju, ki je Turati. Mussolini pa je obdan z železnim obročem teh ljudi, ki pustijo k njemu le tiste, ki so njim ljubi, in ga informirajo, kakor njim kaže. Mussolinijeva popularnost in avtoriteta gotovo veliko trpita, ker ne more duce več med narod. Prav milanski fašistovski tajnik Giampaoli bi bil kmalu postal žrtev boja med stranko in vlado. Vlada mu je postavila celo detektiva. Giampaoli je udarec pariral s tem, da je hitro organiziral znani izlet 10.000 (?) delavcev, ki so se šli poklonit Mussoliniju. & Gotovo je fašizem manj kompakten kakor se vidi na zunaj. Eno pa druži vse fašiste: strah, da s kakšnim preobratom ne izgubijo kruha. Brezdvomno predstavlja ta strah v deželi, ki ne živi v izobilju, poglavitno silo, na kateri sloni danes fašizem. 11. konferenca mednarodnega urada dela v Ženevi Glavna predmeta dnevnega reda na tej konferenci ste predvsem dve vprašanji: 1. Način, kako naj se določijo v mednarodnem svetu minimalne plače. To vprašanje se obravnava že v zaključnem stadiju. 2. Obvarovanje pred obratnimi nezgodami. Poleg teh dveh glavnih vprašanj pridejo na vrsto tudi posebni predlogi. Argentinski vladni zastopnik je sprožil vprašanje o svobodni izbiri strokovnih organizacij. Isti zastopnik priporoča snovanje privatnih zvez, ki bodo pospeševale mednarodno organizacijo dela in jjatifikacijo konvencij, ki se tičejo delavstva. Kanadski delodajalski zastopnik priporoča resolucijo, ki predvideva sredstva v svrho za-branjenja razsipnosti v industriji, neenake zaposlenosti, skupno sodelovanje podjetniških in delavskih organizacij v korist čim boljše in večje produkcije. Zastopnika Amsterdamske delavske inter-nacionale sta napravila skupen predlog, da bodi tudi nemščina uradni jezik na mednarodnem forumu z utemeljitvijo, da razume nemški jezik več kot polovica delavstva. Vsled tega je velike važnoeti, da so priobčene vse publikacije, kakor tudi zaključki konferenc mednarodnega uraci dela v nemščini. Indijski delavski zastopnik je ugotovil, da vladajo v krajih, kjer še ni izrazitih delavskih organizacij, često nasilstva od policije in delojemalcev. Vsled tega bi bilo potrebno, da bi ac ustanovila posebna sodišča, ki bi obravnavala take spore. V teh sodiščih bi morali biti seveda zastopani tudi delavci. Iz navedenega je razvidno, da postaja mednarodni urad dela vedno važnejši činitelj na polju delavske socialne zakonodaje in da ni daleč čas, ko bo imel v tem oziru najodločil-nejšo besedo. Določitev na?man!ših mezd v Ženeva, 15. jim. (Tel. »Slov.«) Mednarodna delovna konferenca je po daljših debatah s 73 glasovi proti 27 glasovom sprejela načrt mednarodnega dogovora za določitev najmanjših mezd, katerega bo redakcijski komite obenem s smernicami za njegovo uporabo jutri predložil za definitivno glasovanje. Borzna poročila BudinipcSta. Tendenca: brez kupčije. Pšenica: okt. ао.бо, 30.42, zaklj, 30.42—30.14, marec 3:2.54, 32.46, zaklj. 62.46-32.48: rž: okt. 26.26, 26.28, zaklj. 26.26—26.28, marec 29.14, 28.16, zaklj. 28.14—28.16; koruza: julij 29.90, 29.78, zaklj. 29.80 do 29.82, maj 25 40, 25.36, zaklj. 25.36-25.38. Dunaj. Podon.-envskn-jadran. 82, Jugo 10.00, Hipo 7.40, Alpine 41.90, Trbovlje 60.25, Kranjska induetr. 38, Mundus 191, Slavex 13.50, Slavonija 1.45. Dunaj. Devize: Belgrad 12.50625, Kodanj 190.65, London 34.69, Milan 37.38, Newyork 710.65, Pariz 27.9«, Varšava 79.67. — Valute: dolarji: 708.00, angleški funt 34.645, francoski frank 27.96, lira 37.48, dinar 12.45, češkoelov. krona 21.0-15. Praga. Devize: Lira 178, Belgrad 59.50, Pariz 132.75. London 104.70, Ne\vyork 33.75. Dinar: Newyork 176, Berlin 7.35, London 277.25. Dunajska vremenska napoved za 16. junij: Severne Alpe: Izpremenljivo, hladno vreme z malimi nevihtami, živahni severozapadni vetrovi, pozneje morda manj oblačno. Južne Alpe: Oblačno, dež, hladno, pozneje hitro zboljšanje. Novosadska vremenska napoved: Severo-zapaden veter. Pretežno vedro. Bati se je neviht. Temperatura se bo znižala- * 4.» — '• ju* • "4 * «!-# \ "I t f »I - .. i' » . . • 1 . ^ . v W ■ ВДоШигшк drugič odktoEgen v London, 15. jun. (Tel. »Slpv,«) Na seji spodnje zbornice se je nadaljevala debata o molitveniku. Najprej je ostro ^nastopil predsednik angleške evangeljske zveze, napadel načrt in dejal, da bi njegov sprejem pomenil za Anglijo reformacijo, ker bi bili nauki cerkve spremeujeni v materialističnem smislu. Spodnja zbornica je poslednja reSilna bilka duhovščine, katero hočejo potisniti ob steno cerkveni laiki. Nek liberalni baptist je dejal, da bi morale proste cerkve, ki dosedaj še niso poskušale pridobiti privržence državne cerkve, sprejeti boj zoper državno cerkev do ločitve cerkve od države, če naj bi državna cerkev odpovedala se protestantovskemu značaju. Član rodbine Cecil je nastopil s sijajno obrambo spremenjenega molitven ika. Ponso-by pa je zastopal stališče socialističnih svo-bodomislecev. Dejal je, da se molitvenik ne more odkloniti, ker se ne more nobeni cerkveni organizaciji odreči pravica, svobodno določevati nauk in ga tudi spreminjevatf. Član škotske oerkve Horne je izjavil, da se pravica, ki se je dala prostim Cerkvam, da se namreč v vsakem pogledu same upravljajo, du tudi angleški državni cerkvi. Kot Škot pa se* vzdržuje glasovanja. Churchill je izjavil, da so mu spremembe inolitvenika zelo uesjmpatične. Če pa naj se molitvenik odkloni, razpade državna cerkev in ločitev cerkve od države bo volivna parola prihodnjih volitev. Nobena stranka pa noče verskega vprašanja za glavno volivno parolo. Radi tega voli raje manjše zlo in bo glasoval za novi molitvenik. Pri ponovnem glasovanju je bil molitvenik odklonjen v drugič z 266 proti 220 glasovi. Pred parlamentom je stala ogromna množica privržencev starega molitvenika, ki so ploskali zlasti Baldwinu, ki je organiziral borbo zoper spremembe. Vendar pa je bilo tudi mnogo privržencev za spremembo in je morala policija poseči vmes, da se je ohranil red in mir. v London, 15. jun. (Tel. »Slov.«) Iz Kings-baya se poroča, da je ekspedicija s pasjo vprego, ki jo je poslala ladja »Hobby«, našla oba korvetna kapitana in švedskega učenjaka Mal-gr6na, ki so se ločili od Nobila, da poiščejo pomoč. Tudi finska vlada pripravlja pomožno ekspedicijo, in sicer eno Junkersovo letalo in en močen lomilec ledu. Tndi Francozi gredo na sever. v Pariz, 15. jun. (Tel. »Slov.«) Francoski letalski major Guilbaud, ki je kandidat za polet preko Oceana, bo poletel na Spitzberge na pomoč Nobilovi ekspediciji. Na Spitzbergih bo vzel s seboj Amundsena. — Glasom najnovejših Nobilovih vesti je ledena gora Nobila odgnala zopet na vzhod in se nahaja sedaj na točki 80 stopinj 38 minut severne širine in 27 stopinj 49 minut vzhodne dolžine. V svojih poročilih je Nobile poln zaupanja na pomožne ekspedicije. Glasom poročil listov je soproga generala Nobila izrazila željo, dn bi s svojo hčerko potovala svojemu možu nasproti v Kingsbay, ker jo čakanje v Rimu spravlja v obup in bi rada videla svojega soproga in mu stregla, ko ga bo pomožna ekspedicija rešila. Hnarhlia o Tiencinu v London, 15. jun. (Tel. »Slov.« V Tien-cinu vlada anarhija. Včeraj so razoroženi vojaki severne armade pognali v zrak kitajski orožni arzenal. Med 400 vojaki severne armade in med južnimi četami je prišlo do pouličnih bojev. >DaiIy Ne\vs< poročajo iz Šang-haja, da Čangcolin ni mrtev, temveč da v okrožnici sporoča svojim častnikom, da je njegova rana lahka in da jih prosi, naj ne verjamejo poročilom o njegovi smrti in da naj se pokoravajo njegovim poveljem, kakor doslej. Angleški listi poročajo nadalje, da je prišlo preteklo noč v Tiencinu, in sicer v kitajskem delu mesta do strahotnih prizorov in krvavega krvoprelitja od strani vojakov, ki so že bili razoroženi. Moški in ženske so se brez usmiljenja morili. Mestne ceste so polne mrtvecev. Tekom cele noči se je slišalo neprestano streljanje strojnih pušk. Naselbina tujcev je močno zastražena. Nad mestnim vo- dovodom čuvajo angleške, francoske, ameri-kanske, italijanske in japonske čete. Japonci se navdušujejo za Mussolinija. Japonci slove kot zelo pametni ljudj in veliki realisti; zato je tembolj čudno, da jih preko vseh meja navdušuje italijanski diktator Mussolini. Nič manj nego trije japonski dramatiki so obdelali snov italijanskega fašističnega voditelja. Igrokaz »Mussolini*, ki sta ga skupaj spisala pisatelja Shimoi in Arakaji, se igra. v gledišču Tokivaca in dosega večer za večerom velik uspeh. Igra ima tri dejanja, ki podajajo znani razvoj Mussolinija iz navdušenega soci-jalista v bojevitega nacijonalista in »osvojitelja« Rima. — Podobno igro pod naslovom »Duce« je spisal sloviti japonski pisatelj Kaoru Osanai in jo igrajo v najoidličnejšem tokijskem gledišču. Tretjo igro o Mussoliniju igrajo v Osaki. Рш£вп Poljske sureiet v Varšava, 15. jun. (Tel. »Slov.«) Po današnjem tretjem čitanju proračuna je bil vojni proračun skrajšan za 3 milijone zlotov, proračun notranjega ministrstva pa za 2 milijona, dočim je bil končnoveljavno črtan dispozicijski fond notranjega ministra v znesku 6 milijonov zlotov. Sprejet je bil tudi predlog malih kmetov na zvišanje agrarnih kreditov za 100 milijonov zlotov, ki ga je vlada pobijala, ugodilo pa se je tudi raznim željam vlade. Večino za skupni proračun tvorijo pristaši Pilsudskega in kmetske stranke, dočim so proti socialisti, skrajna desnica in narodna manjšina- S končnim glasovanjem v tretjem čitanju je bil poljski državni proračun na sejmu danes zvečer sprejet s pretežno večino 219 proti 53 glasovom. Zanj so razen Pilsudskijevega bloka glasovale vse kmetske stranke, ker so s pomočjo levice bili sprejeti njihovi predlogi za zvišanje agrarnih kreditov. Proti je razen komunistov glasoval samo del narodnih manjšin, od katerih je govornik Ukrajincev podal izjavo glede neodvisnosti provinc, ki so povečini naseljene z Ukrajinci in ki naj se združijo z Ukrajino v Sovjetski uniji v samostojno državo. — Poljski socijalisti in poljska desničarska opozicija se je vzdržala glasovanja. Državni proračun balancira po sprejetju več izpreminjevalnih predlogov opozicijskih strank z dohodki 2 milijardi 598,000.000 zlotov in z izdatki 2 milijardi 508,000.000 zlotov. Proračun se mora predložiti še senatu, ki lahko v skrajšanem posvetovanju sklene še izpremembe sejmskih sklepov, kateri se morajo potem še enkrat predložiti sejmu. Hoover, kandfdai Naiprei neodvisnost Albanije r Pariz, 15. jun. (Tel. »Slov.«) Dopisnik »Eccho de Pariš«, ki je vršil anketo v Jugoslaviji, ugotavlja, da je naš kralj energičen človek, kar je bil tudi med vojno iu o katerem je Poincare dejal, da spnda nied najboljše evropske vladarje. Dopisnik pravi, da je neodvisnost Albanije za Jugoslavijo življenjsko vprašanje ter zaključuje, da je v interesu Jugoslavije, da odobri sporazum in da se učvrsti zbližanje z Italijo. PasoHlo in vojni domovi v Pariz, 15. jun. (Tel. »Slav.«) Kakor poroča »Newyork Herald«, se bodo v kratkem začela pogajanja med angleško vlado in jugoslovanskim finančnim ministrom dr. Markovičem, ki sc nahaja v Lcndonu radi najetja jugoslo-slovanskega stabilizacijskega posojila, o ureditvi srbskih vojnih dolgov. Dr. Markovič je stavil podrobne predloge o plačilu teh dolgov. posojiSo, v Newyork, 15. jun. (Tel. »Slov.«) Na kon-ventu republikancev je bil državni tajnik za prehrano Hoover izvoljen za kandidata za predsednika namesto Coolidgeja z 837 glasovi. Prosto je še mesto za kandidata podpredsednika, za katero mesto se ne govori toliko o Da-wesu, kakor o voditelju republikanskega kongresa Tfflsonu ali Mac Niderju. Smatra se, da bo Hoover v kratkem odstopil kot tajnik v trgovinskem ministrstvu, da bi mogel začeti z volivno kampanjo. Volivni program republikancev obstoja: organizacijo trgovine na zdravi podlagi, ustanovitev pisarne za farmerje z dalekosežnimi pooblastili za kontrolo presežkov, strogo izvedbo prohibieije, nadaljevanje zunanje politike Coolidgejeve glede pakta o obsodbi vojne in davčne olajšave v okviru zdrave finančne politike. Titulescu prof? Apponru v Ženeva, 15. jun. (Tel. »Slov.«) Romunski zunanji minister Titulescu je poslal predsedniku Sveta Društva narodov pismo, v katerem zavzema svoje stališče proti stališču, ki ga je uveljavljal grof Apponyi v optanlskem vprašanju po končanih pogajanjih in glasom katerega naj bi se Svet Društva narodov zo- pet pečal z optantskim vprašanjem, če ne bi prišlo do sporazuma mod obema strankama, j Titulescu se sklicuje na opazko v zaključnem govoru predsednika, da je zadeva za Svet Društva narodov končana. Predsednik Sveta Društva narodov je to pismo Titulesca, kakor tudi pismo Арропуја samo potrdil. Dr. Lum v Paršzu v Pariz, 15. jun. (Tel. »Slov.«) Rumunski minister za javna dela, Lupu, je dospel včeraj v Pariz, kjer ga bo sprejel Poincare. Dr. Lupu zastopa manjšino rumunske kmetske stranke v Bratiauovem Jcabinetu. R:zgovor o balkanski poli№ r Bukarešt. 15. jun. (Tel. »Slov.«) Današnje časopisje komentira obisk Titulesca v Belgradu in piše, da ima Titulescu konkretne predloge v cilju sporazuma med obema državama. Titulescov obisk v Belgradu pred sestankom Male antante se tolmači na ta način, da se bo v Belgradu govorilo samo o balkanski politiki, ki Češkoslovaške ne zanima, zato pa o njej v Bukareštu ne bo govora. Ta obisk dokazuje popolno solidarnost, ki vlada v M. A. —o— Italija plačuje dolgove. Italijanska vlada je kot tretji obrok italijanskega vojnega dolga Združenim državam nakazala Fedcral rezervni banki v Newyorku 5,000.000 dolarjev. v Budimpešta, 15. jun. (Tel. »Slov.«) Madjarska vlada je za oddajo državnega monopola za vžigalice za 50 let švedsko-ameriškemu kartelu za vžigalice dobila od tega kartela posojilo 36 milijonov dolarjev za financiranje agrarne reforme. Prejšnji načrt za posojilo pri londonski Rotschildovi skupini se je ponesrečil radi predragih pogojev. Imenovani kartel namerava v kratkem času potem, ko prevzame monopol, zvišati ccno za vžigalice tako, da bo tudi to posojilo na ta način zelo drago. Papež opravlja de o normalno v Milan, 15. jun. (Tel. »Slov «) Vedno dobro informirani vatikanski dopisnik »Corriere della Sera« doznava, da je papež res nekoliko dni bolan za poapnenjem žil in da se je moral podvreči posebnemu zdravljenju. Zdravniki se prizadevajo preprečiti napredovanje bolezni, dasi zaupajo močni naravi papeža. Niti najmanjšega povoda ni za kako bojazen. Papež svojega delovanja ni omejil in je predvčeraj« šnjim dajal avdience celo do 2 popoldne. 30. t. m. pogajanja s Prago. v Praga, 15. jun. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanska delegacija za trgovinska pogajanja je г Dunaja sporočila v Prago, da se trgovinska pogajanja s češkoslovaško ne morejo začeti že 20. t m., temveč šele dne 30. t- m. VHscnov spomenik v Pra$ v Praga, 15. jun- (Tel. »Slov.«) Danes to v Pragi v prisotnosti zastopnikov oblasti ia ameriškega jpjpslanika položili temeljni kamen za Wilsonov spbmenik. Spomenik bodo slovesno odkrili 4. julija, ki je ameriški državni prazrfik. Podstavek spomenika ima enostavni napis »Wilson«. 33 liudožrcev v Praga, 15. jun. (Tel. »Slov.«) Na vzhodnem Slovaškem so pred enim letom prijeli neko cigansko tolpo radi dokazanega kaniba-lizma. Preiskava proti tej tolpi je sedaj končana. Razprava proti njim bo mcseca septembra v Košicah. V zaporu je 33 ciganov. Število prič znaša 80. Ogrski kazenski zakonik, ki Se velja za Slovaško, ne pozna delikta kanibali-zma, tako da pride ljtidožrstvo v poštev samo kot oteževalna okolnost za umor ali uboj. Proces bo trajal približno en mesec. Obtožnica ima obseg cclc knjige. Slovenca v Sialifi »SPONTANO« POITALIJANČENJE IMEN. Znano je, da so v Istri nekateri podestati naložili italijanske priimke slovenskim in hrvaškim kmetom z enostavnim občinskim dekro m. Kmetje morajo nove priimke že rabiti. Ko bo prefekt te dekrete potrdil, bo zadeva tudi »zakoni < urejena. Očividno gre tu za tako imenovano »lo dnoc nasilje, ki ga niao fašisti nekaj časa prav nit, prikrivali, ampak so se z »lojalnostjo* svojih metod celo ponašali. V zadnjem času pa so podestati ubrali drugo pot, — pot mistifikacij, ki pelje do »spontanosti«:. Podestati pritiskajo na licenearje in tudi kmete, naj podpišejo »prostovoljne* prošnje za popravo priimka. Pri tem se poslužujejo znanih sredstev: gostilničarju ali drugemu obrtniku zagrozijo, da mu odvzamejo licenco, kmetu, da bo moral njegov sin k vojakom, ali da zgubi pokojnino; drugič računajo zopet na kmetovo nevednost in neznanje italijanskega jezilo ter mu dajo podpisati listino, ki je niti ne razume. Postopanje teh ljudi je treba razgaliti, ker je fašistovski tisi« s svojimi agenturami stalno na tem, da prikrije ta nasilja, ki jih je v dvajsetem stoletju težko označiti s pravo besedo. Tipičen primer nam je postopanje podestata v Jelšanah. Temu ni bilo zadosti, da je na vse načine pritiskal na trgovce, gostilničarje in obrtnike, naj vložijo prošnjo za izpremembo imena. Svoje uslužbence je poslal med kmete od hiše do hiše z izpolnjenimi prošnjami za poitatijančenje priimka. I)aJ jim je točna navodila, kako morajo postopati. Kmetu ali hišni gosnodinjl so dejali: »Po ukazu višjih obtnstev »e vi odslej ne pišete več Stemberger, ampak Stem-berghetti, vi Hraber pa Arditi; g. prefekt želi, da še podpišete to listino.* Kmetje so .se seveda nekaj časa instinktivno obotavljali, doktor niso občinski uslužbenci nastopili z bolj ali manj prikritimi grožnjami. Tako je bilo izsiljenih v Jelšanah okoli 40 podpisov na prostovoljne prošnje. Ko so pozneje kmetje zvedeli za sleparijo, si niso mogli več pomagati ker so bile prošnje že odposlane prefekturi na Reki. Ni si težko misliti, kakšno mnenje si je ustvaril kmet, ki je videl v nekdanjih občinskih in državnih funkcijonerjih zaščitnike reda in poštenja, o italijanskih oblastnikih, ki izrabljajo njegovo dobro vero, da mu »z njegovim privoljenjem< ukradejo njegovo ime. Postopanje podestata v Jelšanah kaže na drugi strani, da so se fašisti ustrašili o«*-kritega nasilja, in da so rajše skriiejo pred svetom za umazane mistilikacije. Celie & G. Poljšaku je oblast ubranila zdravljenje. Pod St. 10.570-1 je včeraj okrajno glavarstvo dostavilo g. Alojziju Poljšaku sledeči odlok: Ugotovljeno je, da izvršujete zdravilstvo, ne da bi bili za to usposobljeni in brez predpisanega dovoljenja. Pri tem uporabljate gotova mazila, čaje ln druga sredstva, kojih sestavine si pridržujete kot svojo tajno. Ker je izvrševanje zdravilstva po neupravičenih osebah in uporaba tajnih sredstev zabra-njena, lečenje po poklicnih zdravnikih zelo otei-kočeno v slučajih, kadar je radi uporabe tajnih sredstev bolnikovo zdravstveno stanje še bolj oškodovano in ker je podan utemeljen sum, da je Vaše zdravljenj« že povzročilo škodo, Vam v smislu odloka velikega župana Maribor n dne 1. maja 1928 L-br. 186-2 temeljem cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854 drl zak. št. 96 prepovedujem vsako nadaljnje zdravljenje, naj bi se isto vršilo tudi brezplačno in na izrecno zahtevo strank. — Vsak prestopek te prepovedi bom kaznoval po §§ 7 tn 11 navedene naredbe z globo do 1000 Din ali z zaporom do 14 dni. — Proti temu odloku Vam je do- ?ustna pritožba na velikega župana v Mariboru, ritožbo bi bilo vložiti tekom 14 dni po vročitvi tega odloka pri okrajnem glavarju v Celju. Pritožba pa bi ne imela odložilne moči, ker so prizadeti javni interesi. — Tako okrajno glavarstvo. Kolikor vemo, je g. Poljšak že sprejel ponudbo primarija dr. černiča v Mariboru in bo z dovoljenjem višje oblasti v kratkem pričel z zdravljenimi v mariborski bolnici. .0 Predavanje OUZD o prvi pomoti. Okrožni urad za zavarovanje delavcev priredi v četrtek dne 21. junija t. 1. ob 4 popoldne v meščanski šoli v Celju predavanje o prvi pomoči. Po tem predavanju pa se vršijo praktične vaje v dajanju prve pomoči. Ker je dolžno vsako večje podjetje, da razpolaga z izvežbanimt močmi v dajanju prve pomoči in ker je to tudi v interesu posameznih delavcev, ; ričakuje urad, da bodo na navedenem predavanju zastopana vsa večja podjetja iz Celja in okolice. & Zanikrna četverica v Čretu. V marcu letošnjega leta je kupila v Cretu pri Celju od za-koacev Grum posestvo neka Hedvika Curčič iz Zagreba. Z njo se je priselil v Čret tudi njen p ril > inik Ferd. Jean. V »družino« pa je spadal udi Hedvikin brat Franc Sehulze in Schulzejeva iriležnica Ružena Valaskova. Kmalu so se prišli med Hedviko in njenim bratom Francem prepiri, katerih posledica je bila, da sedijo sedaj vsi i-az' i .teana v celjskih sodnih zaporih. Oblast je namreč doznala o predživljenju imenovanih cel ron ia Predvsem se Sehulze ne imenuje Sehulze, temveč Karol Mtitsch, rojen in pristojen v Zam-berg v ČSR. Ime Sehulze si je nadel šele potem, ko je SI. dec.. 1927 poneveril svojemu gospodarju, Teletrgovcu Ozwaldu Roedlu v Pragi 130.000 Kč. Po ršeni poneverbi je Miitsch namreč odšel v Berlin, kjer je prišel v stik z nekom, ki mu je nočno oodoben. Ta oseba mu je proti nagradi 400 mark preskrbela potni list na ime Franc Sehulze. S tem potnim listom se mu je posrečilo priti v Zagreb, kjer naj bi našel svojo sestro Hedviko, k pa se je preselila v Hotemaž pri Radečah. Miitsch ji je pisal ln sestra je prišla v Zagreb. Mtitsch je soslr; povedal, da je poneveril denar in domenila ■ita ie, da bi bilo najbolje kupiti za ta denar kako posestvo na sestrino ime, ker bi ona kot bh -a posestnica neke majhne trgovine v Zagrebu 1; *k> nakup posestva opravičevala. Končno je pri- do nakupa posestva v Čretu in Hedvika je ta-kwj izplačala 56.000 Din, kupna cena pa je znašala 111.000 Din. Mtitsch sam pravi, da ie vsa kupnina izvirala iz poneverjenega denarja. Hedvika zanika, ta bi bila kupila posestvo s poneverjenim denarjem ler pravi, da ji je denar preostal še od likvidacije njene trgovine v Zagrebu Miitsch ima ženo Ljudmilo in lastnega otroka Vlastimira v Nahodu ,:a češkem, kjer živita menda v veliki bedi, dočim je or že v Pragi živel 4 leta v konkubtnatu z Va-li.ikovo, hotelsko sobarico. Tudi Hedvika ima zakonskega moža, a se je od njega ločila. Vsekakor jo ta četvorica zelo pestra in bo preiskava gotovo prinesla še mnogo zanimivosti na dan. Aretirani so bili vsi trije zadnji torek, Miitsch in Valaskova j>r*iv pred policijskim poslopjem, Hedvika pa na stanovanju v Čretu. Dopisi Jesenice Shod. Jutri v nedeljo 17. junija, po savškem cerkvenem opravilu bo v dvorani kat. del. prosvetnega doma na Savi velik javen shod. O političnem položaju bo poročal narodni poslanec g. France Kremžar, o delu oblastne skupščine in odbora pa oblastna poslanca gg. prof. Jarc in domačin Peter Amež. Somišljeniki vsi na shod. Nove stanovanjske hišice. Kakor že objavljeno, Je občinski odbor kupil dr. Prctnerjevo zemljišče, ali po domače »Pekov svet« poleg Ukove na Savi. Prea dvema dnevoma je bilo to stavbišče parceli- Vrireditve in društvene Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačati (a sicer prvih 15 besed po 25 par, v«aka narialjna beseda po 8 Din. Strokovno društvo javnih nameščencev in vpo-kojencev kraljevine SHS v Ljubljani ima drevi ob 20. svojo redno odborovo sejo v kleti konzumnega društva na Kongresnem trgu št. 2. Esperantisti! Klub esperantistov v Ljubliani priredi v nedeljo 17. junija t. 1. izlet v Žirovnico. Odhod iz Ljubljane ob 11.40 ali s turistovskim vlakom Vsi člani m somišljeniki se vabijo k udeležbi. Vič-Glince. Vabite se na veliko vrtno veselico, gasilnega društva v restavraciji v Rožni dolini. Kranj. Izlet »Meščanske zveze« v nedeljo 17. t m. Ob pol 1 popoldne se bomo zbrali na postaji ter se od tod odpeljemo proti Tržiču kjer sc nekoliko pomudimo. Pot iz Tržiča preko Begunj do Radovljice nadaljujemo peš. Z večernim vlakom se potem vrnemo v Kranj. Vajeniške preizkušnje se bodo vršile v prvi polovici jnlija. Vajenci spadajoči v področje zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju, naj se priglase vsaj do 1. julija. MARIBOR. Ljudski oder Studenei-Maribor. V nedeljo, 17. junija ob 20. uri predstava »Lurška pastirica« dvorana Gačnik. Cerkveni vestnih Praznik presv. Srca se obhaja v cerkvi sv. Jožefa v nedeljo 17. t. m. Ob 6 zi. skupno sv. obhajilo, ob 8. zj. slovesna sv. maša, ob pol 8. zv. je procesija in nato obnova posvetitve presv. Srcu. Ta dan je v tej cerkvi ves dan izpostavljeno Najsvetejše v češčenje in zadoščenje. Meščanska Marijina kongregscija pri sv. Jožefu ima v nedeljo, 17. t. m. ob 11 dopoldne svoj redni shod. rano in v nedeljo zvečer se bodo vsi intereeentje povabili na sestanek, kjer se jim bo odkazalo stavbišče ter naznanili pogoji. Prihodnji teden pa se bo gričelo z delom in na »Pekovem« bodo v kratkem isu zrasle stanovanjske hišice, katere bodo kolikor toliko odpomogle stanovanjskemu pomanjkanju na Jesenicah. Jeseniški žopan in predsednik klube obč. odbornikov SLS se nahajat« v Belgradu v zadevi kal- drminskih del na Jesenicah. Razstava toledo izdelkov se vrši dne 17. junija v osnovni šoli na Jesenicah. Priredi jo toledo tečaj. Vstopnine nI! Novo mesto Imenovanje. Na tukajšnji osnovni deški in dekliški šoli je bil imenovan z ministrskim dekretom dne 2.. maja t. 1. za definitivnega kateheta p. Cipri- Ž'an Napast. P. Ciprijan je bil že prej v Kamniku I let katehet in profesor na domači franč. gimnaziji. Pridno je tam tudi sodeloval pri Vincencijevi konferenci in na prosvetnem polju. »Jadranska Straža «podružnica naznanja svojim članom in prijateljem, ki jih je okoli 300, da so prispele legitimacije za permanentno celoletno polovično vožnjo po našem morju. (Lepaki po izložbah!) V lepo usnje vezana legitimacija stane 10 Din. Priložiti je fotografijo. Ref'ektanti naj se čimprej oglasijo pri predsedniku podružnice učit. g. Viktorju Pirnatu, ki izdaja tudi lične društvene znake istotako po 10 Din. — Podružnica pripravlja ski-optično predavanje »Naša letovišča na Jadranu«. V septembru bo velik »mornarski dan«. Za vzdrževanje oziroma popravo poslopij kmetijske šolo na Grmu je dal oblastni odbor na I razpolago v oblastnem proračunu zapopadeni znesek 947.50 Din. Na grmski šoli se je že napravil nov kozolec, sedaj se ureja umivalnica za učence ter prepotrebne naprave pri skrajno zastarelih in j 1 nehigienskih straniščih. Dela se tudi velika greznica. Tekom tega poletja se bodo vsi najnujnejša popravila uredila. Na nekdanjem skrajno zanemar- , jenem prostoru med grmsko šolo in vilo Ivana Barleta se je izčistilo grmovje in razstrelilo kamenje ter nasadil lep in vzoren sadovnjak. > Jutro' | je svoječasno prineslo zlobno notico, da se uni- , čuje tam nekak park. Čudno, da sedaj ne pogleda lepega npsnda, ki bo tvoril drugačen park kakor . grmovje, robidovje ter nekaj krivili gabrov! Hrastnik Ustanovni občni zbor društva za zidavo cerkve v Hrastniku se vrši v torek dne 19. t. m. ob 7. uri zvečer v uradnih prostorih Ljudske posojilnice. — Pri rudniku se še vedno dela in se niti ne ve, kako dolgo bo to brezdelje trajalo. — Umrli so rudar g. Franc Žihret. Zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok. V Ljubljani je umrla gospa Kavčič roj. Marinko iz Hrastnika. Izlet Zveze slov. vojakov k Sv. Katarini se vrši v nedeljo, dne 17. junija. Dopoldne služba božja, nato zborovanje, nakar opozarjamo bivše vojake iz svetovne vojne. Novo hišo si je postavil gosp. Krištolič v Zečah. Trbovlje zfx Na sv. Planini se vrši jutri v nedeljo procesija sv. R. T. Tn dan prihite na to prijazno višino stotine in stotine iz vseli dolin od blizu in od dale?. Pričakovati je, da bo tudi letos lepo vreme in žarko junijsko solnce, ki je dodobra ogrelo že tudi naše planine, privabilo tja gori ogromne množice, ki bodo stvorile prav veličasten sprevod. Procesija bo šla deloma po novi poti, kjer se bo lahko lepše razvila. Slavnost bo poveličevala zagorska rudniška godba. ф Lovski blagor. Karel Kačič, pekovski mojster, je ta teden ujel 10 kg težkega sulca v Savi in to na trnek. Rogaška Slatina Poroka. V pravoslavni cerkvi Sv. Petra in Pavla se je v nedeljo 10. t. m. poročil zdraviliški zdravnik univ. docent, dr. Laza Nenadovič z gospo Kristo Ljukon. Jubilej. Dne 11. t. m. je praznoval v krogu svoje družine 701etnico rojstva vpokojeni nadučitelj svetokrižke šole g. Ivan Kit, ki je prejšnji dan i obhajal s svojo soprogo tudi 401etnico poroke. G. Kit je še čil in zdrav in ravno tako tudi ga. soproga. Visok gost. V zdravilišče jc dospel na zdravljenje pravoslavni vladika g. Gabrijel Zmoanovio iz Vojnoviča. Prosvetno in pevsko društvo »Sloga« je priredilo preteklo nedeljo koncert, združen z gledališko predstavo. Prireditev je lepo uspela. Gospodu pevovodji Cenčiču, ki hodi društvo poučevat iz Rogatca, je ua uspehu častitati! Spori Nedelja, 17. junija. Zagreb: 20 Prenos iz zagrebške opere. — Breslau: 20 »Hoffmannove prij>ovedke«, ojiera v 4 dej. (Offenbach). — Praga: 21 Koncert iz Brna. — Leipzig: 10.30 Poljuden koncert; 22.30 Plesna godba. — Stuttgart: 19.25 Eeethoven: Misa solemnis, ob priliki pevske prireditve Zveze del. pevskih zborov. — Bern: 20.45 zborovsko petje; 21. Orkestralna glasba in petje. — Katovice: 20.15 Koncerti iz Varšave. — Frankfurt: 10.30 »Missa solemnis« (Beethoven). — Rim: 21.10 Koncert instrumentalne glasbe. — Langenberg: 20.10 »Der Vetter aus Dingsda«, opereta v 3 dej. (Kiiniieke). — Berlin: 19.25 »Missa solemnis« (Beethoven); 22.30 Plesna glasba. — Dunaj: 19.30 Koncert F. Schubertove glasbe: Delfini — Zulejka — V veselju in žalosti — Neutrudna ljubezen — Klavirski trio, B-dur; 20.30 »Frasquita«, opereta v 3 dej. (Lehar). — Miinchen: 20 Koucert. Thonias: Uvertura k »Mignon« — Lalo: španska simfonija, za vijolino in orkester — Olinka: Kamarinskaia — Puccini: Arija iz »Bo-hema« — Arija iz »Madame Butterfly« — Verdi: Fantazija iz »Falstaff« — Puccini: Arija iz »To-ske«. — Verdi »Trubadur« — Benvit: Simf. pesnitev za flavto in orkester — Puccini: Fantazija iz »Tu-randota«. — Milan: 21 »Mesečnica«, opera (Bellini). Orlovska tabor na Stadionu Tajniki, odgovorite takoj na okrožnice, ki ste jih prejeli. Preskrbite si izkaznice. Vse okrožne odbore opozarjamo, da si pravočasno naroče pri S O. Z. dovolj članskih izkaznic, da bodo lahko postregli onim bratom, ki Istih še nimajo. Hrvati prijavili udeležbo. Orlovskega tabora se bodo udeležili tudi hrvatski Orli in Orlice. Iz Zagreba bo najbrže pripeljal poseben vlak. Pripravite kroje! 1. julija bo velika orlovska manifestacija v Ljubljani. Kdor še nima kroja, naj , ei istega hitro oskrbi. Vse blago je na razpolago 1 pri D. N. V. » Ljubljani. RAPID (MARIBOR) : AMATER TRBOVLJE. V nedeljo 17. Junija gostuje v Trbovljah večkratni prvak mariborskega okrožja SK Rapid proti tamošnjim Amaterjem ob 4 popoldne na igrišču SK Amaterja. Agilno mlado moštvo SK Amaterja si je z gostovanjem Rapida pridobilo najmočnejšega nasprotnika letošnje pomladanske sezone ter bo nudila zelo zanimivo in napeto igro. Apelira se na trboveljsko športno publiko, da v čim večjem številu poseti tekmo ter s tem pokaže simpatije do lastnih igračev, ki se udejstvu- jejo na zelenem športnem polju, in jih z obilnim obiskom tudi finančno podpre. * * * Motorna vožnja v Celje. Vsi v Zvezi motoklu-bov kraljevine SHS včlanjeni klubi se pozivajo, da se s' svojim članstvom v čim večjem številu vde-leže te propagandne vožnje v Celje dne 17. L m. Odhod vozačev po dispoziciji klubov, tako da dospejo do 10 dopoldne v Celje. Ob pol 11 sprejem na glavnem trgu v Celju — sprevod po mestu. Popoldne: veselica z godbo v gozdni restavraciji nad mestnim kopališčem v mestnem parku. Odhod iz Celia po odredbah klubov. — Zveza motoklubov kraljevine SHS v Ljubljani. gospodarstvo Prudukciia premoga v Sloveniji v aorilu 1928 V mesecu aprilu t. I. je znašala produkcija premoga v Sloveniji 118.661 ton napram 155.453 lo- j nam v marcu in 134.000 tonam v aprilu lani. Produkcija premoga je padla v večji meri ka- I kor bi bilo sezonsko pričakovati (padla je od marca do aprila za 23%, sezonsko nazadovanje od marca do aprila znaša v povprečju zadnjih let ca. 18%). Skupno je znašala produkcija premoga v prvih 4 mesecih t .1. 634.000 ton napram 623.000 tonam v prvih štirih mesecih lani. Iz tega lahko sklepamo, če izvzamemo spore železnic z rudniki, na nazadovanje predvsem industrijske koniunkture, kar kažejo tudi naslednji podatki o oddaji (v tonah): jan. febr. marec april železnicam 86.089 84.975 67,946 59.036 brod^rstvu —.90 —.500 —.690 —.200 industriji 52.R09 47.145 48.038 44.878 raznim 16.605 18.973 14.060 8.889 izvoz 3.776 2.947 2.836 3.839 lastna poraba 11.881 10.528 10.485 9.100 Iz teh podatkov je razvidno, da je oddaja v vse svrhe nazadovala posebno znatno za železnice in raznim (tu gre predvsem za premog za domačo porabo). Edino izvoz je narastel. ker morajo pač rudniki pri padajočem odjemu doma iskati trgov zunaj. Z ozirom na še vedno trajajoči sjx>r med rudniki in glavnim železniškim ravnateljstvom, ozir. strojninj oddelkom, katerega efekt v statistiki pride naravno do izraza šele v podatkih za junij, je važno, da gre 50% vse slovenske produkcije premoga v aprilu, torej polovica za državne železnice (privatne pridejo v poštev snmo s par tonami). Kakor je na eni strani razumljivo, da hoče imeti država jx>polnoma upravičeno premog po nizki ceni, tako je na drugi strani jasno, da v slučaju prenizkih cen podjetniki niso več pripravljeni delati, ker so pač pridobitna podjetja, za katere delo v izgubo nima smisla. Zato ie naravno ukrep, da se nehajo dobave za državne železnice, na katere so po *navedenih podatkih rudniki navezani s 50% svoje produkcije, izzval reakcijo pri rudnikih. Mislimo pa, da je pri sedanjih razmerah to stvar, ki se naj reši sporazumno s popuščanjem obeh med dr/.avo in rudniki, ker vsako zavlačevanje škoduje predvsem delavstvu in celokupnemu narodnemu gospodarstvu, v manjši meri pa podjetnikom. Skupno je znašala oddaja premogovnikov v aprilu 124.972 ton naprnm 144.005 v marcu. V zvezi s padaiočo produkcijo je tudi vedno manjše število zaposlenega delavstvn, ki se jo (po že prejšnjih znatnih redukcijah) znižalo od 9.436 v januarju na 8137 v aprilu, torej za 1299. za 11%. Rudniki so povprečno v teku mesrca aprila imeli zaposlenih: 265 (v marcu 261) uradnikov, 244 (248) paznikov in 8137 (8310) delavcev. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Tvornira za dušik. d. d.. Ruše. Iz poslovnega poročila posnemamo, da se je lani obrat tovarne vršil brez ovir. Z ekonomskim izkoriščanjem toka in s tehn. izpopolnitvami so se znižali proizvajalni stroški, ker so cene radi močnejše konkurence padle. Veliko zaloge so izpečane in se je kupčija zelo razširila. Doma se je prodaja tudi povečala. S prenosom 0.4 (0.4) znnša bruto donos 11.1 (9.2) milj. Din. Odpisi so se povečali radi izvedene valorizacije od 0.9 na 2 milj., kakor tudi davki od 1 na 1.4 milj. V bilanci se je radi graditve delavskih hiš povečala postavka tvorniškn poslopja od 8.9 na 11.2, zaradi raznih novih investicij postavka oprema tvoruice od 12.6 na 14 milj. Zaloge kakor fabrikati pa so se znatno znižali: od 22.3 na 13.9 milj. Med jiasivi so so znižali upniki od 39 na 3-1.1 milj. (večja likvidnost). Dividenda za 1927 (od 16. t. m. dalje) znaša 18 Din na delnico napram 17.50 za 1926. D. d. za eksploataciju drva. ena največjih hrvatskih lesnih tvrdk, v kateri sodeluje tudi anglo-ško-ameriški kapital, izkazuje per 31. okt. 1927 1052 Din izgube napram 54,188.509 Din za poslovno leto 1925/1926. Bilanca za 1925/26 ni bila objavljena. (Kapital 40 milj. Din.) ■ Zagrebška tvornira sodov. Pri kapitalu 7.5 milj. Din znaša izguba za 1927 152.030 Din, za 1926 pa 887.864 Din. Občnemu zboru je predlagan odpis rezerv 955 "07 Din in 2,495.576 Din zaradi prodaje nepremičnin, ki so bile 1. 1926. bilansirane z 5.995.576 Din. IZKAZ 0 STANJU NARODNE BANKE z dne 8. junija 1928 (vso v milj. Din; v oklepajih razlika naprnm izkazu z dne 31 maja 1929). Aktiva: Kov. podlaga 361.2 (—5.9), posojila: menična 1248.6, lombard. 242.3. skupaj 1491.0 (+8.6), račun za odkup kronskih bankovcev 1062.6 (—10.0) saldo rnznih računov 411.1 (—67.2); pasiva: bankovci 5369.2 (-! 89.4), drž. terjatve 229.8 (—7.8), obveznosti: žiro 437.6. razni računi 164.3, skupaj 602.0 (—156.7); ostale postavke neizpremenjene. ★ Prodaja soli. Kakor smo že poročali, bodo od 1. julija t. 1. dalje prodajali sol samo tisti, ki bodo imeli posebno finančno dovoljenje za prodajanje po gotovi ceni. Sedaj pa manjka samo še 14 dni do 1. julija in monopolska uprava še do danes ni določila cene niti ni objavila, kje nnj se vlagajo prošnje. Zato je umesten apel na monopolsko uprnvo, ker je 1. julij pred vrati, da pove, kje naj se vlagnjo prošnje za dovoljenje nadrobne prodaje in naj določi ceno. Poštna hranilsira v maju 1928 Promet je znašal 4362 (v aprilu 4158.7) milj Din, od tega brez gotovine 46.2 (45.8) %. Število računov se je povečalo od 15.674 na 15 796, ki se razdele: Ljubljana 4851 (4824), Zagreb 4&53 (4815), Sarajevo 2655 (2651), Belgrad 2910 (2870) in Skoplje 527 (514). Zngreb ima torej že več računov kakor Ljubljana in hitro napredovanje Belgrada kaže, da bo kmalu prehitel Sarajevo. Vloge so se po daljšem naraščanju zmanjšale v tem mesecu odlj 641.7 na 619.1 milj. Din. Znašale so (v milj. Din): 91. decembra 1927 622.5 81. januarja 1928 629.9 30. februarja 1928 607J) 31. marca 1928 611.8 30. aprila 1928 641.7 31. maja 1928 619.1 Veudar pa so zelo visoke, saj so se celo lansko leto do oktobra gibale med 300—400 milj. Din. Stanje vlog 31. maja je bilo: v Ljubljani 112 (108.2), v Zagrebu 190.3 (176), v Belgradu 181.1 (200.6), v Sarajevu 111.4 (132.4) in v Skoplju 24.2 (24.4) milj. Din. Tudi hranilne vloge so v maju narasle; in sicer od 27.46 na 28.65, povprečna vloga pa od 968 na 990 Din. Knjižic je bilo 31 maja 28.933 (28.362). Devizni promet. V prvih petih mesecih t. 1. je bil devizni promet zagrebške in ljubljanske borze naslednji (promet zagrebške borze je objavljen v >Jugosl. Lloydu« istočasno s prevodom našega članka o prometu naših borz, seveda brez navedbe vira): Zagreb Ljubljana milijonov januar 225.1 80.4 februar 235.1 60.- marec 236.8 72.2 april 206 0 72.6 maj 266.e 89.8 Jasno je, da promet zagrebške borze zaostaja za onim v letu 1927., ker je ljubljanska borza začela z deviznim poslovanjem šele 1. julija 1927. Skupno je znašal promet zagrebške borze 1169.6 milj. Din, ljubljanske pa 375 milj. Din; že v pnrih 5 mesecih t. I. je znašal devizni promet v Ljubljani skoro toliko kot v celi drugi polovici 1927 (894) milj.). Nadalje je znašal promet v efektih v Zagrebu: januarja 34.4, februarja 30 7. marca 31, aprila 19.8, maja 38.6 milj., skupaj 154.5 milj. Din napram 128.8 milj. Din v istem času lani. Dobava. Dne 19. t. m. se bo vršila pri DraT-ski stalni vojni bolnici v Ljubljani ofert. licitacija glede dobave živil (moka, mast. riž, zdrob, cikorija, kava, olje, fižol, testenine, sladkor itd.). 'Uorsza Dne 15. junija 1928. DENAR. L izjemo devize Berlin, ki se je učvrstil, in Curiha, ki je neizpremenjen, so vsi drugi devizni tečaji danes nazadovali. Pri srednjem prometu je bilo zaključene največ Prage (nad pol milijona Kč). Narodna banka je intervenirala v vseh devizah razen v Newyorku in Trstu, kjer je bilo privatno blago. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 15. junija 1928. povpraš. pon. srednji sr. 14. VI. Amsterdam — 2291.50 _ _ Berlin 1357.— 1360,- 1358.50 1358.75 Budimpešta — 992.10 — — Curih 1093 50 1096.50 1095.- 1095.— Dunaj 798.35 801.35 799.S5 799.30 London 277.1 4 277.84 277.44 277.47 Newyork 56.73 56.93 56.84 56.84 Pariz — 223.40 — — Praga 168.10 168.90 168.50 168.50 Trst 297.80 299.80 2^8.80 299.— Zagreb. Berlin 1357-1360, Curih 1098.50— 1096.50, Dunaj 798.35—801.85, London 277.04— 277.&I, Nevvvork 56.69—o«.»9, Pariz 222.40—224.40, Praga 168.10—108.90, Trst 297.82—299.82. Belgrad. Amsterdam 2290.50—2296.50, Berlin 1357—1360, Budimpešta 9906—9986, Curih 1093.50 do 1096.50, London 277.04—277.84. Newyork 56.73 do 56.93, Pariz 222.40-22440, Praga 168.10-168.80 Trst 297.85—299.85. Curih. Belgrad 9.13125. Berlin 123.98, Budimpešta C0.55, Bukarešt 319 50, Duuaj 73.01, London 25.83, Newyork 518.85, Pariz 20.395, Praga 15.38, Trst 27.295, Sofija 3.75, Varšava 58.20. VREDNOSTNI PAPIRJI. Tendenca zu vojno škodo je nadalje čvrsta, vendar je julijski termin za 1 Din nižji. Med bančnimi papirji se je Praštediona ustalila na 950. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Kred. zavod 165—175, Vevče 105 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 92, agrari 56.50—57, vojna odškodnina 4-5-1—456, julij 457, dec. 478—480, Hipo 59.50 Jugo 87.50—88, Praštediona 950. Ljublj. kreditna 126—130, Šečeraua 300—510, Drava 382— 385, Slavonija 11—12, Trbovlje 185 den., Vevče 105 denar. Belgrad. Narodna banka 6950, vojna odškodnina 153.50. 156, uit. jun. 454.50—456, uit. jul. 465 do 465.25, uit. dec. 485, Izvozna banka 1140, Belgr. zadruga 6500, 7% invest. posoj. 97.50, agrari 51.50. BLAGO. Ljubljana. Les: Bukove deske, naravne ofe-ljene ostrorobe paralelne od 14 naprej od 27—00 mm od 2.20—2.70 m I. fko vag. Sušak 1 vag. jh) 1000: deske smreka-jelka monte od 16 naprej 18, 24, 28, 38 mm deb. fko vng. meja 12 vag. po 517.50. Zaklj. 13 vag. Tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse same- ponudbe slov. post., plač. 30 dni, dobava |)rompt): pšenica nova baška označenn za julij 330—332.50. za avgust 337.50- 842.50, baška 78-79 kg 2% 395—397 50, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana plač po prejemu 530 do 535, koruza popolnoma suha 337.50- 340. čin-kvantin 350—855, ajda domača zdrava rešetana 295, oves baški zdrav rešetan 805—810. Zaklj.: —. Tendenca neizpremenjena. Novi 8ad. Pšenica bč. 847.50 -860. potiska 352.50-355, juž. ban. 847 50-350 gor. ban. 345 do 347.50; oves bč., slav. 260 -265; koruza: bč. 287.50-292.50, bela 297.50- 802.50 ban 282 50 do 285, srem. 287.50—290; moka: 00 in Og 470--ISO, Št. 2 457.50 467.50, št. 5 446- 450, št. 6 420-430, št. 7 350- 360; otrobi bč. 216-220, ban. 200-210. Promet: 16 »ag. plenica, 15 koruze, 1 vaa. moke. 3£a)/e novega KOLEDAR , Sobota, 16. junija. Jošt, Frančišek Reg., Gvldo Kort., Benon. ZGODOVINSKI DNEVI '16. junija: 1896 je umrl Anton Nedved. — 1722 je umrl angleški vojskovodja John Churchill, vojvoda Malborough. — 1815 je Napoleon premagal Bliicherja. * •k Stadion v Ljubljani bo 1. julija sprejel v svojo areno čete in čete telovadcev Orlov in zopet čete telovadkinj Orlic. Zopet se bo zganila rdeča reka čepic ob stadijonskem vhodu in se razlila kakor rdeče morje po areni. Zacveteli bodo rdeči makovi cveti in se zagibali v ritmičnem vetru novih vaj. Sama moč, samo cvetje naše mladine. Kdo bi ostal ta dan doma? Kdo se ne bi pridružil našim Orlom in Orlicam? Saj je vožnja znižana za vse poset-nike za 50 odstotkov, Orli in Orlice plačajo pa le četrtino. Tudi izgovor, češ, nisem vpisan pri Orlih, ne drži. Zakaj ne? Zato, ker bodo v sprevodu korakali tudi fantje in dekleta v. narodnih nošah, ki so člani naših prosvetnih in izobraževalnih društev. Zbrana bo ta dan vsa naša katoliška mladina, Orli in Orlice v krojih, člani in članice društev, pevskih zborov pa v narodnih nošah. Dan veselja, dan, ki nas bo navdušil za novo delo! k Delavski tabor na Rašici. Kršč. soc. delavstvo iz Šmartna pod Šmarno goro in bližnje okolice priredi v nedeljo, dne 17. junija z izletom združeni delavski tabor na Rašici. Vabljeni vsi tovariši, tovarišice in prijatelji delavstva. Prireditev naznani v soboto na predvečer velik kres. V nedeljo ob devetih sv. maša, ob desetih pa tabor na prostem. Pri celi prireditvi sodeluje moški pevski zbor iz Šmartna. •k Shod in tečaj na Kumu. Štajersko društvo za gojitev treznosti in Duhovniška proti-alkoholna zveza za Slovenijo priredita v soboto in nedeljo 7. in 8. julija veliko treznostim zborovanje; dne 7. julija za študente iz vse Slovenije in Hrvatske, 8. julija pa za vse druge stanove, zlasti kmete, rudarje in železničarje. Ker je Kum zaradi ugodnih zvez na železnicah prav lahko dostopen, bi bilo želeti prav velike udeležbe. S tem zborovanjem bo združena tudi proslava sv. Cirila in Metoda in bodo zvečer na vseh gričih okrog goreli kresovi. Orli, Marijine družbe in Tretji red zganite se in pridite v mogočnem številu na boj proti našemu skupnemu sovražniku — alkoholu! •k Na zasebnem ženskem učiteljišču pri nršulinkah v škofji Loki so se vršili ustni zrelostni izpiti v dneh 12. do 14. junija. Izpitom je predsedoval ministrski odposlanec g. univ. prof. dr. Fran Kidrič. Izpit so naredile tele gojenke četrtega letnika: Dagarin Antonija s Suhe, Hafner Pavlina z Jesenic, Hude Ljudmila iz Škofje Loke, Keuda Olga iz Medvod, Klemene Dora (z odliko) z Rakovnika, Korošec Marija s Save pri Jesenicah, Kralj Vida s Podnarta, Lavtižar Hermina iz Kranjske gore, Narobe Pavla iz Smartnega pod Šmarno goro, Poljanee Ana iz Ljubljane, Potočnik Elizabeta iz Spodnjih Jablan, Potočnik Emilija iz Toplic pri Zagorju, Pretnar Angela iz Bohinjske Bistrice, Raduha Kristina iz Odranc, Rojko Marija iz Ljutomera, Skolaris Ivana z Bleda, šešek Helena iz Novega mesta, Unuk Matilda iz Pongerc, Veber Marija z Jesenic, Vreček Bernarda u Škofje Loke, Žigon Ljudmila iz Škofje Loke. Ena gojenka ima ponav-Ijalni izpit iz enega predmeta. •k Za Bolgare je poslal župni urad Raka Din 1000 škofijskemu ordinariatu v Ljubljani. •k Za potovanje v Nemčijo se je priglasilo toliko priglašencev, da se izlet gotovo vrši. Sprejelo bi se še kakih pet oseb. Kdor želi preživeti lepe dneve v Miinchenu, kdor hoče doživeti lepe ure na brzoparniku po Reni od Mainza do Kolna. kdor se želi sniti z našimi izseljenci na božji poti v Kevelarju, naj se priglasi do 20. junija v pisarni Prosvetne zveze. Zvedeli smo, da bodo naši izletniki gostje v Kevelarju, Hambornu in Essenu. Zato se bodo predvideni stroški (2600 Din) znižali. kr V Kamniški Bistrici bo v nedeljo, dne 17. junija ob 10 sv. maša, na kar opozarja Aljažev klub. •k Stalna higienska razstava v Ljubljani je privabila v času velesejma mnogo posetnikov, ki so si ogledali z zanimanjem posamezne oddelke. Uprava razstave vabi posebno Ljubljančane, da posetijo to poučno razstavo, ki v poletju odprta vsak dan od 8 do 12 in od 15 do 18. •k П. drž. gimn. v Ljubljani. 18. t. m. praznujejo desetletnico mature kaplan Dragotin M a t k o v i č , ing. Alojzij M a j c e , profesor dr. Jože 11 c , Stanko T o m a n , zdravnik dr. Stane Medic, profesor kate-het dr. Jakob Žagar, Jože Cesar, fin. uradnik, ■ Dominik Paternoster, eksp., dr. Božidar L a v r i č , zdravnik v Zagrebu, dr. Stanko Jug, eksp., Franjo Jeglič, eksp., Janko M ti 11 e r , sodnik, ing. Nande K 1 o p č a r in še nekateri gg. sošolci z vojno maturo. V svrho skupnega sestanka in proslave pošljite vsi tovariši svoje naslove in želje na: Dr. Žagar Jakob, Ljubljana, Leonišče ali ing. Alojzij Majce, Ljubljana, Domobranska cesta. k VL redni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani se vrši v torek, dne 3. julija 1928, ob 9 depoldne v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. •— Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo revizorjev za preizkušnjo računskega zaključka za 1. 1927. 3. Sklepanje o bilanci za 1. 1927, o uporabi prebitka in odvezi načelstva. 4. Določitev zneska zo podporo k rentam vdov z otroci in dvojnih sirot za leto 1929 v smislu § 6, pravilnika o draginjskih dokladah. 5. Slučajnosti. k Učiteljsko društvo za kočevski okraj obvešča svoje članstvo, da tekoče šolsko leto ne bo nobenega zborovanja več zaradi neugodnega časa. S tem se prcklicujejo vsa obvestila. — Predsednik. k Na Drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4/1. sc vrši vpisovanje gojenk in hospitantk dne 25. in 26. junija 1928, vselej od 8—12 dopoldne in od 14—17 popoldne. Na 'zavodu se poučujejo sledeče tehnike, klekljane čipke, šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, file, biserna dela in konfekcijoniranje. Redne gojenke se sprejemajo po dopolnjenem 14 letu. Podrobne informacijo na zavodu. © II. drž. deška meščanska šola v Ljubljani priredi v soboto 16. in v nedeljo 17. junija v šolskem poslopju razstavo risb, pismenih izdelkov in deških ročnih del. Ravnateljstvo vabi starše in vse, ki se zanimajo za meščansko šolo, k posetu izložbe. Razstava je odprta oba dneva od 9 do 12 in od 15 do 18. k Dekaniji Radovljico in Kranj je po veliki noči obiskal zastopnik >Svete vojske« g. Franc de Cecco. Potoval je od župnije do župnije, nabiral naročnike za »Mladega junaka« in »Prerod«, seznanjal interesente z brezalkoholnimi izdelki in prirejal treznostne sestanke. Posebno lepo so uspela predavanja na Dovjem 17. maja, v Kamni gorici 18. maja, v Šmarinem pri Kranju 8. junija in v Kopriv-niku 7. junija. Vsem, posebno gg. duhovnikom, ki so šli zastopniku pri težavnem delu povsod na roko, izreka »Sveta vojska« iskreno zahvalo. — Strnimo vse sile, da izvojujemo našemu narodu boljšo bodočnost! številni pretepi in uboji, prenapolnjena umobolnica, tisoči in tisoči osirotelih otrok naj bi čimpreje združili vse merodajne činitelje v borbi za treznost. kr Surov napad na cesti. Dne 11. junija so šli 18 letni posestnikov sin Anton Berglez in njegova dva mlajša brata in sestra opoldne sušit seno. Na cesti iz Utika je nenadoma skočil iz gozda 60 letni J. B. pred Antona, ga zgrabil za roko in udaril s koso s tako silo po glavi, da je Anton obležal v mlaki krvi. J. B. je nato pobegnil. Brgleza so odpeljali v ljubljansko bolnico. •k Neznan utopljenec. Dne 11. junija so v Krogu pri Murski Soboti potegnili iz Mure truplo neznanega utopljenca, ki je ležalo že več mesecev v vodi. Na truplu ni bilo nikakih sledov kakega nasilja in gre najbrže za nesrečo ali za samoumor. Truplo so pokopali v Krogu. k Pozor pred sleparjeml Po deželi se klati neki neznan slepar, ki se izdaja za agenta Zadružne gospodarske banke v Ljubljani in izvršuje zavarovanja proti nezgodam ter prejema denarna plačila od strank. Na ta način je pred meseci ogoljufal Martina Fre-šerja v Breznici pri Zgornji Polskavi za 200 dinarjev, njegovega brata Leopolda pa za 500 dinarjev. Banka se je sedaj obrnila na policijo s prošnjo, naj nepoklicanega agenta zasleduje. k Velikanska poneverba na Holandskem. Holandskc oblasti so poslale našim oblastem tiralico za -Vim Salomonom Llebermannom. rojenim leta 1886. v Rigi, ker je na Holandskem poneveril ogromno vsoto 3,000.000 hol. goldinarjev (690 milijonov dinarjev) in pobegnil neznanokam. Za velepoteznim defravdantom je razpisana nagrada 2500 hol. gold. (510.000 dinarjev), ki jih dobi oni, kdor Liebermanna odkrije in opozori nanj oblasti. k■ Žrtve družinske žaloigre v Dugem selu. Včeraj smo poročali o skupnem samoumoru družine dr. Edite Zagarjeve v Dugem selu pri Zagrebu, da sta oba z morfijem zastrupljena otroka že umrla, dočim sta bili dr. Edita Ža-garjeva in njena mati Cilika Birkbauerjeva prepeljani v bolnico. Birkbauerjeva je že v sredo zvečer umrla, dr. Edita pa v četrtek zjutraj, ne da bi se pred smrtjo še kaj zavedli. Edita je še prej napisala več pisem svojim sorodnikom, prijateljicam in oblastem. Iz zadnjega pisma je razvidno, da je Edita prosila za mesto oblastne zdravnice, da ga pa ni dobila. Vso štiri žrtve bodo v zagrebški bolnici obducirali. k Žrtev poklica. Blizu Zagreba je utonil v četrtek zjutraj v Savi delavec Gjuro Vrban-čič, doma iz Velikega Otoka pri Zagrebu. Vr-bančič je s tremi drugimi delavci nakladal gramoz v večji čoln. Ko so čoln naložili, so ga hoteli spraviti na drugo stran Save. Toda čoln je bil prenapolnjen in se je sredi reke prevrnil. Vsi štirje delavci so padli v vodo in jih je čoln pokril. K sreči so trije splavali na površje in so jih rešili ljudje, ki so pravo- časno priskočili na pomoč Vrbančič pa je uto- » nil, ne da bi se le enkrat pojavil nad vodo. Najbrže ga je zasul pesek in potegnil na dno 8ave. Ko se je čoln izpraznil, se je zopet povrnil v pravilno lego. Vrbančičevega trupla še niso našli. * Velik požar v Subotici. V četrtek popoldne je izbruhnil v Subotici v tovarni kavčuka velik požar. Tvornica je last tvrdke Beinhut. Ogenj je izbruhnil v delavnici in se je zelo naglo razširil na vso zgradbo, v kateri je bilo poleg tovarne in njenih skladišč ' še deset velikih' trgovin. Kljub naporom gasilcev se je ogenj vedno bolj širil, tako da je pričelo že primanjkovati vode in je postajal položaj od hipa do hipa bolj kritičen in nevaren za vso Pašičevo ulico. Zbrala se je velika množica, ki je hotela k požaru. Polieija je le s težavo vzdrževala red in so ji morali priskočiti vojaki na pomoč. Ob 5 popoldne je nastala velika detonacija. Eksplodiral je sod z bencinom in je zaradi tega nastala velika panika. Hkrati je nastal tudi v eni bližnjih ulic velik požar in je zgorela velika hiša do tal, ker ni bilo mogoče dobiti vode in gasilci sploh niso mogli stopiti v akcijo. Tovarna je med tem gorela dalje in skoro popolnoma pogorela. Žrtev požara je postalo skladišče, vee surovine in stroji. Električni tok je bil v tem delu mesta ustavljen. Škoda, ki jo trpi tovarna, znaša okrog dva milijona dinarjev, pri drugi hiši pa okrog 200.000 Din. Vzrok požara niso mogli ugotoviti. Tudi pri Sarajevu izbruhnil velik požar. V Hadžicih pri Sarajevu je v četrtek ob 10 dopoldne izbruhnil v strojarni parne žage bratov Kašikovičev velik požar. Ker je vladala zadnje dni velika vročina, se je ves les posušil in je požar objel dober del parne žage. Vsi delavci so bili takoj alarmirani in so pričeli z gašenjem, toda brez uspeha. V teku pol ure je bila vsa parna žaga v plamenu. Vročina je bila tako velika, da se gorečemu objektu ni mogel nihče približati ter so iskre užgale tudi bližnje skladišče lesa. S posebnim vlakom so prišli gasit gasilci iz Sarajeva, toda edino, kar je bilo mogoče rešiti, je bila sosednja parna žaga bratov Naničev in železniška postaja, ki so jo takoj izpraznili. Na postaji je bilo pripravljenih več vagonov lesa za transport. Požar so mogli lokalizirati šele pozno popoldne. Škodo cenijo na približno milijon dinarjev. kr Ovratnike za gg. duhovnike — kavču-kaste in pralne — ima v zalogi trgovina Jožica Ašič, Ljubljana, Poljanska cesta 35. kr Naral krvi, srčna tesnoba, zaeopljenost, plašljivost, živčna razdražljivost, otožnost, migrena, pomanjkanje spanja se morejo s Franz-Josef-grenčico kmalu odpraviti. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da se »Franz-Josef«-voda uporablja z najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ■k Krasne dunajske otroške ohlekce od 34 Din dalje le pri Kristofič-Bučar, Stari trg. Cfublfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Nočno službo imata: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. * 0 Odkritje nagrobnega spomenika gosp. župnika Antona Gabrona se bo vršilo v soboto 16. junija t. 1. ob 4 popoldne pri Sv. Križu. V soboto zjutraj ob 7 pa bo v stolnici sveta maša za čč. gg. Antona Gabrona, Gregorja Einspielerja in Janka lica, kakor tudi za vse druge narodne mučenike, ki so bili v 1. 1914-18 mučeni in preganjani. Vse koroške rodoljube in Gabronove prijatelje vabimo, da se udeleže spominske maše in odkritja spomenika. Slovenska straža. O Razstava na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Ob sklepu šolskega leta bo letos v večjem obsegu prirejena razstava slikarskih in ročnih izdelkov Kiparske in rezbarske in Keramične šole. Razstava bo odprta v dneh 23. do 25. junija. © Umetnostna razstava slikarjev Nandeta in Draga Vidmarja ter Tineta Kosa je dosegla j izreden umetniški uspeh. Nc zamudite lepe i prilike in si jo pravočasno oglejte. Razstava se | nepreklično zaključi v nedeljo 17. t. m. ob 18. 0 Ogled radiooddajne postaje v Domžalah. V nedeljo dne 17. t. m. popoldne se vrši pod vodstvom radio-veščaka ogled radiooddajne postaje v Domžalah. Iz Ljubljane odhaja vlak ob 14.08 glavni kolodvor. Zbirališče na postaji v Domžalah ob dohodu vlaka. Vabljeni vsi zasebni in trgovski nameščenci ter njihovi , prijatelji. Društvo »Združenih zasebnih in trg. j nameščencev Slovenije« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10. i 0 I. javna produkcija gojencev državnega konservatorija v Ljubljani se vrši danes ob 20 v Filharmonični dvorani. Vstop v dvorano je prost. Podrobni spored stane 3 Din. Ravnateljstvo vabi stariše in interesente k javni produkciji. II. javna produkcija se vrši v sredo, dne j 20. t. m. v isti dvorani. 0 Zabavišče na velesejmu je še otvorjeno danes zvečer in jutri v nedeljo ves dan. Vstop prost. Veliki elektro-aeroplan, vrtiljak in stre-ljarna itd. bodo nudili cenj. obiskovalcem kot poprej veliko zabave. 5523 0 Jugoslovansko društvo za proučevanje angleškega jezika je imelo v četrtek zvečer svoj družabni sestanek v hotelu »Tivoli«. Po-set je bil nepričakovano obilen in je dokazal ureiuje najjboiie prebavo, tisti ic-lodec ln Creva sigurno pa priletno, i omot v vsaki lekarni Din 4'—. živahno zanimanje, ki se je z dobesedno pestrim sporedom vedno stopnjevalo in bo gotovo po inicijativi navzočih pridobilo lepo število novih članov. Za posamezne družabne igre je bilo zelo veliko zanimanje. 0 Nesreča pri cirkularki. Včeraj v prvih popoldanskih urah je cirkularna žaga v delavnici Stavbne družbe na Vrtači odrezala 60-lttnemu delavcu Jakobu Pogačarju vse prste na levi roki. Pogačarja so prepeljali v bolnico. 0 Karambol. V četrtek popoldne sta se na Dunajski cesti, v bližini smodnišnice, zadela dva kolesarja, poslovodja tvrdke Magdič Anton Kornič in neki neznan, približno 16 let stari mladenič. Mladenič, ki je vozil na nepravi strani, je naglo pobegnil s kolesom, Kornič pa si je pri padcu razbil obraz in dobil znatne poškodbe, povrhu tega pa se mu je precej poškodovalo kolo. Neprevidnega kolesarja, ki je nesrečo povzročil, išče sedaj policija. 0 Policijski drobiž. Včeraj je bil petek, dan beračev, ki se nikakor nočejo navaditi novih policijskih uredb radi beračenja. Aretiranih je bilo osem beračev, skoro izključno starih nadložnih starčkov. — Prijete so bil« zopet tri dekline radi vlačugarstva. Tajna prostitucija se je zadnje čase v mestu zelo razpasla. — Nekdo je ovadil svojega sorodnika radi tatvine 5225 Din. Škoda je že poravnana. — Prijavljeni sta še dve manjši tatvini. — Sladoledarji, zlasti oni iz južnih krajev, imajo veliko sitnosti z obrtnim redom. Ovadeni so bili trije sladoledarji. — Večje tatvine so v Ljubljani skoraj popolnoma prenehale, ker so odšli vsi kriminalni tipi na deželo, kjet se sedaj vlomi in tatvine zelo množe. 0 Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 3228 0 Zobni atelje Franja Radovana nasproti velesejma za časa šolskih počitnic ob sobotah, nedeljah in pondeljkih zaprt. Druge dneve normalno odprt. МагЉог □ Dr. Orosel umrl. Tekom včerajšnjega do poldneva se je bliskoma razširila po mestu v "M, da je ob 4 zjutraj zadela kap g. odvetnika dt Orosla. Pokojnik je bil rojen 1. 1871 v Šmarju prt Jelšah, njegov oče je bil med soustanovitelji tukajšnje Narodne čitalnice. Sin pa se je prelevil tako, dn je bil pred vojno voditelj mariborskih in spodnještnjerskili Nemcev. Kot dolgoletni ohridski svetnik si je pridobil posebnih zaslug зи. elektrifikacijo mesta ter za nekatera meetna pod jetja (plinarna in vodovod). Vodil je tudi tukajšnji »Teater und Kasinovereinc. Po prevratu pa je prepustil vodstvo nemške manjšine v Mariboru ter mariborski oblasti mlajšim močem in se popolnoma posvetil advokaturi. Pokojnik je bil velik poštenjak in užival v tukajšnjih krogih velik ugled. Pogreb bo jutri v nedeljo 17. t. m. ob 16 iz hiše žalosti na Aleksandrovi cesti 22 na pobreško pokopališče. n Obletnica posvetitve društev presv. Srca Jezusovemu. V nedeljo 17. junija se vrti v cerkvi Matere miloeti elovesna obnovitev posvetitve vseh društev v župniji Matere miloeti presv. Srcu Jezusovemu. Zjutraj ob pol šestih skupno sv. obhajilo s sv. mašo, popoldne pa slovesen obhod s kipom Srca Jezusovega. □ Redna seja mestnega občinskega sveta bo v četrtek 21. t. m. ob 18 v mestni posvetovalnici i sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsedstva; 2. predlogi in vprašanja; 3. poročila odsekov. П Gradbena dovoljenja. Na četrtkovi seji mestnega sveta so se izdala sledeča gradbena dovoljenja: gradba vile v Koserjevi ulici (g. Soštarič); pritlična stanovanjska hiša na Betnavski cesti 42 (Aleksič Josip); pritlična stanovanjska hiša na Betnavski cesti (Mlakar Janko); pritlična stanovanjska hiša v Jelačičevi ulici (Glinšek Marija); postavitev provizorične delavnice (Pire Jovan); delavska kolonija (mestna občina); pritlična stanovanjska hiša v Plinarniški ulici (Dragotin Levart); preureditev hiše v Slovenski ulici 2 (g. Strehar). — G. Majdiču se dovoli ureditev vrta na trgu Svobode. □ Nova montirana avtomatična rentrala st> bo vključila t. m. Zastopniki posameznih uradov in ustanov si jo bodo ob tej priliki lahko ogledali. Ob priliki otvoritve avtematičue centrale se bo vršil 23. t. m. banket. Mestna občina je prispevala 1000 Din. n S provizoričnim kopališčem na Fclberje-vem otoku ne bo nič. Ker se radi naraščajoče Drave ne bi mogla dovršiti o pravom času gradbena dela ua Felberjevem otoku, je padla odločitev, da se vendar olvori staro Kaferjevo kopališče, kjer si bodo vneti kopalci lahko svežili kožo pod »tuši« in se lepo solnčin. Sicer pn naj omenimo, da so si neugnani fantiči že sami »otvorili« staro kopališče s tem, da so na več mestih podrli ograjo ter brez dovoljenja posečali staro in priljubljeno zavetišče Mariborčanov v vročih poletnih dneh □ Zaprta jc bila Drava za splnvarjc zadnje dni, ker je preveč narastla. Sedaj pa spušča Fala naše splave zopet po Dravi nizdol. Ravno te dni se bodo prepeljale na splavih velike množine lesa celo do J ovega Sada. Za to dolgo vožnjo se spla-varji ob ./Pristanu« prav posebno pripravljajo. □ Nad reveže se je spravil neki zidar H. M. Pred par dnevi je vdrl v občinsko barako v Danj-kovi ulici ter ukradel revežu plavo obleko. Ob istem čnsu je ukradel zidarskemu delavcu Simonu C. telovnik, Francu Z. pa jopič. Pa tudi mestni občini je napravil škodo s tem. da je odneseJ nekaj desk zunaj pri mestnih barakah. □ Policijska kronika. Dnevno poročilo poveljstva tukajšnje varnostne straže vsebuje eno aretacijo (radi pijanosti) in pn več prijav (radi razgrajanja, nedostojnega vedenja, kaljenja nočnega miru, suma vohunstva, trpinčim ia živali in c.cstno-policiiskemi reda). c£\dufo<\ trtice Ljubljanski oblastni odbor dal za gladuioče rudarje 100.000 Din. Recitacijski večer v Jakopičevem paviljonu V sredo 13. t. m. se je vršil v Jakopičevem paviljonu, med razstavo slikarjev bratov Vidmarjev Ш kiparja Tineta Kosa, dovolj dobro obiskan reci-tacijski večer petih mladih pesnikov in pisateljev. Uvodno besedo je imel Bralko Kreft, ki je občin stvu predstavil nastopajoče recitatorje. Nastopili so K. Kocjančič, ki je čital iz knjige »Večna nlame-nica«, Miran Jarc (iz knjige »Človek in noč«), An- gelo Cerkvenik (odlomek iz povesti »Crka M., štev 35«), Tone Seliškar (iz zbirke »Stekleno oko«) ter Bratko Kreft (»Balada o Lenčki«), Večina čitanih stvari je bila že objavljena in bravcem naših revij znana.. V umetniškem oziru recitacija ni pokazala ničesar novega in razvojno pomembnega. Kocjančič očituje močan vpliv Podbevška (njegove miselno-iskano zgrajene prispodobe postanejo zlasti pri branju zelo utrudljive), Kreft je stilno še pretežno v krogu lv. Cankarja. Cerkvenikova povest, kolikor morem soditi po tem odlomku, je umetniško slabotna. Včasih je pisal boljše stvari. Sama, če še tako socialno-etična tendenca, še ni vse. Tudi Seliškar ne dosega več svoje prve zbirke »Trbovlje«. Jarc je čital samo troje pesmi, izmed njih eno novejšega datuma, ki pa ne kaže napredka v smeri umetniškega pogtabljanja. Kar se recitacue same tiče, je izmed vseh najbolje recitiral B. Kreft. Ta umetniški večer je napravil na poslušalce dojem nekega razočaranja. Od večine nastopajočih bi po tej recitaciji skoraj ne mogli pričakovati kolikor toliko umetniško pomembnejših uspehov. Nikakor pa ne moremo pritrditi njihovemu mnenju, ki ga imajo o sebi, da so namreč oni pionirji resnično nove in tudi boljše umetnosti. „Cerkveni shsbenifc" Številka 5/6 za maj in junij je tu. Uvodoma fzproža dr. F. Mlinar-Cigale Anketo o cerkveni glasbi, na katero pozivi,ie skladatelje itd., da se izjavijo o razmerju med cerkveno in posvetno glasbo. Mislim da spada vprašanje bolj na kulturnozgod. polje manj glasbenikom, ki bodo iz tega napravili kakor običajno vprašanje kvalitete. Se manj se mi zdi umestno pričakovati iz rezultatov te ankete »dragocenih migljajev in smernic, ki bi mogle razvojno smer te glasbene panoge v bodočnosti uravnavati«. Ne vemo, kakšen svetovni nazor in estetski ideal bodo imeli nnši sinovi ali celo vnuki. Vsekakor je pribito že danes, da si od >etarih< ne bodo dali diktirati bodočnosti, kakor si je mi nismo dali. V ostalem pa je res treba razčistiti predsodke proti cerkveni glasbi in to bo posredno ali neposredno anketa že lahko storila — Prof. A. Grobming nadaljuje svojo na videz poljudno, a temeljito razpravo iz pevske fiziologije in fonetike, ki je gotovo prva svoje vrste pri Slovencih in naj bi urednik poskrbel za ponatisk. — J Gržinič piše o priliki 000 letnice iznajdbe notnega sistema kratko, a zanimivo studijo o Guidu d' Arezzo, S. Ko- «rc predstavlja praškega mojstra orgel Bedficha i&fermanna, sledi poročilo o novih Kacinovih or- v Biljah. I. Mercina objavlja razpravljanje o tem, »Ali smejo biti cerkveni zvonovi piljeni ali celo z dletom izsekani?« in odgovarja z ne. V. Ste-gka objavlja za glasbenega folklorista zanimivo poročilo o zbiranju slov. nar. pesmi iz leta 1819/1820. Kar vem, je zbirka že napol izsledena, le poiskati Nihdar ne bosle obžalo ali da ste si omislili najboljši жјгу graj« Gritzner in fldler ^ggjp1—«41 in kolo. V najkrasnejših opremah v zalogi samo pri Jos. Petelincu L|Ubl|oni). blizu Prešernovegn spomenika. 16 letna garancija. Pouk rezenja brezplačen. kjer so se prej izdelovale barve (Radesich), s stalno vodno silo, obstoječa iz treh poslopij z zemljiščem, korporacijsko pravico, v sredini mesta, pripravno za usnjariio, mlin itd., ee na prostovoljni javni dražbi v nedeljo dne 24. junija proda ob 10 dopoldne v Kamniku, šutna št. 62. Kupci so vabljenL Stehlene napisne firme, pločevinaste emafllrane črKe, napise na zidu, transparentne table, pločevinaste napisne table Izdelule strohovno specialni alelle za Crhosllhorstvo PRIST0I) d DMCELJ LJUBLJANA Resiievo c. 4 Sv. Pefra c. 30 Telclon 2908 Ustanov. 1905 jo treba v neki zasebni zapuščini, kamor je koncem veka prešla. Slede stvari odbora Cee. društva, F. Klančnik obravnava organistovsko stanovske zadeve. Dalje slede koncertna poročila, Dopisi, Nove muzikalije, Pregled glasbenih listov in Razne vesti. Glasbena priloga ima 8 strani in prinaša efekten dr. Dolinarjev zbor s sopran (tenor) solom in orglami »Prečisti in nedolžni«, St Premrlov zbor »Sv. Vid«, Mavov zbor »Sv. Alojzij«, M. Železnikov dvo- tn štiriglasen zbor »Sv. Peter in Pnvek in dr. Mlinar-Cigaletovo enoglasno himno Sv. Cirilu ln Metodu z orglami ali klavirjem. • Ljubljansko pevsko okrožje je v nedeljo 10. junija v St. Vidu n. Ljubljano ponovilo pevski koncert, ki ga je 3. junija proizvajalo na Viču. — Nastopili so isti zbori kot na Viču, le »Ljubljano« je nadomestil zbor z Jezice. Že radi prostora (dvorana Ljudskega doma) je bilo omogočeno boljše izvajanje kot pri prvem nastopu. Hafnerjev zbor s Preske je lepo pel, motila je le preširoka izgovarjava »e« v altih. V gotovi smeri sta izboljšala svoj nastop štviški in šmartenski zbor, takisto tudi viški. Zbor z Ježice se je odlikoval zlasti po dinamičnih zanimivostih, le škoda, da je zelo trgal besedilo, zlasti v Vodopivčevi »Ves dan«. Vsi zbori so skupaj pod vodstvom prof. Bajuka zapeli Lajovičeve »Pastirčke in Tomčevo »Majevo« obe tako točno in jedrnato, da so nam pot iz dvorane kar otežkočili in smo jih ponovno klicali nazaj. Pred skupnim nastopom je preds. L. Hafner izgovoril lepo besedo o slovenski pesmi. D. Cerkveni pesmi za godbo na pihala. Pevska zveza izda v kratkem več cerkvenih pesmi za godbo na pihala. Priredil jih je višji kapelnik dr. Cerin. Pesmi so prirejene za 16 raznih instrumentov, a se morejo svirati tudi v zasedbi z 10 ali 12 instrumenti. Najprvo izidejo tele piesmi: 1. Sattler: V ponižnosti klečimo. 2. Premrl: Povsod Boga! 3. Bricelj: Ave Jezus in 4. Jurkovič: Sv. Ciril in Metod. Kot druga serija se pripravljajo dve Marijini in dve pesmi sv. Rešnjega Telesa. Opozarjamo naše godbe na izdajo teh pesmi in se naročila že sedaj sprejemajo. Cena se določi po stroških ti«ka Nova Muzika št 3 z bogato glasbeno prilogo (zbori) je izšla. O njej poročamo prihodnjič. —o— Ljubljansko gledališče OPERA. • Začetek oh pol 8 zvečer. Sobota, 16. junija: GROFICA MARIC K. Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. Nedelja, 17. junija ob pol 20: CARDAŠKA KNE-GINJA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 18. junija: SALOME. Premiera. Pre- miersid in D abonma. Torek, 19. junija: Zaprto. Gledališka uprava opozarja vsp posetnike, da je od danes naprej začetek gledaliških predstav točno ob 20 zvečer. Mariborsko gledališče Sobota, 16. junija: Zaprto. Nedelja, 17. junija: Zaprto. Ponedeljek, 18. junija ob 20: IDIOT. Premijera. Ab. C. »Jugoslovanska strokovna zveza« je poslala 12. t. m. oblastnemu odboru vlogo, v kateri opisuje težak položaj tistih rudarjev, ki še danes praz-l nujejo radi tega, ker se še ne obratuje (radi znanega spora med Trboveljsko premogokopno družbo in upravo drž. železnic) v Trbovljah, Hrastniku in Kočevju, radi česar je 1500 rudarjev brez zaslužka in trpe njih družine glad. V svoji vlogi je JSZ zaprosila oblastni odbor za nujno denarno pomoč najpotrebnejšim in za intervencijo pri TPD, da se začne takoj z obratovanjem in da TPD izplača rudarjem, če ne v celoti, pa vsaj delno neprostovoljno praznovane šihte. Podobno vlogo je poslal oblastnemu odboru tudi obl. poslanec tov. F. Križnik. Z ozirom na to, je predsednik obl. odbora g. dr. Marko Natlačen sklical včeraj ob 3 popoldne konferenco v Ljubljani, katere so se udeležili: predsednik obl. odbora dr. M. Natlačen, obl. odbornik E. Jarc, župan v Trbovljah I. Sitar, ka-tehet J. Žmavc in tajnik JSZ L Gajšek. Sklep konference je bil sledeči: Kljub temu, da oblastni odbor nima tozadevne izrečne postavke v svojem proračunu, da iz lastnih sredstev za gladujoče rudarje 100.000 Din in sicer za Trbovlje in Hrastnik 60 tisoč dinarjev, za Kočevje pa 40.000 Din, kakor je v teh krajih število brezposelnih. V to svrho ee je določil za Trbovlje i»seben odbor, ki ga tvorijo: Zupan L Sitar, katehet J, Zmavc, posl. Filip Križnik in J. Arnšek. Za Kočevje se tak odbor, ki mu načeljuje posl. Peterlin, sestavi jutri. Odbori bodo podporo nakazovali za deset diii v obliki nakaznic za živila v konzumnih prodajalnah, dobijo pa podporo iz teh sredstev rudarji z družinami, ki spadajo pod ljubljansko oblast ali bivajo vsaj že pet let v področju sedanje ljubljanske oblasti. Dalje se je sklenilo, da intervenira oblastni odbor pri ravnateljstvu TPD, da se rudarjem izplača vsaj polovica njih mezde za čas praznovanja, intervenira se pa za nujno pomoč tudi pri vladi v Belgradu. Ta hitri in plemeniti korak oblastnega odbora naj bi bil zgled tudi trugim institucijam, posebno gospodarskim zavodom, pred vsem pa Trboveljski premogokopni družbi, ki naj da rudarjem izdatno odškodnino. Mariborska porota ZA VRATNI UMOR. Franc Strafela in njegova žena Kristina ter Janez štrafela pred porotniki Vsi trije se obtožujejo, da so v noči od 15. novembra na 16. novembra 1927 usmrtili v Oblačeku posestnico Marijo Majerič s tem, da so jo zadavili. Obdolženi so vsi trije hudodelstva zavratnega umora. Umorjenka je bila 73 let stara kočarica Marija Majerič, ki je ila botra obtožene Kristine Strafele. Obtožnica pravi, da je bila umorjenka varčna in dobra gospodinja, dočim sta zakonca Franc in Kristina Strafela zabredla v bedo, ker nista znala gospodariti. Naenkrat f>a je bilo starišein obtoženca Franca Strafele odpovedano stanovanje in takrat je Franc Strafela zasnoval načrt: prepustiti starišem lastno hišo na Vodulu, s svojo ženo Kristino pa preseliti se v hišo Marije Majerič. Ta pa je še živela. Na dan umora. Dne 16. novembra 1927 se oglasi obdolženka Kristina S. pri sosedi Marije Majerič — Mariji Fi-kvič — ter je razodela, da je našla svojo botro Marijo Majerič v sobi, ležati na tleh. Ni pa vedela povedati, ali še živi ali pa je mrtva. To je bilo okoli 11. ure. Občinski predstojnik Franc Zelenko pa je zadevo takoj prijavil orožnikom, ki so pričeli s preiskavo. Sodna izvedenca sta ugotovila, da je Marija Majerič umrla radi zadavljenja. ker je umorjenka imela na rokah in vratu kožne vdrtine in podplutbe. Sumljive okolnosti. Obtožnica pravi, da nista kazala obtoženca Franc in Kristina Štrafela po smrti botre niti naj-rrianjše žalosti. Franc Š. ni niti maral izvršiti naročila obč. predstojnika Franca Zelenca, da naj naznani sumljivo smrt orožnikom. Ko je orožnik Ka-rol Jeršič poslal Janeza Strafelo, ki je sicer stanoval pri stariših Franca S., po občinskega predstojnika Franca Zelenca, se je delal neumnega, češ, da ne ve za županovo hišo. Tudi sta pred in po m ^ ^ ^ t V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti našega srčno ljubljenega soproga, očeta, brata in strica, gospoda Imm P&r&o posestnika kateri je dne 15. junija po dolgi, muke-polni bolezni, boguvdano preminul. — Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo dne 17. junija 1928, ob 3. uri pop. iz hiSc žalosti, Jerncjeva cesta v Sp. Šiški št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. junija 1928. Žalujoča soproga in otroci. Mestni pogrebni zarod. PRIPOROČAMO VAM, da si naročite „Puch" koio ki je naf boljše t Dobi se po solidni ceni In tudi na obroke le pri tvrdki IGN. VOK Ljubljana, Tavčarieva ulica 7. inserirajte v „Slovencu"! Ina Oroscl naznanja v svojem, kakor v imenu hčerke Ose ter vseh sorodnikov globoko pretresljivo vest, da je njen predragi, nepozabljeni soprog dr. Oskar Orosei pravnik, bivši občinski svetnik, svetnik ravnateljstva Mestne hranilnice, veleposestnik itd., v Mariboru v petek, dne 15. junija 1928 po kratki, mučni bolezni mirno zaspal Pogreb prcljubljenega pokojnika bo v nedeljo 17. junija 1928 ob 17. uri (5) od hiše žalosti, Aleksandrova cesta it. 20 v družinsko grobnico mestnega pokopališča v Mariboru. Sv. maša zadušnica se bo darovala v pondeljek 18. junija ob pol 9 dopoldne v frančiškanski cerkvi v Mariboru. Maribor, dne 15. junija 1928. Terezija Orosei, mati Ina Orosei, soproga. lise Orosei, hčerka. Egon Orosei, Artar Orosei, Olga Horners, Melitta Lechner, bratje in sestre. pogrebu obtoženca Franc in Janez S. grozila obč. predstojniku, ker da jih je izdal. Usodcpolne izpovedbe dveh prič. Okoli 18. ure je Jožef Lovrec na dan 15. novembra 1927 videl vse tri obdolžence, ko so šli v smeri hiše umorjene Marije Majerič. Slišal je Franca Strafelo, kako se je rotil: »prokleta baba, pri moj duš, pa jo bom, pa jo bom.« Drugi dan so našli Marijo Majerič umorjeno. Sestra obtožene Kristine Š. Marija Lovrec pa je stanovala skupaj z obtoženima zakoncema. In ta je izpovedala: 1. da obeh obtožencev Franca in Kristine S. v noči od 15. na 16. novembra 1927 celo noč ni bilo doma; 2. da sta se oba obtoženca večkrat ponoči v postelji pogovarjala o umoru Marije Majerič; 3. da je obtoženi Franc S. rotil svojo svakinjo Marijo Lovrec, da naj izjx)ve, da sta oba obtoženca bila 15. novembra zvečer pri neki Poloni, v noči od 15. na 16. novembra pa da sta spala doma. Potek razprave. Porotnemu senatu je predsedoval vss. Posega, votanta sta bila dss. Zemljič in Tombak. Državni pravdnik je bil dr. Zorjan, sodni izvedenci pa dr. Zorjan, dr. Vrečko in inž Mohorčič. Obtoženca Franca Štafelu je zagovarjal odvetnik Perkoč, ob-toženko Kristino Štafelo dss. Aleksander Neuwirt, Jakoba Štafelo pa dr. Kukovec. Razprava se je ob 12 prekinila in nadaljevala popoldne ob 3 ter se ob 7 zopet prekinila. Nadaljevala se bn jutri ob 8. Razprava, ki je precej živahna, je zanimiva, ker hoče Franc Stafela neprestano gi voriti Venomer se oglaša k besedi. Njegov nastop je zelo siguren, včasih naravnost predrzen in izzivalen. Obtoženka Kristina Stafela, ki vzbuja videz, da je prej mati nego žena obtoženca Franca Stafela. se drži silno nedolžno. Včasih ji priteče kaka sol/.ica, ki jo potem briše pol ure. Zakonca Franc, in Kristina zavračata drug na drugega. Tretji obtoženec .lakob pa sedi, kakor pribit. Ničesar noče vedeti. Pozna samo dva odgovora: da in ne Po zaslišanju vseh prič sta sodna izvedenca Vrečko in Zorjan podala strokovno poročilo, ki izključuje naravno smrt umorjene Marije Majerič. Uredife si prebavo. ** da Vam minejo bolečine! Bolestne v želodcu, erevib, trdo telesno odvajanje, elavobol. pritisk krvi v clavo, ner-vozuost. pomanjkanje spanja, /.lata žila, slal tek - nastane :o zaradi slabe nrelmve. t'rfiiujle si svojo prebavo s preizkušenim eliksir'eni FICrOL, da Vam minejo l.olefine. FICiOL-eliksir urejuje prebavo in Vam vraSa zdravje. FIGOL izdeluje in poSilja po pošti proti povzetju z navodilom o uporabi lekarna dr. Semelić, Dubrovnik 2. Originalni zabojeok s 3 slekleuicami Din 105'—. z S stekl. Din -245'- I steklenica Din 10'—. (( Lastnik Miloš Bušelič Makarska, Dalmacija BiRer Dalmacije Najpriljubljenejše kopališče na Jadranu. Kopalna obala nad I km dolga. Fini morski pesek. Kopališče posečajo v sezoni mnogobroini tujci. Dnevni , pensiou s sobo Din 55-60. Pogled na Makarsko s kopališčem se vidi v izložbi tvrdke Breznik h Frilsch. trgovina z železnino, Ljubljana SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. .VODI PO IZKEDNO UGODNIH CKNAB KNJIGOVEZNICA R. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA o IL NADSTROPJU - Stran б> >вм)тииас<. dne ie. junija K>2& Stev. 186. Meh ihm h vrvema Kako je ponesrečila »Italia« Dne 13. t. m. se je brezžična zveza meri ponesrečeno »Italio« in pomožno ladjo »Citta di Milano«, ki jc še /edno v Kingsbayu, obnovila. Nobile je topot podal prvo izčrpno poročilo. o svoji nesreči. Poročilo pravi: Dne 25. maja ob 10.30 dopoldne se je »Italia« vračala v Kingsbay. Od minute do minute je postajal ledeni oklep na zrakoplovu debelejši in težji. Pri tem so pihali ostri nasprotni vetrovi; snežni viharji in ledeni dei so položaj še bolj oteževali. Sile motorjev smo do skrajnosti napeli in bi bile tudi vzdržale, če bi bil plin zrakoplovu pomagal pri dviganje. Toda vsled ledu je postajal zrakoplov vedno težji, »Italia« je padala vedno niže in v nekaj minutah je zadela ob led. Padanje iz višine 500 m na led je trajalo samo dve minuti in vsi protiukrepi so prišli prekasno. S treskom je udarila poveljniška gondola ob led, kabina in del gornjega ogrodja sta se takoj razbila, gondola se je odtrgala in obležala na ledu. Tako olajšani zrakoplov je odle-tel zopet kvišku in vihar ga je gnal v vzhodni smeri. Kakor po čudu nobeden izmed mož, ki so 9e nahajali v kabini, ni dobil resnih poškodb; tudi del raznega orotitve kontrolirajo s posebnimi aparati. Splošni dnevni red je ta: 3 1 -mttm ....... . • . I • .: . '-""i « '' lili! ■ Ж T<%? I I fv , i Psi, ki jih ima s seboj zrakoplov »Hobby«, da po- »Citta di Milino«, ki vzdržuje zveze z Nobtlora magajo reševati Nobila. potom radia. Nad ledeno puščavo severa plove zrakoplov »Hobby«, ki preizkuša, kako bi se dalo rešiti Nobila. z vodikovim plinom (kot dodatek k helijevemu plinu) napolniti, s čimer bi se odpornost zrakoplova ojačila, tako da bi mogel kljubovati vsem nevarnostim. Moskovski pomožni odbor za Nobileja se je bil obrnil na ostale države, da bi se pridružile rešilni akciji, a ni dobi) nobenega odgovora. Akcije se udeležuje samo še Norveška. Sovjetska vlada je delo pospešila in rušilec ledu »Krasin« je 14. t. m. odplul. Rešilna ekspedicija šteje 140 oseb, med njimi 8 ruskih učenjakov. Živil imajo s seboj za šest mesecev. Amundsen je izjavil, da je svoj tešilni načrt za »Italio« opustil, ker so njegovi ameriški prijatelji pripravljeni sodelovati samo pod pogojem, če jih v to pozove kaka vlada. Plemiški dvorci kot ljudska okrevališča »Frankfurter Ztg.« objavlja zanimivo poročilo Henvartha W a 1 d e n a o ljudskih okrevališčih v Sovjetski Rusiji. Uvodoma omenja NValden silno obsežno zdravstveno propagando ljudskega komisarijata za zdravstvo ,ki prodira v najoddaljenejše vasi. Posebno važna ustanova so pa ljudska okrevališča. Ta okrevališča so namestili v prvi vrsti po nacionaliziranih gradovih in vilah v kopališčih, na veleposestvih in v predmestjih, kakor tudi po samostanih V bivšem carskem gradu v Livadi ji na Krimu je prostora za 1500 oseb Sedaj grade za okrevališča že nove hiše, v katerih bo prostora za 2000 v vsaki. Za reden vsakotedenski počitek delovnega ljudstva je poskrbljeno na ta način, da traja počitek na koncu vsakega tedna nepretrgano 42 ur. Dopust je zakonito določen na 14 dni, v zdravju škodljivih obratih pa na 4 tedne. Od 1. 1920 je urejenih 550 ljudskih okrevališč- Trije tipi teh domov so: za 100 do 150 oseb, za 300 do 500 oseb in za 1000 do 1800 oeeb. Načelo za vse domove je: Kdor se ne zna prav odpočiti, ludi ne zna dobro delati Okrevališče »Dolgije Prudi« pri Moskvi, kjer je prostora za 100 oseb, služi obenem za znanstveno proučavanje razumnega odpočitka. Tu izdelujejo pravila za vse domove. Razen domov za odraščene so tudi posebni domovi za matere z otroci. Dalje imajo »plavajoča« okrevališča na ladjah. Kdo je oddiha potrebea in zanj opravičen, določajo posebni odbori, sestavljeni iz zastopnikov tovarn, obratov in uradov, ''a vzdrževanje m izpopolnitev domov plačuje vsak de- Vstajajo ob 7. zjutraj, na kar sledi temeljito umivanje. Ob 8. zajutrek. Od pol 9. do 10. prosto; ta čas se navadno porabi za priprave za večerne prireditve (gledališče, glasba). Ob 10-solnčna kopel, ob pol 11. kopanje in plavanje. Prosto. Ob pol 13. zborovo petje; pokazalo se jc, da petje pred obedom zelo dobro vpliva na telesne funkcije Ob 13. obed. Od 14. do 16. popoln počitek v postelji. Ob 16. veslanje, nato prosto do večerje; ta čas se često porabi za izlete Ob 19 večerja- Od pol 21. do 22. čitanje, predavanja, koncerti, gledališče itd. Načelo: Po zunanjem čiščenju notranje čiščenje. Na kakovost in pripravo hrane se polaga glavna važnost. Vsak oskrbovanec dobi dnevno 4880 kalorij. Zdravniki nadzorujejo kuhinjo in so za kakovost jedil odgovorni. Vsaka alkoholna pijača je brezpogojno prepovedana. Za pijačo služijo voda, čaj in mleko. Pušenje je na prostem dovoljeno. V vsaki sobi spe po štiri osebe; spalnice so ločene po spolih. Oblačijo in slačijo se v posebnih prostorih; v spalnico ne sme nihče vzeti s seboj obleke. Ravno tako so posebni prostori za umivanje. Pred jedjo si mora vsak umiti roke. Od maja do oktobra jedo na prostem-Strežejo pri jedi kakor v prvih meščanskih restavracijah. če ni večjega razkošja, je to le zato, ker ni denarja. V velikem Kalininovem okrevališču opozarjajo, da je namizno in posteljno perilo, ki je sicer iz dobrega, toda grobega platna, še iz prve dobave državnih predilnic iz 1. 1922; nove dobave bodo prinesle splošno običajno kakovost perila. To okrevališče leži 50 km daleč od Moskve, je še skoraj čisto novo in ima prostora za 2000 oseb. Zgrajeno je sredi gozda. Za spalnice služi nekaj nacijonaliziranih vil. Povsodi je uvedena električna razsvetljava. Ob U. zvečer z generalnim pretikalnikom ugasnejo vse luči, da preprečijo branje ponoči. Elektriko imenuje ljudstvo »Leninovo luč«, saj so marsikje prešli od »lučine« — trske naravnost k elektriki. Elektrifikacija, ki jo je uvedel Lenin, se trajno izpopolnjuje z izrabo vodnih sil. — Kot jedilnice služijo tri velike steklene dvorane. Streže se skupinam po 250 oseb, in sicer opravlja to službo ena sama »domača sotrudnica«. To je mogoče na ta način, da pripeljejo jedi iz kuhinje na vozičkih popolnoma servirane prav do miz. Na mizah stojijo napisi s prošnjo, da naj vsak strežbo podpira na ta način, da rabljeno po- [ sodo in orodje sani zloži skupaj. V Kalininovem domu so vsak teden tri gledališke predstave, pri katerih gostujejo igralci prvih moskovskih gledališč. Sedaj dovršuiejo gledališke prostore za 2000 oseb. Urejeni so prostori za za vsakovrstne športe; izključen je nogomet iz zdravstvenih razlogov. V paviljonih so urejene čitalnice, kjer ne sme .lihče govoriti. Najnovejše politične vesti s celega sveta se naznanjajo na električno razsvetljenih deskah Od gostov po ljudskih okrevališčih je 95 odstotkov izven strank, 5 odstotkov je komunistov. — Bolnih ali bolezni sumljivih oseb, v domovih ne sprejemajo, marveč jih oddajajo v zdravilišča. Posebna ustanova za lahko bolne so večerni sanatoriji. Bolniki redno opravljajo svoj poklic, po končanem delu, to je ob 4. ali 5. popoldne pa odidejo v zavode, kjer dobe zdravniško oskrbo in zdravo hrano, tam imajo priliko za oddih in tam tudi spe. Vse pod zdravniškim nadzorstvom. S temi odredbami se dosegajo dobri uspehi posebno pri lahnih obolenjih na želodcu m živcih. Gusar in večni kavalir Človek nikdar ni zadovoljen s tem, kar ima to je stara stvar- Tako tudi Ramon Novarro ni zadovoljen s tem, da mora vedno igrati kava-lirje in da mora biti okreten, spodobnega vedenja in vzor mladeniča v vsakem oziru. Gledal je priprave za svoje nove filme mirno, t. j. s tistim zanimanjem, ki ga imajo režiserji radi m ki se ga ne boje. Toda čez nekaj časa je postal energičen ter je brezpogojno zahteval vloge, v kateri bi mogel pokazati, da je v resnici dober igralec in ne samo fant okretnih manir. Režiser S. Robertson mu je končno obljubil izpolnil' njegovo željo ter mu rekel, da je pripravil Hi iz gusarskega življenja, divji in romantičt Toda če se je Ramon Novarro veselil, da t-, tako lahko pustil rasti brado in se bo sm<-l divje obnašati, se je motil; kajti film režise i Robertsona je bil v resnici divji in romantir i, toda Ramon je dobil v njem vlogo špansk a poslanika, ki je imel premagati gusarje in šiti svojo ljubljenko iz njihovih pesti. Kot i ironijo je dobil ta film še naslov »Kraljev t. valir« in na ta način mora ostati Ramon No-varro v resnici kavalir in gentleman, čeprav *i tega ne želi. Želja se ji je izpolnila Na židovskem pokopališču se je pripeta te dni čuden dogodek- šestdesetletna Rojca Nii;-senholz je prišla v spremstvu svojega sorodni!a Broneta obiskat grob svojega moža, ki je HI pred letom dni umrl in ga ni mogla pozabit-. Žena, ki se ji je od žalosti skoraj omračil um, je objela kamenih spomenik in ihteč klicala: »Vzemi me k sebi, ker brez tebe ne morem živeti!« Tako je dolgo tarnala, a njen sorodniV se je za nekaj korakov oddaljil. Tedaj je pa na grobu popustila zrahljana zemlja, težki sporni nik se je podrl in pokopal pod seboj Niesei-holzovo. Sorodnik je hitel po zdravnika, ki j a je ugotovil, da je žena mrtva — kamen jo ie ubil. S kapo v roki pred medveda Kmetski poslanci v poljskem sejmu dr;« zelo veliko na to, da tudi nazunaj kažejo svojo pripadnost kmetskemu stanu. Ne nosijo ovratnice, a obuti so v visoke škornje. Cek> Witoš, najznamenitejši kmetski voditelj, ki te bil že trikrat ministrski predsednik, r.i Še nikdar prišel v sejm z ovratnico ali mestnimi čevlji. Ti kmetski možje prinašajo v sejm tudi svežo in učinkovito kmetsko govorico. Tako je liuculski poslanec Skekerik podal v sejmu pritožbe svojih karpatskih volivcev proti ne-zmieelnim birokratskim odredbam, s katerimi jih osrečuje vlada. Med drugim je rekel: >Medvedi in volki tekmujejo med seboj, kako bi napravili več škode med našimi čredami. Imamo pa odredbo, da medvedov na smemo ubijati, če imajo mlade. Moramo se turej praznično obleči in iti na obisk k medvedom ter jih uljudno vprašati: >Pan medved, ali imaš morda otroke?« — Streljati medvedov torej ne smemo in jih tudi strašiti s streli iz pištole, kakor smo delali preje, kajti prepovedali so nam pištole nositi. Ne preostaja nam torej nič dragega, nego da gremo s kapo v roki k medvedom in jih uljudno prosimo, da blagohotno pomiloste naše črede. Če se hoče gospod minister o vsem tem osebno informirati pri medvedih, nimam seveda prav nič proti temu, da jih povabi v Varšavo.« — Te dovtipne besede kmetskega poslanca so osvežile ozračje sejma, vse se je od srca smejalo in uspeh jim je zagotovljen. Prvi nemški komunist poslanec Svenk, ki je prišel v predsedstvo pruskega deželnega zbora kot podpredsednik sku