^ VESTNIK 23RR LETNIK VI KOPER, 20. maja 1961 ST. 8 121 Na podlagi 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/57) in. 26. člena PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1961 I. poglavje Osnovne smernice in. naiope družbenega plana za teto 1961 Na osnovi doseženih uspehov v zadnjih letih, zlasti v letu I960, ter pogojev in možnosti nadaljnjega razvoja bo ob upoštevanju nakazanih smernic zveznega in republiškega plana za 'leto 1961 tudi letos treba zagotoviti nadaljnjo krepitev ekonomske osnove in izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva ter razvoj družbenega standarda v okraju. V tej zvezi se postavljajo tole osnovne smernice in naloge: 1. Še nadalje je treba obdržati visoko stcrujo gospodarskega razvoja z močnim povečanjem industrijske in kmetijske proizvodnje družbenega sektorja ter prometnih storitev in blagovnega prometa. Zato morajo biti vsi ukrepi usmerjeni na boljše koriščenje obstoječih rezerv, posebno proizvodnih zmogljivosti in delovne sile; 2. skladno s predvidenim porastom družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka bo treba zagotoviti močnejši porast produktivnosti. To bo možno doseči z nadaljnjo modernizacijo proizvodnih naprav in z odpravo ozkih grl, s povečanjem števila izmen, z uvajanjem avtomatizacije in elektronskih naprav, z večjim sodelovanjem med gospodarskimi organizacijami in raziskovalnimi ter znanstvenimi zavodi, z razširitvijo nagrajevanja po učinku, z uvajanjem spodibudnejšlh načinov delitve osebnih dohodkov, z uvajanjem sodobnejših in popolnejših proizvodnih in tehnoloških postopkov ter metod dela, z načrtnejšo in pospešeno kadrovsko vzgojo, z racionalnejšim zaposlovanjem delovne sile -in z boljšo organizacijo dela. Vzporedno z naraščanjem produktivnosti 'kot rezultatom boljšega gospodarjenja in uspešnejšega poslovanja morajo naraščati tudi osebni dohodki zaposlenih in osebna potrošnja prebivalstva; 3. v čiliju izboljšanja življenjskih razmer zaposlenih in zagotovitve pospešenega razvoja življenjskega in družbenega standarda prebivalstva bo treba čimprej odpraviti določene neskladnosti v razvoju med posameznimi panogami gospodarstva kakor tudi med gospodarskimi ih negospodarskimi dejavnostmi. Zato 'bo treba pospešiti razvoj trgovske mreže z izboljšanjem preskrbe v trgovini na drobno, zlasti s kmetijskimi proizvodi, razvijati uslužnostne dejavnosti, ustanavljati in modernizirati obrate družbene prehrane ter obrtna in komunalna podjetja v mestih in turističnih središčih. V negospodarske dejavnosti ho treba vlagati večja sredstva, predvsem za izgradnjo novega šolskega prostora, za stanovanja in. za komunalno dejavnost statuta okraja Koper je Okrajni ljudski odbor Koper na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev 21. marca 1961 'sprejel 1961 s tem, da se angažirajo večja sredstva od gospodarskih organizacij in državljanov; 4. nove naložbe v osnovna sredstva bo treba usmeriti v tiste objekte in namene, ki v škladu s pogoji in možnostmi razvoja zagotavljajo nadaljnjo rast ekonmotske osnove in razvoj družbenega standarda v okraju in posamezni komuni. Zato bo treba razpoložljiva dolgoročna sredstva skladne je razporejati na posamezna področja potrošnje s tem, da se upošteva rentabilnost, ekonomičnost izgradnje, hitro aktiviranje, skratka z najmanjšimi naložbami doseči največji ekonomski učinek. Treba bo zlasti- pospešiti dograditev že začetih objektov in rekonstrukcij, nove naložbe pa močneje osi an jati na uvajanje avtomatizacije in elektronike. Da bi uspešneje reševali nekatere probleme, zlasti na področju izgradnje družbenega standarda, in da bi že letos pristopili k izgradnji nekaterih osnovnih gospodarskih objektov, ki so predvideni v prihodnjih petih letih, b;o treba zožiti fronto investiranja, razpoložljiva dolgoročna sredstva pa z raznimi Oblikami združevanja čimbolj koncentrirati, ne da bi pri tem kršili 'samostojnost in ekonomski interes gospodarskih organizacij in ustanov. Večjo skrb bo -treba posvetiti tudi pravočasnim in kvalitetnim pripravam investicijske dokumentacije; 5. hkrati s povečanjem proizvodnje in storitev si morajo gospodarske organizacije še nadalje prizadevati za razširitev in izboljšanje trgovinskih stikov s tujino, tudi z bolj oddaljenimi državami. Povečati bo treba zlasti izvoz končnih 'izdelkov in omogočiti večji neblagovni priliv deviz iz pomorstva, turizma in tranzitnega prometa. Pri uvozu pa je treba kar najbolj varčno trošiti surovino in material in iskati možnost nadomestitve z domačim ; 6. v okviru splošnega gospodarskega in družbenega razvoja bo treba še nadalje krep&ti socialistične odnose z razvijanjem družbenega sektorja, zlasti v kmetijstvu. Z odpravljanjem raznih administrativnih vplivov in posegov v gospodarstvu pa bo treba zagotoviti večjo samostojnost organom delavskega samoupravljanja v podjetjih in družbenega upravljanja v komuni; 7. uvajanje vrste novih zakonskih predpisov v letošnjem letu v cilju nadaljnjega izpopolnjevanja našega gospodarskega in družbenega sistema bo zahtevalo od vodstev in organov delavskega samoupravljanja ogromno naporov, da bodo preprečili določene zastoje in motnje v gospodarskem razvoju in rušenje razmerja med porastom proizvodnje in storitev ter osebnih dohodkov zaposlenih in osebne potrošnje prebivalstva. II. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Glede na doseženo raven proizvodnje v letu 1969 ter na smernice letošnjega družbenega plana je možno pričakovati, da bodo družbeni bruto proizvod, družbeni proizvod in narodni dohodek porasti! takole (v milijonih dinarjev po tekačih cenah) : Družbeni pian okraja Koper za leto Stran 80 URADNI VESTNIK St. 8 — 20. maja 1961 Indeksi 1959 1960 1961 1960 1959 1961 1960 Družbeni bruto proizvod 52 809 65 870 77 610 125 118 Družbeni proizvod 23 526 39 062 34159 123 118 Narodni dohodek 21 326 26 218 30 621 123 117 Po posameznih panogah bi družbeni proizvod porastel takole (v milijonih dinarjev po tekočih cenah): Indeksi ' 1959 1960 1961 1960 1959 1961 1960 GOSPODARSTVO SKUPAJ 23 526 29 002 34 159 123 118 — industrija 7 610 9 739 11 759 128 121 — kmetijstvo 4 619 4 867 5 428 164 113 —' 'gozdarstvo 534 611 650 114 106 — gradbeništvo 1 110 1 396 1 625 126 116 — promet 4 833 6 635 7 810 138 117 — trgovina 2 306 2 643 3 047 115 115 — gostinstvo 665 777 900 117 116 — obrt 1 533 1 954 2 356 127 121 — ostalo 316 441 584 139 133 Od skupnega družbenega proizvoda odpade na družbeni sektor gospodarstva 1959. leta 80.2 "/o, 1960. leta 84"/. in 1961. leta 85,8 "/o. Družbeni proizvod se bo v letu 1961 najbolj povečal v industriji, obrti in komunalni dejavnosti, predvsem zaradi boljšega izkoriščanja in razširitve zmogljivosti v teh panogah. Narodni dohodek na prebivalca, ki je znašal 1959. leta 194 000 dinarjev, se je povečal 1960. leta na 286 000 dinarjev ali za 22 "/o in bo porastel v letu 1961 na 271 000 dinarjev ali za 15 "/o. III. poglavje Innestici je Na osnovi razpoložljivih in predvidenih sredstev pričakujemo, da bodo znašale skupne letošnje naložbe v osnovna in obratna sredstva 13 464 milijonov dinarjev, kar je za 24"/. več od 'izvršenih vlaganj v letu 1960. V skladu s splošno gospodarsko politiko in potrebami skladnejšega razvoja proizvodnje in družbenega standarda se bodo zlasti povečala vlaganja v obratna sredstva in za družbeni standard. V te namene se bodo predvsem povečala vlaganja iz lastnih sredstev gospodarskih organizaciji Leta 1960 je bilo vloženo v osnovna sredstva približno 10 milijard dinarjev investicij. Lani so se najbolj povečale naložbe v kmetijstvo, predvsem za živinorejo, ter v obrt in trgovino. Investicijske naložbe je treba usmerjati v izgradnjo tistih objektov, ki v največji meni vplivajo na naraščanje proizvodnje in storitev. Tako bomo v letu 1961 vlagali v gospodarstvu predvsem v re- konstrukcije, razširitve in izpopolnitve obstoječih zmogljivosti, pri čemer računamo, da bo v sorazmerno kratkem času dosežen največii gospodarski učinek. Pri negospodarskih investicijah pa se bodo razpoložljiva in predvidena sredstva vlagala zlasti tja, ikjer so se zaradi sorazmerno nizkih naložb v preteklih letih pojavili pereči problemi, ki ovirajo skladen gospodarski razvoj in polno aktiviranje že zgrajenih proizvodnih zmogljivosti. Naložbe v obratna sredstva se bodo predvidoma povečale od 877 milijonov dinarjev v letu 1960 na približno 1240 milijonov v letu 1961 ali za 41 "/o. S tem se bo delež naložb v obratna sredstva v skupnih investicijskih naložbah povečal od 11,7"/. v letu 1960 na 12,2"/. v letu 1961. Na to bodo predvsem vplivale naložbe v Obratna sredstva jz lastnih sredstev gospodarskih organizacij, ki se bodo pred^ vidoma povečale za 56 "/o. Tako bodo gospodarske organizacije v večji meri kot doslej zadovoljevale del svojih potreb po obratnih sredstvih iz lastnih sredstev in bodo manj odvisne od bančnih kreditov, kar jim bo omogočilo normalnejše poslovanje. Ker pa se skupna povprečna Obratna sredstva v gospodarstvu povečajo zaradi naraščanja proizvodnje in storitev za približno 2 milijardi dinarjev v primerjavi z letom 1960. naj gospodarske organizacije svoja prosto razpoložljiva sredstva v še večji meri razporejajo v svoje obratne sklade, tako da si bodo lahko zagotovile zadostno preskrbo proizvodnje z reprodukcijskim materialom oziroma boljšo založenost in 'boljši asortiment blaga V trgovini. Osnovna struktura investicij v osnovna sredstva naj bi bila v letu 1961 naslednja (v milijonih dinarjev brez investicij J2); 1960 Gospodarske 'investicije 7 437 Negospodarske investicije 2 538 — v tem družbeni Standard 2 459 Skupaj 9 975 V letu 1961 torej predvidevamo občutno izboljšanje deleža negospodarskih investicij v skupni investicijski izgradnji. Ta delež je bil v preteklem razdobju razmeroma nizek in znatno izpod republiškega povprečja, predvideno razmerje za leto 1961 pa je vsiklajeno s predvidenim razvojem proizvodnje in z možnostjo zagotovitve potrebnih sredstev za razvoj družbenega standarda. Struktura Struktura Indeks "/. 1961 "/. 1961/1960 74,6 8 662 70,9 117 ' 25,4 3 562 29,1 140 24,6 3 373 27,6 137 100 12 224 100 122 Razmerje med gospodarskimi investicijami in ustvarjenim družbenim proizvo-dum bo tudi v letu 1961 znašalo približno 25"/., pri negospodarskih investicijah pa se bo povečalo od 8,5 "/o v letu 1960 na 10,4"/. v letu 1961. Po posameznih gospodarskih panogah naj bi bile investicije v osnovna sredstva v letu 1961 naslednje {v milijonih dinarjev brez investicij JŽ): Št. 8 — 20. maja 1961 .URADNI VESTNIK. Stran 81 1960 — industrija 1205 — kmetijstvo 1286 — gozdarstvo 320 — gradbeništvo 17 — promet 3879 — trgovina 236 — gostinstvo 262 — obrt 232 Skupaj 7437 Da bi zastoj v nekaterih panogah ne vplival na razvoj ostalih, je predvideno predvsem močno povečanje investicij v gradbeništvu in obrti. Po posameznih panogah naj bi se predvidena sredstva vložila za naslednje namene: — v industriji za nakup nove opreme za obstoječo proizvodnjo in za začetek izgradnje zmogljivosti za proizvodnjo osebnih avtomobilov pri tovarni "Tomos«, za rekonstrukcijo podjetja K Lesonit« v Ilirski Bistrici, za izgradnjo zmogljivosti za proizvodnjo umetnih smol pri podjetju "Iplats« v Kopru, 'hranid v prahu pri podjetju "Delamaris« v Izoli, citronske kisline pri Tovarni organskih kislin v Ilirski, Bistrici in ieriitnih izdelkov v Postojni, za dokončanje opekarne v Obrovem in rekonstrukcije opekarne v Izoli, za začetek rekonstrukcije Ladjedelnice v Piranu, steklarne v Hrpeljah in solin v Portorožu ter za razširitev obrata podjetja ''Telekomunikacije« v Sežani. Znatna sredstva so tudi namenjena za zgraditev daljnovodov in transformatorskih postaj kakor tudi za rekonstrukcijo nizkonapetostnega omrežja; — v kmetijstvu bo treba vlagati razpoložljiva sredstva zlasti za pospešen razvoj povrtninarstva, to je za izgradnjo toplih gred in za ureditev vrtnarij. Nadaljevalo se bo tudi z razvijanjem živinoreje ter so v ta namen predvidena sredstva za nakup živine, za zidavo objektov za živinorejo ter za ureditev mešalcev za močna krmila. V okviru razpoložljivih sredstev za investicije v kmetijstvu naj se omogoči dajanje posojil tudi za izdelavo investicijskih programov in načrtov. V letu 1961 bo v glavnem dokončana tudi izgradnja perutninarske farme v Neverkah. Za obnovo nasadov so v glavnem predvidena le sredstva za nadaljevanje že začetih najnujnejših investicij in za vzdrževanje obnovljenih nasadov do rodnosti. Znatna sredstva pa bodo investirana tudi za izvajanje agro- in hidromelioracij ter za nakup mehanizacije. V ribištvu je predvidena dograditev hladilnice in nakup opreme pri podjetju »Riba« v Izoli. Pri investicijah v kmetijstvu bo treba v bodoče bolj paziti na smotrnost in rentabilnost posameznih naložb ter razpoložljiva sredstva usmeriti v tiste investicije, ki se 'lahko v kratkem roku aktivirajo; — v gozdarstvu bodo sredstva za investicije porabljena predvsem za nakup mehanizacije in prevoznih sredstev ter za nadaljnjo graditev gozdnih cest. Tudi pogozdovanje Krasa se bo nadaljevalo v nezmanjšanem obsegu; — v gradbeništvu so sredstva namenjena za nakup mehanizacije in za urejanje obrtnih obratov pri gradbenih podjetjih: — v prometu je predvsem predvideno nadaljevanje izgradnje konrskega pristanišča, to je dograditev prve etape operativne obale. V tej zvezi se bo tudi nadaljevalo z gradnjo skladišč in začelo urejati plinske celice. Ta dela bodo finansirana predvsem iz združenih sredstev gospodarskih organizacij. Predviden je tudi nakup opreme za pristanišče. Podjetje "Splošna plovba« bo nadaljevalo z investicijami za pridobitev novih ladijskih zmogljivosti. V cestnem prometu so predvidena sredstva za plačilo vlačilcev za nodjetje "Intereuropa« ter za nakup avtobusov in kamionov za druga transportna podjetja. Predvidena je tudi izgradnja garaž in oprema delavnic. Letos se bo začelo z rekonstrukcijo ceste prvega reda na odseku Postojna— Struktura Struktura Indeks 1961 "/. 1961/1960 16,2 2100 24,2 174 17,3 1600 18,5 124 4,3 198 2,3 62 0,2 80 0,9 471 52,2 3740 43,2 96 3,2 298 3,4 126 3,5 320 3,7 122 3,1 326 3,8 140 100 8662 100 117 Razdrto. V poštnem prometu je poleg nakupa razne opreme predvidena montaža avtomatske centrale v Kopru; — v trgovini so investicijska sredstva namenjena za nadaljnje povečanje in modernizacijo ma-loprodanje mreže kakor tudi za ureditev potrebnih skladišč; — investicije za razvoj turizma in gostinstva bodo vložene za povečanje nastanitvenih zmogljivosti v turističnih in prehodnih središčih. Predvidena so tudi znatna sredstva za izboljšanje gostinske mreže in Obratov družbene prehrane. Poleg teh investicij pa predvidevamo, da bodo gospodarske organizacije in ustanove iz drugih okrajev vložile znatna sredstva za gradnjo in ureditev počitniških domov na našem področju; — obrtna in komunalna podjetja bodo koristila predvidena investicijska sredstva za ureditev usluž-nostnih obrtnih obratov in za razširitev zmogljivosti ter za rekonstrukcijo nekaterih proizvodnih obrtnih obratov, zlasti v sežanski občini. Negospodarske investicije naj bi se povečale za 40 "/a in ustrezna sredstva porabila predvsem za naslednje namene (v milijonih dinarjev): 1960 1961 Indeks — stanovanjska dejavnost 1624 2000 123 — komunalna dejavnost 498 550 110 — šolstvo in kultura 171 583 341 — zdravstvo in soc. dejavnost 166 240 145 .Skupaj družbeni standard 2459 3373 137 — državna uprava in ostalo 79 189 239 Skupaj negospodarske panoge 2538 3562 140 Poleg gradnje stanovanj in komunalnih naprav v industrijskih in turističnih središčih bodo investicije za družbeni standard porabljene tudi za nadaljevanje del pri rekonstrukcija obalnega vodovoda, vodovoda v Ilirski Bistrici in za začetek rekonstrukcije vodovoda v Postojni. V šolstvu je predvidena dovršitev pomorskega centra v Piranu, nadaljevanje graditve osnovne šole v Ilirski Bistrici in začetek graditve osnovnih šol v Kopru, Izoli in Postojni. Predviden je tudi začetek graditve gostinske šole v Kopru in trgovske šole v Izoli ter novega poslopja za Radio Koper. Med investicijami na področju zdravstva bo najpomembnejši začetek graditve zdravstvenega doma v Kopru, predviden pa je tudi nakup opreme za zdravstvene domove in bolnišnice ter druge zdravstvene ustanove. Ostale negospodarske investicije se bodo v letu 1961 povečale v glavnem zaradi začetka graditve gasilskega doma v Kopru ter izgradnje carinskih in drugih objektov za obmejne organe. Predvidena so tudi sredstva za študije in načrte, za geološka raziskovanja ter za druga raziskovalna in pripravljalna dela. Razpoložljiva in predvidena sredstva za investicije hodo predvidoma na razpolago iz naslednjih virov (v milijonih dinarjev): Stran 82 .URADNI VESTNIK* Št. 8 — 20. maja 1961 1960 1961 Indeks zvezna sredstva 3750 3540 94 republiška sredstva 661 1285 194 okrajna sredstva 556 865 156 Občinska sredstva 1472 1660 113 sredstva gospodarskih organi- zacij in ustanov 3162 4054 128 v tem: — amortizacija 926 960 104 — skladi 2236 3094 138 ostala sredstva 374 820 219 — vso skrb varčevanju z investicijskimi sredstvi. Tako investitorji kakor tudi pristojni upravni organi naj zlasti bolj učinkovito spremliajo razvoj investicijskih del in skrbijo, da se inveticijska sredstva smotrno uporabijo v skladu s smernicami družbenih planov in da se posamezni objekti pravočasno zgradijo. IV. poglavje Zaposlenost in produktivnost Sredstva okrajnega investicijskega sklada bodo porabljena predvsem za že sprejete obveznosti. Glede na majhna še ne angažirana sredstva in na potrebo, da se nujno zagottoviio sredstva in udeležbe za izgradnjo nekaterih važnih gospodarskih objektov, bo okrajni investicijski sklad predvidoma najel posojilo v znesku 300 milijonov dinarjev, ustrezna sredstva pa razporedil za investicije v kovinsko in elektro industrijo, v kmetijstvo, gradbeništvo, trgovino, uslužnostno obrt in komunalne storitve. Sredstva iz okrajnega investicijskega sklada za kmetijstvo bodo na razpolago izključno za udeležbe, in sicer za vrtnarstvo, za vzdrževanje obnovljenih nasadov kmetijskih posestev do roct-nosti, za povečanje istaleža živine iz lastne prireje in za izgradnjo ustreznih hlevskih zmogljivosti' ter za mehanizacijo in hidromelioracije. Občinskim ljudskim odborom se priporoča, da s svojimi plani usmerijo uporabo sredstev svojih investicijskih skladov po načelih tega plana in da izvršijo osnovno razdelitev razpoložljivih sredstev na posamezne panoge, pri čemer naj predvsem poskrbijo, da bodo pokrite najnujnejše potrebe na področju obrti, zlasti uslužnostne, ter na področju trgovine, gostinstva, komunalnih dejavnosti in kmetijstva. Tudi sredstva stanovanjskih skladov je treba smerjati tako, da bo njihova uporaba kar najbolj vplivala na splošen in skladnejši gospodarski . razvoj. Gospodarske organizacije bodo razpolagale — deloma tudi zaradi sprostitve blokirane amortizacije — z velikimi sredstvi, ki jih je treba usmeriti v tiste namene, katere narekuje splošni gospodarski razvoj v cilju njihove kar največje učinkovitosti. To bo možno doseči le z združevanjem sredstev za finansiranje graditve posameznih pomembnejših gospodarskih objektov, zlasti pa tistih nujnih objektov družebnega standarda, ki jih politično teritorialna enota ne more finansirati sama iz svojih sredstev. To združevanje naj noteka v takšnih oblikah, ki zagotavljajo popolno samostojnost gospodarske organizacije pri odločanju in upoštevajo njen gospodarski interes. V ta namen naj občinski ljudski odbori izdelajo konkretne programe za finansiranje takih objektov in jih predložijo delavskim svetom podjetij, da razpravljajo o potrebi in nujnosti ustrezne izgradnje in samostojno sklepajo o svojem prispevku. Pri tem se je treba posluževati tudi bančnega in kreditnega sistema. Da bi dosegli osnovne naloge investicijske graditve, naj se v letu 1961: — daje prednost tistim objektom, ki bodo ob najmanjših naložbah dajali največji gospodarski učinek; — nadaljuje s pripravami in napori za mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnje ter z razširjanjem in uvajanjem kooperacije in specializacije v proizvodnji; — pripravijo ekonomsko dobro proučeni in tehnično dokumentirani programi in projekti, ki bodo zagotavljali tudi večjo učinkovitost investicij. V itej zvezi je treba okrepiti in organizacijsko utrditi Projektantske organizacije in se v še večji meri povezovati z znanstvenimi in raziskovalnimi zavodi; — pospeši izvajanje investicijskih del z uvajanjem sodobne proizvodnje gradbenih materialov in elementov kakor tudi z modernizacijo gradbeništva, in končno naj se posveti V skladu s doseženimi gospodarskimi rezultati in .gibanjem zaposlenosti v letu 1960 je predvideno v letu 1961 še nadaljnje povečanje proizvodnje in blagovnega prometa. Vzporedno s tem računamo, da bo število zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva porastlo za približno 1880 oseb ali za 8 odstotkov, v negospodarskih dejavnostih pa za približno 290 oseb ali za 5 "/o. Ta porast 'bo po posameznih panogah naslednji.; Indeks 60/59 61/60 Zaposleni skupaj 111 107 od tega v gospodarstvu 112 108 — industrija 110 107 — kmetijstvo 127 108 — gozdarstvo 109 104 — gradbeništvo 107 105 — promet 114 107 — trgovina .108 106 — gostinstvo 107 105 — obrt 119 113 — ostale gospod, dejavnosti 108 150 negospodarske dejavnosti 106 105 Naj večji porast števila zaposlenih je predviden v industriji, predvsem v strokah proizvodnje gradbenega materiala, v kovinski, kemični in premogovni stroki, nadalje v obrti, zlasti v proizvodni: v kovinski, lesni in kemični stroki ter v kmetijstvu in nekaterih drugih gospodarskih dejavnostih. Pri zaposlovanju nove delovne sile bo treba še nadalje težiti za tem, da se število zaposlenih povečuje le v primerih, kadar se ustvarjajo nova delovna mesta in tam, kjer povečanje obsega proizvodnje in poslovanja ni močno doseči z obstoječo delovno silo in s porastom produktivnosti. Izkoriščanje razpoložljivega delovnega časa je treba še nadalje izboljšati z zmanjšanjem izostankov in! fluktuacije delovne sile. Zato je treba izvajati ukrepe za izboljšanje delovne discipline in vzporedno skrbeti za izboljšanje življenjskih pogojev zaposlenih. Takšno gibanje števila zaposlenih in predvideni nadaljnji gospodarski razvoj bosta zahtevala vsestransko mobilizacijo obstoječih rezerv, zlasti pa izboljšanje organizacije dela. Hitrejši razvoj gospodarstva bo temeljil predvsem na naraščanju produktivnosti, ki je obenem tudi pogoj za predvideno povečanje osebne potrošnje. Predvidevamo, da se bo produktivnost v druž-benem sektorju gospodarstva letos povečala za približno 11 odstotkov, računano na podlagi družbenega proizvoda na enega zaposlenega. Gibanje produktivnosti po posameznih panogah gospodarstva bo naslednje: Skupaj gospodarstvo — industrija — kmetijstvo — gozdarstvo — gradbeništvo — promet — trgovina — gostinstvo — obrt — ostale gospod, dejavnosti Indeks 60/59 61/60 115 111 116 117 100 119 105 104 117 111 121 110 109 112 113 112 114 107 129 96 Št. 8 — 20. maja IMI .URADNI VESTNIK. Stran 83 Naj več ji porast produktivnosti naj bi dosegli v industriji, predvsem v stroki proizvodnje gradbenega materiala, v kovinski, kemični in elektro industriji, v kmetijstvu pa predvsem pri kmetijskih posestvih in ribištvu. K povečanju produktivnosti bo zlasti mnogo pripomogla nova delitev celotnega dohodka v gospodarstvu, ki bo v še večji meri vzpodbujala kolektive k boljšemu gospodarjenju in k povečanju rentabilnosti, ter stimulativnejši način nagrajevanja. Gospodarske organizacije naj še naprej izpopolnjujejo sistem delitve osebnega dohodka in dosledno uvajajo nagrajevanje po ekonomskih enotah ter po doseženem učinku pri delu. Razen tega bo treba za hitrejši razvoj produktivnosti pospeševati uvajanje modernih tehnoloških postopkov in sodobne organizacije proizvodnje, še nadalje iskati možnosti za boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti ter razvijati raziskovalno dejavnost (v večjih podjetjih) in jo še tesneje povezati s proizvodnjo, kar je prvi pogoj za dobro organizacijo dela, ki je na splošno še zelo pomanjkljiva. Tudi strokovna vzgoja in strokovno izpopolnjevanje kadrov po delovnih mestih postaja vedno važnejši činitelj v razvoju gospodarstva. Iz strukture zaposlenih je razvidno, da se iz leta v leto izboljšuje kadrovski sestav zaposlenih. Vendar je opaziti, da je pri delavcih in uslužbencih strokovno napredovanje v višje kvalifikacije še vedno prepočasno in ni v skladu s hitrim razvojem gospodarstva našega okraja. Temu problemu bo treba v bodoče posvetiti več skrbi kot do sedaj, in sicer v smeri pospešenega organiziranja strokovnih centrov, večje povezanosti s strokovnimi šolami, prevzemanj a ustanoviteljskih pravic nad šolami s strani gospodarskih organizacij ter z zagotovitvijo primernih finančnih sredstev za graditev in vzdrževanje osnovnih šol, kakor tudi za štipendiranje potrebnih strokovnih kadrov. V. poglavje Osebtra potrošnja in družbeni standard Osebna potrošnja Predvideni porast narodnega dohodka, plač in produktivnosti bo omogočil še nadaljnje povečanje osebne potrošnje in izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva v našem okraju. V tej zvezi pričakujemo, da bo osebna potrošnja porastla v primerjavi z letom 1960 za 15 "/d ,na prebivalca pà za približno 13 odstotkov. Močan porast osebne potrošnje je zlasti predviden v družbenem sektorju gospodarstva, kjer se bo plačni sklad povečal za 16,4 "/o, v negospodarski dejavnosti pa za 18,7%. Naj večji porast plačnega sklada je predviden v gospodarstvu, zlasti v industriji, obrti, prometu in kmetijstvu, v negospodarskih dejavnostih pa predvsem v šolstvu. V letu 1961 predvidevamo, da bodo osebni dohodki zaposlenih v državnih organih in ustanovah nekoliko hitreje naraščali, da ibi se jih na ta način bolje vskladilo z zaslužki v gospodarstvu. Razen tega računamo s postopno uvedbo stimulativnejšega načina nagrajevanja, kar bo pripomoglo k boljšemu in učinkovitejšemu delu uslužbencev ter k izboljšanju kvalitete dela v javni upravi. Prejemki od pokojnin in invalidnin se bodo letos povečali 2a 26 %, predvsem zaradi povečanja števila upokojencev in zaradi vskladitve pokojnin s porastom realnih plač delavcev in uslužbencev. Tudi pri drugih izdatkih iz socialnega zavarovanja predvidevamo, da se bodo v primerjavi z lani močno povečali, kar naj omogoči izboljšanje pogojev za zdravstveno zavarovanje. Osebna potrošnja kmečkega prebivalstva se bo letos povečala za približno 5 % več kot v letu 1960 in bo v glavnem skladna z razvojem kmetijske proizvodnje, upoštevajoč pri tem močno razširitev pro- izvodne kooperacije med kmetijskim zadrugami in zasebnimi kmetovalci. Za predvideni porast osebne potrošnje prebivalstva bo potrebno: — da se naraščanje osebnih dohodkov v gospodarstvu čimbolj veže s produktivnostjo in da bi bili le-ti čimbolj odvisni od razvoja in doseženih uspehov v gospodarstvu; — da občinski ljudski odbori skrbijo za nadaljnje izboljšanje organizacije preskrbe, zlasti v mestih, nadalje za širjenje obratov za družbeno prehrano, uslužnostnih obratov in servisov, predvsem v okviru stanovanjskih skupnosti, ter da za te dejavnosti namenijo več sredstev za ureditev lokalov in za njihovo 'boljšo opremo. Gospodarske organizacije pa morajo stremeti za tem, da ne bodo neopravičeno zviševale cen lastnim proizvodom in storitvam, da bi se ohranilo doseženo razmerje in doseglo predvideno povečanje realne osebne potrošnje. Pri tem bodo imeli važno vlogo tudi oblastveni in politični činltalji in sami potrošniki. Družbeni standard Predvideni gospodarski razvoj bo zahteval nadaljnje in še večje izboljšanje vseh služb in dejavnosti s področja družbenega standarda, zlasti tistih, od katerih so v na j več ji meri odvisni živ-Ijenski pogoji prebivalstva. Zato je treba večja sredstva vlagati .predvsem v stanovanjsko, komunalno, prosvetno in zdravstveno dejavnost. Investicije za gradnjo objektov družbenega standarda bodo letos porastle za 37%. Delež negospodarskih investicij v skupnih investicijah naj bi se povečal od 25% v letu 1960 na 29 % v letu 1961, kljub močnemu povečanju pa še ne zagotavlja ureditve vseh najnujnejših problemov na tem področju. Zato bo treba predvsem skrbeti, da se bodo sredstva, ki bodo na razpolago, tudi res najekono-mičneje vlagala tja, kjer so problemi najbolj pereči in rezultati dosegljivi na najbolj gospodaren način. Spremembe v sistemu finansiranja šolstva -in_ zdravstva pa bodo zagotovile večja sredstva za tekoče delovanje kot tudi za večjo graditev. Uspešna izvedba teh nalog in proporcev pa bo v glavnem odvisna od sredstev, ki jih bodo prispevale gospodarske organizacije v te namene. V letu 1961 predvidevamo za gradnjo stanovanj približno 2 milijardi dinarjev ali za 23% več kot leta 1980. Sredstva, namenjena za stanovanjsko izgradnjo iz občinskih stanovanjskih skladov, bodo v letu 1961 ostala v glavnem na ravni lanskega leta. medtem ko so večja sredstva predvidena od gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov. V letu 1961 pričakujemo več sredstev iz republiškega 'stanovanjskega sklada za nadaljnjo izgradnjo mesta Koper. Število dokončanih stanovanj v letu 1961 naj bi glede na razpoložljiva sredstva in pospešitev stanovanjske izgradnje doseglo približno 600 enot ali za 36% več kot leta 1960. Pri tem računamo tudi na povečano izgradnjo pri zasebnikih. Investitorji in izvajalci morajo podvzeti vse mere, da se v letu 1960 nedokončana stanovanja usposobijo že letos, pri gradnji novih stanovanj pa je treba skrajšati roke izgradnje. Struktura dokončanih stanovanj v letu 1961 v primerjavi z letom 1960 bo predvidoma naslednja: 1960 1961 — posebne sobe in garsoniere 40 % 13 % — enosobna stanovanja B% 10% — dvosobna stanovanja 25 "/o 42 % — trosobna stanovanja 15% 31% — štirisobna stanovanja 17% 4% Iz tega sledi, da bo v letu 1961 dokončano največ enosobnih, dvosobnih in trosobnib stanovanj. Stran 84 .URADril VESTNIK. Št. 8 — 20. maja 1861 Da se uresniči predvideni obseg stanovanjske izgradnje, naj občinski ljudski odbori bolj angažirajo razpoložljiva sredstva gospodarskih organizacij in ustanov ter sredstva državljanov. Razpoložljiva sredstva je treba čimbolj usmerjati v gradnjo racionalnih stanovanj, ki bodo po površini in opremi bolj ustrezala potrebam in možnostim stanovanjskih uporabnikov. Hitrejša in boljša graditev stanovanj bo odvisna tudi od Čimprejšnjega razčiščen j a urbanističnih zasnov v obalnem področju in izdelave 'le-teh na gornjem področju. To bo omogočilo gradnjo na večjih kompleksih in večjo uporabo gradbene mehanizacije ter uvajanje drugih sodobnih načinov gradnje, kar bo vplivalo na pocenitev gradenj. Na hitrejšo stanovanjsko izgradnjo bo bigtveno vplivalo tudi izpopolnjevanje sistema delitve osebnega dohodka ter dosledno uvajanje nagrajevanja po učinku v gradbeništvu. Pogoj za to pa bo izboljšanje organizacije dela. Občinski ljudski odbor in gospodarske organizacije morajo zagotoviti več sredstev tudi za gradnjo stanovanj za potrebe borcev narodnoosvobodilne borbe. Letos predvidevamo za komunalno dejavnost 550 milijonov dinarjev ali za 10 "/o več kot leta 1960. Večji del teh sredstev je namenjen za rekonstrukcijo vodovodnega omrežja (Postojna—Pivka, Izola in Strunjan), nadalje za izboljšanje kanalizacijskega omrežja in drugih komunalnih naprav (ureditev cest, pločnikov, parkirnih prostorov, javne razsvetljave in tako dalje) v vseh mestnih središčih. Nadaljnji razvoj bo zahteval, da se ti problemi hitreje rešujejo skladno z razvojem in potrebami družbenega standarda. Pri urejevanju komunalne problematike bodo morali občinski ljudski odbori v večji meri pritegniti tudi sredstva gospodarskih organizacij in državljanov. "Rižanski vodovod« in "Vodna skupnost« naj nadaljujeta z raziskavami za pridobivanje vode v Sečovljah in pristopita k proučevanju možnosti pridobivanja vode iz akumulacijskega bazena, ki bo zgrajen pod Kubedom. Boljšo preskrbo z vodo bodo morala doseči vodovodna podjetja z izboljšanjem servisne službe. Predvidevamo, da se bo v letu 1961 investiralo v kulturno-prosvetni dejavnosti 583 milijonov dinarjev ali za 241 "/o več kot lani. V letu 1961 bo treba posvetiti večjo Skrb zlasti povečanju šolskega nrostora. V ta namen naj bi se investiralo približno pol milijarde dinarjev, od katerih bo večji del namenjen za gradnjo osnovnih šol. Predvidevamo, da bodo sredstva za gradnjo osnovnih šol zagotovile predvsem gospodarske organizacije. Večje naložbe v osnovno 'šolstvo v letu 1961 so potrebne zaradi naglega naraščanja števila šoloobveznih otrok v mestnih središčih in počasnejše dosedanje graditve šolskega prostora glede na razvoj gospodarstva. Nove spremembe, ki so nastale v zvezi s finansiranjem šolstva, pa bodo zagotovile boljše materialne pogoje in izboljšale delovanje šol. Letos predvidevamo začetek gradnje osnovnih šol v Kopru, v Izoli in v Postojni ter nadaljevanje gradnje osnovne šole v Ilirski Bistrici. Spričo naglega gospodarskega razvoja v okraju in potreb po strokovnih kadrih pa se predvideva začetek gradnje gostinske šole v Kopru in trgovske šole v Izoli ter dograditev pomorskega centra v Piranu. Sedanja zmogljivost šolskih prostorov v okraju je zelo kritična, predvsem v mestnih središčih, kjer se T*ouk v večini primerov vrši v treh izmenah, ponekod pa bo morda treba uvesti celo četrto. Zaradi hitrega naraščanja števila učencev, ki ni v nobenem razmerju s tempom izgradnje osnovnih šol. postaja šolski prostor iz leta v leto bolj tesen. Površina učilnic v osnovnih šolah (v mestnih središčih) na enega učenca je naslednja: Hrpelje Ilir. Bistrica Izola Koper Piran Postojna Sežana ŠteVilo učencev 59/60 60/61 281 329 1038 1168 1030 1159 1600 1811 821 963 1125 1178 531 609 Površina učilnic na učenca 59/60 60/61 0,77 0,65 0,61 0,55 0,83 0,74 0,60 0,53 1,10 0,94 0,43 0,42 1,96 1,71 Iz pregleda je razvidno, da ima samo Sežana zadovoljivo razmerje med šolsko (učilniško) površino in številom učencev, dočim so ostala mestna središča daleč pod republiškim normativom, ki znaša 1,50 m- na učenca. Tudi oprema v osnovnih šolah je pretežno zastarela in jo bo treba postopno zamenjati, posebno tisto, ki izvira deloma še iz avstrijskih in italijanskih časov. Prav tako občutno je pomanjkanje učil in učnih pripomočkov, zlasti na osnovnih šolah. Vsa ta problematika, ki izvira iz pomanjkanja šolskega prostora in drugih učnih potrebščin, resno ovira reden pouk; pri tem se ne morejo razvijati vse dejavnosti in oblike dela, ki jih narekuje nova šolska reforma. Tem problemom bodo morali občinski ljudski odbori posvetiti večjo skrb s tem, da zanje namenijo več sredstev. Na področju kulture in prosvete je predviden začetek gradnje novega poslopja za Radio Koper. Najbolj pereč problem na področju zdravstva predstavlja izgradnja nove bolnišnice in zdravstvenega doma v Kopru, ker sedanje zmogljivosti in organizacija zdravstvenih služb na obalnem področju ne zadoščajo potrebam in zahtevam sodobne zdravstvene službe. V ta namen ter za razvoj zdravstvenih služb in socialnega skrbstva predvidevamo v letošnjem letu 240 milijonov dinarjev. Ta sredstva 'bodo v glavnem potrošena za začetek gradnje novega zdravstvenega doma v Kopru in za izdelavo načrtov za novo koprsko bolnišnico ter za nakup razne zdravstvene opreme za bolnišnice in zdravstvene domove. Na področju ostalih dejavnosti je letos predvidena gradnja gasilskega doma v Kopru, nadaljevanje gradnje in adaptacij sodnih poslopij ter objektov za potrebe obmejnih in upravnih organov. DRUGI DEL RAZVOJ PO POSAMEZNIH PANOGAH VI. poglavje Industrija. Na podlagi doseženega razvoja industrijske proizvodnje bo fizični obseg v letu 1961 poraste! predvidoma za 21 "/o. Takšen porast je predviden zlasti na osnovi boljše organizacije dela in smotrnejšega koriščenja obstoječih zmogljivosti ter večjega zanimanja proizvajalcev zaradi učinkovitejšega nagrajevanja po vloženem delu. Gibanje proizvodnje po posameznih strokah je predvideno takole: Indeks Stroka 1960 1961 1959 1960 112 — proizvodnja premoga 107 133 116 — nekovine 104 173 117 — kovinska industrija 215 130 118 — ladjedelništvo 122 102 119 — elektro industrija 93 123 120 — kemična industrija 95 153 121 — industrija gradb. materiala 97 150 122 — lesna industrija 119 99 124 — tekstilna industrija 111 130 127 — živilska industrija 123 116 Industrija skupaj 142 121 V okviru tega povečanja je predviden naslednji porast važnejših proizvodov: Št. 8 — 20. maja 1961 .URADNI VESTNIK. Stran 85 Proizvodi Enota mere 1960 1961 Indeks Energetski proizvodi: — omi premog Reprodukcijski material: — rezan les skupaj od tega: iglavci listavci — lesonit plošče — melaminske in emajlirane plošče — vezane plošče — panel plošče — furnir rezan — furnir luščen t 23 900 32 000 134 m^ 44 610 44 220 99 m3 31 217 30 000 96 m3 13 393 14 220 106 t 11 100 7 500 68 000/m* 383 280 73 m3 3 187 3 644 114 m3 2 752 2 800 102 m3 2 384 2 410 101 m3 3 361 3 650 109 Proizvodi za gradbeništvo: — zidaki — marmorni bloki — marmorne plošče Proizvodi, namenjeni pretežno osebni porabi: — morska sol — mopedi — osebni avtomobili — radijski sprejemniki — izdelki iz plastičnih mas — umetne smole — penaste mase — stanovanjsko pohištvo in drugi končni izdelki — volnena trikotaža — ribje konzerve —- predelava sadja — konzerve vrtnin — jušni koncentrat — mesni izdelki 000/enot 8 404 14 754 176 m3 730 930 127 1 763 2 020 115 t 11300 25 000 221 kosov 33 384 35 000 105 kosov — 600 — kosov 40122 50 000 125 t 357 400 112 t —. 500 — t — 90 — mi li j. din 1049 1 380 131 t 35 45 129 t 3 103 3 900 126 t 1 620 800 49 t 3 252 3 700 114 t 698 813 116 t 1 687 2 015 119 Povečanje števila zaposlenih je predvideno za približno) 700 oseb ali za 7 o/o, kar naj! bi omogočilo povečanje produktivnosti, računano po fizičnem obsegu na zaposlenega, za 13 o/o. Novo zaposlovanje je utemeljeno samo v tistih gospodarskih organizacijah, kjer bodo z izpopolnitvijo strojnih naprav odpravili ozka grla v proizvodnih procesih in tako bolje koristili obstoječe zmogljivosti, uvajali drugo oziroma tretjo izmeno ali dali v obratovanje nove zmogljivosti. Investicijska vlaganja bodo usmerjena v začetek izgradnje in rekonstrukcije tistih objektov, ki bodo predvidoma zgrajeni v perspektivnem razdobju 1961 do 1965 in ki bodo bistveno pripomogli h krepitvi gospodarske osnove in še nadalje spreminjali gospodarsko strukturo okraja. Zato so glavne investicije predvidene za razvoj kovinske, kemične, elektro in lesne industrije ter industrije gradbenega materiala: — v kovinski industriji bo s temi investicijami omogočena podvojitev proizvodnje motornih koles in začetek izgradnje zmogljivosti za proizvodnjo osebnih avtomobilov: — v 'kemični industriji za izgradnjo zmogljivosti za proizvodnjo umetnih smol; — v elektro industriji za razširitev obrata podjetja K-TelckomuuiikacijeK v Sežani, ki bo v skladu s specializacijo proizvodnje tega podjetja po obratih postopoma prevzel celotno proizvodnjo radijskih in televizijskih sprejemnikov. V Postojni je predvidena gradnia objekta za proizvodnjo feritov; — v lesni industriji za povečanje proizvodnje lesonitnih plošč od 11 tisoč na 17 tisoč ton; — v živilski industriji bodo zgrajene zmogljivosti za proizvodnjo hranil v prahu v Izoli in citronske kisline v ilirski Bistrici; — v industriji gradbenega materiala bo dograjena opekarna v Obrovem. Skupno je predvideno 2,1 milijarde dinacjev investicij, od tega polovica iz lastnih sredstev gospodarskih organizacij. Pri tem niso računana razna inozemska posojila za investicijski material in opremo, ki bodo znašala nadaljnjih 670 milijonov dinarjev. Svoja razpoložljiva sredstva naj industrijska podjetja koncentrirajo in usmerjajo v kar najbolj rentabilne namene. Med podjetji pa je treba pospeševati združevanje v vseh oblikah. Bolj kot do sedaj bodo morala podjetja vlagati svoja sredstva tudi v obratne sklade ter za razvoj družbenega standarda. , , . . . . ^ Predvideno gibanje industrijske pro:zvodnje bo zahtevalo vsestranske napore gospodarskih organizacij, ljudskih odborov ter strokovnih in poslovnih združenj. Naloge, ki jih bo treba reševati, so predvsem naslednje: — da bodo razpoložljive proizvodne zmogljivosti čimbolj izkoriščene, tudi s povečanjem dela v menah; — da bodo racionalizirani proizvodni procesi, ta namen bo treba pospešeno nadaljevati z izboljšanjem organizacije dela. z mehanizacijo tehno-iških procesov in s smelejšim uvajanjem eietronce tehnike in avtomatizacije v proizvodnjo; __ da se bosta razvijala specializacija podjetij i sodelovanje med podjetji na podlagi dolgoročnih ogovorov, -ki naj temeljijo na ekonomskih interesih ospodarskih organizacij; — pospešiti bo treba izdelavo programov ter rojektov o-b upoštevanju sodobnih tehnoloških pro-^sov za rekonstrukcije in nove objekte, ki naj bi h gradili v letih 1961—1965 in zagotovili s tem redvideni perspektivni razvoj industrije, __ da se bo raziskovalno delo razvijalo z orga- 'zacijo razvojnih oddelkov in laboratorijev za reše-anje problemov industrije pri večjih podjetjih. Na ìj osnovi bo treba osvajati novo proizvodnjo in Stran 86 URADNI VESTNIK St. 8 — 20. maja 1961 povečati izbiro ter kakovost industrijskih izdelkov, kar bo omogočilo tudi večji izvoz; — da se bodo za zagotovitev potrebnega strokovnega kadra izkoristile vse možnosti strokovne vzgoje in pospešeno organiziralo priučevanje na delovnem mestu; — da se bo nadaljevalo s Še smelejšo stimulativno delitvijo osebnih dohodkov po učinku in z obračunavanjem po ekonomskih enotah. Po posameznih strokah industrijske proizvodnje in podjetij bo treba izvršiti še naslednje: V razdeljevanju električne energije je treba še nadalje težiti za zmanjšanjem energetskih izgub v električnem omrežju, skrbeti za sistematično obnavljanje in boljše vzdrževanje omrežja, kakor tudi za postavitev novih razdelilnih in trafopostaj, zlasti v Pivki, Sežani, Portorožu. Izoli in Kopru. Za ta vlaganja bo treba koristiti razpoložljiva sredstva elektro podjetij in sredstva, ki se stekajo v ta namen v občinske sklade. Zaradi vedno večjeea uvajanja gospodinjskih in drugih električnih aparatov naj se poveča večja skrb pravilnemu dimenzioniranju električnih instalacij, kakor tudi organizaciji 'dobre servisne službe. ' Rudnika v Sečovljah in Vremah naj pri pridobivanju premoga raziskujeta tudi nove zaloge, da ustvarita pogoje za nadaljnjo proizvodnjo. V Rudniku Sečovlje bodo letos predvidoma dokončali vsa investicijska dela, ki so predvidena s programom, Rudnik Vreme pa bo moral zagotoviti stalmejši odjem tekoče proizvodnje, predvsem z izboljšanjem komercialne službe. V industriji nekovin bo podjetje »Piranske so-'linec obnovilo obstoječe soline z razpoložljivimi lastnimi sredstvi, da bi lahko obdržalo dosedanjo Proizvodnjo soli. Investicije bo treba izvajati tako, 'da bodo v primeru odobritve potrebnih sredstev 'po investicijskem programu za rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnega postopka skladne s tem programom. Podjetje TOS naj bi že letos pristopilo k predvideni rekonstrukciji obrata v Hrpeljah za povečanje zmogljivosti sedanie proizvodnje laboratorijskega stekla. V kovinski industriji bo osnovna naloga tako v podjetju "Tomos« v Kopru kakor v podjetju »Mehanotehnika« v Izoli, da čimprej izvedeta predvidene rekonstrukcije za povečanje proizvodov motornih koles, vijakov in drugih izdelkov, predvidenih z investicijskimi programi. Podjetja se bodo morala še nadalje povezovati z ostalo strojno industrijo v državi in z inozemskimi kooperanti, pri čemer je dati v medsebojnih pogodbah poseben poudarek na spoštovanje dobavnih rokov. Tovarna »Tomos« naj pravočasno zagotovi potrebna finančna sredstva, da bi predvideno rekonstrukcijo izvajali nemoteno. Posebno skrb bo moralo ood.ietje posvetiti usposabljanju strokovnega kadra, da bi v najkrajšem potrebnem času lahko osvojili tudi predvideno proizvodnjo osebnih avtomobilov. Podjetje "Lama« naj svoja (razpoložljiva sred-skladno s predvidenim razvojem podjetja čimprej odtočiti, kateremu od treh izdelanih investicijskih programov bo dalo oredhotst, da bi pravočasno pristop: lo k izvajanju investicij In čimprejšnjemu učinku le-teh na povečano proizvodnjo. Podjetje "Lama« naj svoja raz.po!ož!jiqva sredstva kar najbolj smotrno koristi za izpopolnjevanje zastarele opreme, da bo z boljšo organizacijo proizvodnega procesa doseglo kar naj večji ekonomski učinek. V Ladjedelnici bo treba skladno s programom podjetja postopoma izpopolnjevati opremo in urediti obalo za gradnjo in popravilo tudi večjih ladij. Podjetje "Telekomunikacije« bo moralo s pomočjo Občinskega ljudskega odbora Sežana ukreniti v&e potrebno, da bi že letos izvedli nadzidavo obratnih prostorov in izvršili oredvideni prenos proizvodnje v Sežano. Pri tem bo moralo vodstvo podjetja in obrata skrbeti, da ne bo zaradi tega ovirana tekoča proizvodnja. V kemični industriji bo podjetje »Iplas« začelo letos s proizvodnjo umetnih smol in penastih mas. Podjetje bo moralo posvetiti večjo skrb kot do sedaj organizaciji dela, da bo ustvarilo predvideno proizvodnjo in primerno izkoristilo obstoječe zmogljivosti. S tem v zvezi je treba čimprej izvršiti vse priprave za preselitev sedanje proizvodnje v prostore podjetja "Jadranka« v Piran. S specializacijo proizvodnje po obratih bo možno povečati proizvodnost in doseči boljši ekonomski učinek. Za nadaljnji razvoj dosedanje proizvodnje je treba čimprej izdelati dopolnilni program. Prav tako morajo pravočasno izdelati vse ostale programe in dokumentacijo razvoja podjetja, hkrati pa odločneje pristopiti k reševanju kadrovskih vprašanj in drugih problemov, ki so s tem povezani. V industriji gradbenega materiala bo treba zlasti težiti za tem, da se že v prvem polletju dogradi opekarna v Obrovem in dokonča rekonstrukcija opekarne v Izoli, da bi tako omogočili čim-večjo proizvodnjo opečnih izdelkov. S tem bodo odpravljeni nepotrebni prevozi teh izdelkov iz oddaljenih krajev, kar je med drugim povzročalo porast cen gradbenim storitvam. Zato naj si Opekama Ob rov že sedaj zagotovi in usposobi potreben kader, da bi ob dograditvi začeli z nemoteno proizvodnjo. Podjetje »Marmorindus« Sežana naj svoja razpoložljiva sredstva smotrno izkoristi za izpopolnitev opreme, zlasti za proizvodnjo marmornih blokov m plošč, ki so iskan proizvod na zunanjem tržišču. V ta namen bi morali zgraditi v kamnolomih delovne lope. Posebno skrb naj podjetje posveti .izboljšanju celotnega poslovanja, predvsem pa tehnični in komercialni službi. Proizvodnja v tekstilni industriji bo hitreje naraščala zaradi novih pletilnih strojev, ki jih je dobila Tovarna pletenin Sežana ob koncu lanskega leta. Zaradi rekonstrukcije, ki je predvidena v podjetju "Lesonit« v Ilirski Bistrici, bo proizvodnja v lesni stroki letos nekoliko manjša, vendar bo moralo podjetje skrbeti, da bo zaradi tega izpad v proizvodnji čim manjši. V podjetjih "Javor« in »Topol« bodo letos proizvajali več končnih izdelkov, za kar bodo morali proizvodnjo primemo organizirati in čimbolj smotrno izkoristiti obstoječo lesno maso. Prav tako naj bi v teh podjetjih ustrezno ukrepali za hitrejši porast produktivnosti. no dokumentacijo za gradnjo tovarne kosovnega pohištva, ki je predvidena v perspektivnem razvoju podjetja. ... Podjetje »Stil« v Kopru naj bi čimprej dogra-ddo susdmeo m skrbelo za hitrejše obračanje obratnih sredstev in za še nadaljnje naraščanje pioizvodnje ter izboljšanje kakovosti izdelkov. V živilski industriji bo podjetje "Delamaris« povečalo proizvodnjo tistih artiklov, po katerih je večje povpraševanje na trgu in opuščalo tiste, ki so obenem .tudi manj donosni. Svojo proizvodnjo bo podjetje razširilo tudi na proizvodnjo izdelkov z višjo stopnjo predelave, t. j. na razna hranila v prahu, za kar so Že predvidena in zagotovljena po-tr^bn, sredstva. Izboljšati j. treba tudi liak^t embalaže in opreme proizvodov. prei^dokonTln / 1-'^' Bistrici naj bi čimprej dokončalo začete investicije za proizvodnjo citronske kisline. S lem bo treba zagot^R ida^o ^e potrebe na domačem mlečn h^izd^kL bi poleg proizvodnje ^ kar nàltuT "^alje proizvajala več lepil, PodSJbn organizira komercialno službo, nagraievaniu jasneje ,pristopati k pravilnemu i Ji rs Ti ^ =Tj Jrpal= ^^aSriat" tržnih-razmer, ^ se je Št. 8 — 20. maja 1961 .URADNI VESTNIK* Stran 87 VII. poglavje Kmetijstvo V letu 1961 pričakujemo povečanje fizičnega obsega kmetijske proizvodnje za 25 "/o, oziroma s stranskimi dejavnostmi za 20 "/o. V posameznih kmetijskih strokah predvidevamo naslednji porast proizvodnje: 1960 1961 1959 1960 Poljedelstvo 88 120 — žita 88 95 — industrijske rastline 79 104 — vrtnine 85 139 — krmne rastline 102 114 Sadjarstvo 119 154 Vinogradništvo 62 162 Živinoreja 120 121 Ribolov 72 128 Domača predelava 63 140 Kmetijska proizvodnja 96 125 Stranske dejavnosti 138 96 Kmetijstvo skupaj 101 120 Vrednost kmetijske proizvodnje, izračunana po stalnih cenah iz leta 1959, bo znašala 8 milijard 716 milijonov dinarjev, kar je za milijardo 737 milijonov več kot znaša lanska vrednost kmetijske proizvodnje. Od tega povečanja odpade 933,7 milijonov ali 54"/o na proizvodnjo kmetijiskih posestev, zadružnih ekonomij, perutninarske farme in ribiških podjetij. Predvideno je, da se bo kmetijska proizvodnja družbenega sektorja povečala' za 94 "/o. Znaten delež pri tem povečanju odpade na Perutninarsko farmo Neveike in sicer nad 400 milijonov. Da bi dosegli nadaljnjo modernizacijo proizvodnih procesov in da bi ostvarili predvideni obseg organizirane kmetijske proizvodnje, bodo kmetijske organizacije nabavile 25 traktorjev s potrebnimi priključnimi stroji ter 8 silokombajnov, tako da bi ob koncu leta 1961 razpolagali s približno 185 traktorji in 18 silokombajni. Poleg tega bo treba nakupiti še drugo mehanizacijo, predvsem strojno opremo za obdelovanje vrtnin. Poraba umetnih gnojil bo skladna S predvidenim proizvodnim programom družbenih in zadružnih posestev in zadružne kooperacije ter bo znašala 7090 ton. Družbena posestva in zadružne ekonomije bodo še nadalje povečevale svoje površine z vključevanjem zemljišč SLP. Teh bo v letu 1961 vključenih v organizirano proizvodnjo 633 ha. Zemljišča, ki jih zaradi oddaljenosti ali neorikladne konfiguracije terena kmetijske proizvajalne organizacije še ne bodo vključile v svoj sestav, naj se pogozdijo ali posadijo z ekstenzivnimi trajnicami. Zakon agrominimuma. ki daje široke možnosti za razvoj kmetijstva, je treba začeti izvajati tudi v naših občinah. S pomočjo tega zakona bomo marsikje lahko pospešili, da se bo zemlja intenzivneje obdelovala in to skladno z družbenimi koristmi. Poljedelstvo V poljedelstvu predvidevamo letos za 20 "/o večjo proizvodnjo kakor lani. Na socialističnih kmetijskih obratih bo znašal porast proizvodnje 92°/o. Največji porast v sami strukturi poljedelske proizvodnje je predviden pri vrtninah in sicer za 39 "/o v primerjavi z letom 1960. Tudi nridelek krme se bo povečal za 14 "/n. medtem ko bo proizvodnja žit predvidoma za 5 "/o' manjša kot lani. Na tako visok odstotek porasta poljedelske proizvodnje vpliva predvsem slaba letina v lanskem letu in pa predvideno močno povečanje proizvodnje v letu 1961 na ekonomijah kmetijskih zadrug, na družbenih posestvih in v proizvodnem sodelovanju. Ker je izredno deževno vreme oviralo setev ozimnih žit, bo treba pri pomladanski setvi povečati setev jarih krmnih žit in koruze za 900 ha površin nad povprečno raven jarih posevkov. Kljub temu se bodo površine pod žiti zmanjšale za približno 12 "/o v primerjavi z letom 1960. Povečale pa se bodo površine pod krmnimi rastlinami in vrtninami, predvsem v družbenem sektorju. Njivske površine na socialističnih kmetijskih obratih se bodo leto povečale v primerjavi z letom 1960 za 41 "/o ali za 351 ha. Površine pod žiti na družbenih posestvih bodo mi n ima ine, kar je skladno z načeli specializacije proizvodnje v tiste smeri, za katere imamo najboljše pogoje, to je v živinorejsko v gornjem področju in v vrtnarsko v obalnem pasu. V kooperaciji se zmanjša obseg pridelovanja pšenice od 366 ha v letu 1960 na 50 ha v letu 1961. Povečalo pa se bo pridelovanje krmnih žit od 86 ha na 165 ha, ori koruzi pa od 58 ha na 435 ha. Skupaj bo torej znašal obseg proizvodnje v kooperaciji pri žitih 650 ha. Pri širjenju hibridne koruze v letu 1960 niso bili doseženi zadovoljivi rezultati. Tudi letošnja akcija za setev heterozne koruze bo imela poizkusni značaj, ker še ni uspelo ugotoviti, katere hihridne sorte imajo pogoje za široko gojitev. Predvideno je, da bodo posestva in zadružne ekonomije posadile letos z vrtninami 385 ha njivskih površin, od katerih odpade 87 ha na posestva in 298 ha na zadružne ekonomije. Za obdelovanje vrtnin naj si kmetijske proizvajalne organizacije zagotovijo strojno opremo, da bi se potreba po delovni sili kar najbolj omejila. Težave pa bodo zaradi zagotovitve kvalitetnih semen in potrebnih organskih gnojil. Pomanjkanje kvalitetnih semen predstavlja velik problem v razvoju povrtninarstva. Zato je bil pri Zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo ustanovljen odbor za semenarstvo, 'ki naj organizira proizvodnjo kvalitetnih semen. V zadružni kooperaciji je predvideno pridelovanje vrtnin na površini 1520 ha. Naj večja bo organizirana proizvodnja krompirja in sicer na 1100 ha in paradižnika na 180 ha. Oblika sodelovanja bo še nadalje v glavnem pogodbena proizvodnja. Pridelek krme je bil lani kljub pomladanski suši kar zadovoljiv. Zagotoviti bo treba, da se tudi pri povprečnih pogojih pridelek krme letos ne bo zmanjšal, pač Pa še povečal. Zato ie treba povečati njivske površine krmnih rastlin za 429 ha ali 11 "/o in razširiti kooperacijo v travništvu in pašništvu. V proizvodnem sodelovanju bo letos zajeto 710 ha detelje in lucerne in 80 ha krmnih okopavin. Nadalje se bo povečal obseg proizvodnje v travništvu od 1520 ha v lanskem letu na 2320 ha v letu 1961 in v pašništvu od 127 na 510 ha. Pri kmetijskih posestvih in ekonomijah kmetijskih zadrug je predvideno povečanje površin, posejanih s krmnimi rastlinami, od 416 ha v letu 1960 na 656 ha v letu 1961. Od tega bodo posejala kmetijska posestva 424 ha in kmetijske zadruge 232 ha. Ztrtn-ore^a Živinorejska proizvodnja naj bi se v primerjavi z dosežki lanskega leta povečala za približno 21 "/o. To bo možno doseči z načrtnim in organiziranim delom, posebno v družbenem sektorju kmetijstva. Upoštevajoč možnosti, ki jih imamo za povečanje živinorejske proizvodnje, predvidevamo, da se bo le-ta povečala v družbenem sektorju za 118 "/o. Izpolnitev te naloge bo možna, ker so bila že lani vložena znatna sredstva za nakup živine, za izgradnjo hlevskih kapacitet in za graditev perutninarske farme. Predvideni obseg živinorejske proizvodnje bomo lahko dosegli z naslednjim povečanjem proizvodnje važnejših živinorejskih proizvodov: .URADNI VESTNIK' Št. 8 — 20. maja 1901 Stran 88 govedo prirastek ton prašiči prirastek ton perutnina ton mleko hi jajca v 000/kom 1960 1961 1960 1961 4 307 4 734 110 2 940 3 069 104 558 953 171 281 231 308 376 110 14 175 26 625 188 Predvideno povečanje pridelka krme za 14 "/o bo omogočilo še nadaljnje konstantno naraščanje živinorejske proizvodnje v vseh sektorjih. Predvideno je pojačano pitanje živine v pitališčih družbenih posestev in v kooperaciji. Govedo Kooperacija kosov Zadružna pitališča in družbena posestva kosov — plemenska živina 1500 —- — pitana teleta 165 350 — mlado pitano govedo 470 1300 — pitano govedo 2—3 let 290 100 — drugo pitano govedo 510 1485 1750 Družbena posestva in zadružne ekonomije, ki so imele lani 4254 glav živine, naj bi ob koncu leta 1961 dosegle 6110 glav govedi. Zadružne ekonomije naj bi povečale zmogljivost svojih pitališč na 1510 glav. Povečanje staleža goveje živine je predvideno v obeh kombinatih izključno iz lastnega prirastka, za zadružni sektor pa je predviden poleg povečanja osnovnega živalskega fonda iz prirastka tudi nakup 300 glav plemenske živine iz domače reje. Tako bi število krav molznic v družbenem sektorju znašalo ob koncu leta 1961 2036 glav. Družbeni sektor naj svojo proizvodnjo še nadalje usmerja v kakovostno klavno živino povprečne teže 400 do 500 kg, drugo kategorijo klavne živine pa bomo dobili z izločanjem slabo produktivne živine. V teku leta bo družbeni sektor dal na trg 1750 glav pitane živine. Plemenska živina za prodajo bo v letu 1961 v glavnem iz pogodbene reje z individualnimi rejci, ker bodo družbena posestva morala povečati lastno osnovno čredo govedi. Pri kooperacijski proizvodnji je treba stremeti za tem, da dosedanja zgolj pogodbena reja pitane govedi zavzame višje kooperacijske oblike, ki naj temeljijo na uvajanju sodobnih načinov reje. na dobavi kakovostnih močnih krmil in na posredovanju zootehnične strokovne službe. Mešalec močnih krmil, ki bo že letos začel obratovati v okviru 2PK Postojna, bo olajšal dosedanje težave glede dobave močnih krmil in stimulativno vplival na nadaljnje večanie zmogljivosti že obstoječih pitališč in na osnovanje novih. Glede na skupno število krav molznic, ki bo ob koncu leta 1961 znašalo 14.708 glav. bo skupna proizvodnja 31 milijonov litrov mleka. Od tega odpade na proizvodnjo družbenega sektorja 61.000 hi. To bomo dosegli predvsem s porastom povprečne molznosti v družbenem sektorju od 2550 na 3000 1. kar bo možno doseči le s temeljito selekcijo in z doslednim izločevanjem manj Produktivnih živali. Predvidevamo, da se zaradi slabe lanske letine krompirja obseg prašičereje letos ne bo bistveno povečal. Dosegli pa bomo znaten porast orašičereie v družbenem sektoriu. ker bo v pitališču pršutar-jev v Sežani izoitanih 800 prašičev, prav tako bo napolnila svoie hlevske kapacitete zadruga Hrpelje, ki bo poleg pitancev vzrejala tudi plemenski naraščal za pitališče v Sežani delno sama, delno v kooperaciji s privatnimi proizvajalci. V nerutninarstvu je predviden znaten porast proizvodnje Perutnine in iaic. Račupamo da bo dalo perutninarstvo v družbenem sektorju približno 600 ton klavne perutnine, od tega 250 tisoč brojlerjev, ter 15 milijonov jaic. Farma bo v teku leta povečala stalež nesnic na 100.000. Ribolov ! V letu 1961 predvidevamo, da se bo fizični obseg ulova rib kliub zmanjšanju -ribiške flote podjetja »Riba« za štiri nerentabilne ribiške ladje povečal v primerjavi z letom 1960 za 28% in s tem dosegel 1870 ton. To povečanje temelji na večjem lastnem ulovu podjetja »Delamaris«, ki bo letos dalo manj ladij v najem hrvatskim ribičem, in pa zaradi povečanega povprečnega ulova rib na plovno enoto. Ob koncu prvega polletja 1961 bo zgrajena hladilnica podjetja »Riba« z zmogljivostjo 300 vagonov, ki bo vplivala na boljše in na stalnejše oskrbovanje potrošnih centrov z ribami. f Sadjarstvo in vinogradništvo 1 V sadjarstvu pričakujemo, da bo v letu 1961 skupna proizvodnja sadja dosegla približno 10.000 ton. kar je za 54 "/o več kot lani. ko smo imeli slabo sadno letino predvsem zaradi izmenične rodnosti nasadov v privatnem sektoriu in zaradi neugodnih vremenskih razmer. Organizirana proizvodna akcija naj bi letos zajela približno 9000 sadnih dreves, predvsem jablan in češpelj. V kooperacijsko proizvodnjo je treba zajeti le za proizvodnjo sposobno drevie na strnjenih kompleksih, da bo proizvodno sodelovanje doseglo tudi zaželeni ekonomski učinek. Za izvedbo proizvodnega programa bo treba koristiti tudi odloke o agrotehničnem minimumu ter vzporedno s tem okrepiti strokovno, operativno in inšpekcijsko službo pri občinskih ljudskih odborih. Hkrati z asanacitskimi ukreni naj bi se dosledneie krčila nerodna, stara in oslabliena drevesa, gnojilo naj bi se z zadostnimi količinami hranilnih snovi ter redno zatiralo bolezni in škodliivce. Ti ukreni so potrebni, da bi se zmanjšala, oziroma odpravila izmenična rodnost sadnega drevja. Obnova nasadov je za letos predvidena na 77 ha. od tega na 10 ha ori kmetiiskih posestvih, vse ostale oovršme pa bodo obnovljene v okviru zadružnih ekonomij. Pri obnovi nasadov nai bi investitorii boli kot doslei pazili na temei iiteišo pripravo zemljišč za nasade. Da bi bili novi intenzivni nasadi kar najbolje cbnovlieni. je treba izvajati učinkovitejši nadzor nad obnovitvenimi deh in soroti odstranjevati tehnične in druge pomanjkljivosti. V vinogradništvu je predvidena v pričakovanju normalne letine za 62% večia proizvodnja -kakor lani. Na povečanie vinogradniške proizvodnje že občutno voliva pridelek novih plantažnih nasadov družbenih posestev, na katere že odpade 12% celotne vinogradniške proizvodnie. Skupaj z vinogradi v kooperaciji bo organizirana proizvodnja obsedala 16 "/m vseh vinogradniških površin. Vinogradi naj bi se obnovili na površini 37 ha na zadružnih ekonomiiah. Izboljšanju proizvodne tehnike bo treba posvetiti več pozornosti, ker ie Pomembna za povečanje proizvodnje in za zmanjšanje proizvodnih stroškov. Pri izbiri sort ie treba upoštevati zahtevnost posameznih sort. prirodne činitelje, mehanizacijo in ekonomske učinke. V Privatnem sektoriu se iz leta v leto boli opušča obdelava starih vinogradov, deloma zaradi oo-manikmia delovno sile. doloma zaradi neekononiič-nosti. Zato ugotavljamo da se kliub obnovi na novih -kompleksih skupna površina rodnih vinogradov zmaniišuje Da se zagotovi povečanie proizvodnie v vinogradniških nasadih nai se tudi na tem podre in kmetiiske zadruge lotiio proizvodnega sodo-iova*^a. ki oa nai bo omeieno le na tiste nasada kior bo 7 uporabo sodobne agrotehnike možno prod-vtdeti tudi pozitiven ekonomski učinek. Vzporedno z razvoiem vinogradništva ie treba pripraviti načrte za povečanje zmogljivosti vinske kleti v Kopru. St 8 — 20. maja 1961 .URADNI VESTNIK Investicije v kmetijstvu Intenzivnejše vlaganje v kmetijstvo se bo nadaljevalo tudi v letu 1961. Skupne investicije naj !bi znašale približno milijardo 600 milijonov dinarjev, kar je za 24 "/o več 'kot v 'letu I960. Ta sredstva so namenjena predvsem za dograditev že začetih objektov. V primerjavi z letom 1960 bo letos vloženo znatno več sredstev v poljedelstvo. Ta sredstva so namenjena predvsem za ureditev vrtnarij v obalnem pasu in za graditev toplih gred. Vrtnarska proizvodnja privatnega sektorja stalno upada, zato je nujno, da tej panogi posvetimo posebno pozornost. V okviru predvidenih sredstev bi že Ieto