j^^SlLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJDDSTVA Ptuj, 8. julija 1971 Leto XXIV., št. 27 Cena 0,70 din gVEROVZHODNA SLOVENIJA BO KMETIJSKA BAZA ZA VSO ^PUBLIKO Načrt razvoja SVS do 1.1990 Člani regionalne komisije g razvoj severovzhodne Slo- ^ije so prejšnji teden v Ijpnožu razpravljali o dol- Ločnem razvoju te sloven- je regije, ki bi se naj razvi- da predvsem na področju taetijstva — živinoreje, vi- jgradništva in sadjarstva, [eje, ki jo je vodil predsed- ^ te komisije dr. Tine Lah, ^stojnik Ekonomskega jntra Maribor, so se udele- ži tudi številni zvezni in re- lubliški poslanci, Milovan [idar, član republiškega iz- vršnega sveta in drugi. V razpravi o elaboratih, ki n jih izdelali posamezni Irokovnjaki za posamezna področja, je komisija ugoto- vila, da so področja razvoja vinogradništva in predelave grozdja, razvojni koncept ži- vinoreje ter predelave mesa in mleka ter razvoj sadjar- stva in predelave sadja na splošno ugodno sprejeti. To se je pokazalo med razgovo- ri, ki so potekali med pri- pravami za sestanek regio- nalne komisije. V teku teh razprav pa so dajali pred- stavniki občin in kmetijskih organizacij tudi tehtne pri- pombe z namenom, da se po- veča uporabna vrednost ela- boratov. Sprejeli so tudi sklep, da je poleg že obdelanih podro- čij treba v posebnem elabo- ratu obdelati še poljedelstvo in predelavo poljedelskih pridelkov. Predvideti bi mo- rali tudi polno izkoriščanje za kmetijsko proizvodnjo primernih, a neizkoriščenih kmetijskih zemljišč. Na omenjenih razgovorih in tudi na seji sami je prišlo do izraza enotno mnenje, da vse študije in napori ne bo- do uspešni, če ne bo zago- tovljena njihova stvarna uresničitev. Zato bo potreb- no v posebni študiji obdelati načine in ukrepe, ki bodo zagotovili uresničenje zami- sli. Predlagati pa je treba tu- di model organizacije agro- kompleksa in kmetijske po- litike v regiji. Pri tem so po- membna temeljna vprašanja vertikalne in horizontalne od čekov, ki jih je zelo lah- povezanosti kmetijske proiz- vodnje in proizvajalcev, kar naj vključuje primarno pro- izvodnjo, predelavo in pro- dajo kmetijskih pridelkov; zbiranje finančnih sredstev za vlaganje v kmetijstvo; davčna politika in politika regresov; razvoj zasebnega kmetijstva in v tej zvezi še posebej vprašanje zmanjše- vanje kmetijskega prebival- stva in oblikovanje kmečke- ga gospodarstva, ki bo po svoji velikosti in strukturi razvojno sposobno; sledijo še vprašanja zemljiškega ma- ksimuma, virov in pogojev kreditiranja, pospeševalne službe, kmečkega turizma ter izobrazba kmetijskih posest- nikov in kmetijsko šolstvo v severovzhodni Sloveniji. Re- šiti pa bo treba tudi sistem institucionalnih, ekonomskih in drugih ukrepov, ki bo omogočal izvajanje sprejete politike. Nujno je, da severovzhod- na Slovenija (15 občin) na- stopi kot organizirana enota. To pa bo storila tako, da bo ponudila SR Sloveniji svoje kapacitete, jih kvantificirala (ovrednotila) in vsparedila s potrebami republike ter nato od nje zahtevala, da sprejme vse nujne institucionalne, ekonomske in finančne ukre- pe za polno izkoriščenost te- ga kmetijskega prostora. Omogočiti je treba, da bo pretežni del potreb pokrit v okviru lastnih možnosti. Se- verovzhodna Slovenija pa bo tako kot najpomembnejša kmetijska pokrajina v okviru naše republike napravila bi- stven korak naprej iz rela- tivne nerazvitosti. Vse to pa do leta 1990. jr Za konkretno uresničevanje sklepov kongresa samoupravljalcev v sredo, 30. junija, je bila Kširjena plenarna seja občin- tega sindikalnega sveta Ptuj, i ji je prisostvovalo nad sto Bdikalnih delavcev iz ptuj- te občine, med njimi tudi de- ?ati II. kongresa samouprav- tvcev Jugoslavije. Seja je la v dvorani narodnega do- la v Ptuju in je bila dobro Opravljena. Skupno z vabi- to za sejo so udeleženci pre- dli osnutek akcijskega pni- fama ptujskih sindikatov^za ^esničevanje sklepov in re- '''ucij ii. kongresa samo- 'Pravljavcev Jugoslavije, s po- menskim predlogom zadolžit- za izvršitev programa. To prispevalo, da je bila tudi Poprava vsebinsko dobra in '^nkretna. .Sejo je vodil predsednik ob- ^■nskega sveta Simon PE.?EC. je v uvodnem poročilu po- 'obneje orisal gospodarska ^banja v ptuiski občini v pr- ^i) mesecih letoSnjega leta in ^•^azal pomembnejše družbe- / probleme, s katerimi se bo- morali spoprijeti sindikati jjodelovanju z vsemi drugimi "Javniki v občini. Pri tem je ^Udaril, da z akcijskim pro- «famom opredeljujemo ključ- "^.'oge. ki iih moramo reali- f ^ti v bližnji prihodniosti. so vprašanja v zvezi s spre- "ibami gospodarskega siste- in srednjeročnega progra- tem ptujske občine. Za Pra ^^ razvila obširna raz- ""Vedal^ njej so med drugim sgJp^.E SOTLAR je govoril o soupravljanju v delovnih s^fiizacijah in usklajevanju samoupravnih aktov. Kljub številnim sklepom in priporo- čilom še vedno precej delov- nih organizacij v ptujski ob- čini ni uskladilo svojih statu- tov s XV. ustavnim dopolni- lom. Od 77 delovnih organiza- cij je doslej uskladilo svoje statute le 49 ali 63,6 odstotkov. Na področju gospodarstva je 34 delovnih organizacij, od teh je uskladilo statute le 21 ali 61,7 odstotka, na področju ne- gospodarstva pa je 43 zavodov, od teh je uskladilo statute 28 ali 64,8 odstotka. DANILO MASTEN je pouda- ril, da so naloge v akcijskem programu med seboj povezane in ena od druge odvisne, zato ne more biti parcialnega reše- vanja, še manj pa prelaganja rešitev na poznejši čas. Za pri- mer je navedel pomembnost programa razvoja občine in posameznih delovnih organiza- cij. To je naloga, za katero se morajo odločno zavzeti vse družbenopolitične organizacije in organi skupščine. V zvezi s kadrovsko politiko pa je po- udaril. ■ da mora biti javna in naj se o ljudeh ne odloča za zaprtimi vrati. FELIKS BAGAR: Odgovorni smo vsi sindikalni delavci in vsi člani ZK. V vseh organih, kjer delamo, se moramo zavze- mati za izvajanje teh nalog. V ptujski občini je nad 11.700 članov sindikata, to je ogrom- na politična moč v občini, če se bodo vsi zavedali svojili na- log. Vztrajati moramo na tem, da se takoj zagotovi najnižji osebni dohodek 800 dinarjev za normalni uspeh v polnem de- lovnem času. Toda v ptujski občini imamo še četrtino de- lavcev, ki prejemajo nižji o- sebni dohodek od 1.000 dinar- jev, zato moramo vložiti vse napore, da bo do konca leta to minimalni osebni dohodek. Utemeljil je potrebo po ponov- ni ustanovitvi samostojne šole za sindikalne delavce. LOJZE CUCEK je govoril o pomenu izobraževanja za go- spodarski napredek. Vzgojiti moramo kader in ga tudi pri- merno plačati. Cesto je po- membnejše, kakšna je kvalifi- kacijska struktura delovnih kolektivov, kot pa kvalifika- cijska struktura direktorjev. V ptujski občini je preveč raz- drobljeno in zaprto gospodar- stvo, zato je tudi navzven p-re- malo V:onkurenčno, ker si ma- le delovne organizacije ne mo- rejo privoščiti vseh služb, ki so potrebne za uspe.^no poslo- vanje. Zavzel se je tudi za večjo povezanost z maribor- skim srednjim šol-^itvojn. ki se .naj s svojimi dislociranimi od- delki pojav^ijo tudi v Ptuju in tako pri.<;pevaio k množičnej- šemu izobraževanju naše mla- dine. Čimprej bi bilo potrebno odpreti v Piuju tak oidelek srednie vzgoiiteliske šole. Dr. CIKIT. KORPAFV Tudi v zdravstvu poskušamo popraviti zamujeno in orp,anizirati zdravstveno varstvo delavcev tako. kot ea v interesu delav- cev moramo Podrobneje je go- voril o medicini dela. ki po- staja glede na gospodarski r,'7voj vse pomembroiše po- dročje. Zdravstveni dom Ptuj nima prostorov za dispanzer medicine dela, ki mora ob že kritični prostorski stiski go- stovati v drugih prostorih. Ta problem delovna skupnost, ob podpori gospodarskih organiza- cij želi čimprej rešiti — z re- alizacijo načrta prizidka, ki je v sedanji situaciji edino ures- ničljiv. J02E SKERLOVNIK je go- voril predvsem o neskladnostih s katerimi se srečuje na trži- šču kmetijstvo s svojimi pri- delki. Tako so na primer o- trobi dražji, kot je odkupna ce- na pšenice. Zato noben pame- ten kmetovalec ne bo prodal pšenice in potem kupil draž- jih otrobov, ki imajo mnogo manjšo hranilno vrednost, za- to raje krmi s pšenico. Toda ob tem nam manjka pšenice za prehrano prebivalstva, zato jo moramo uvažati. Odkupna cena za prašiče je določena najvi.šje 7,85 din za kg, toda za prirast 1 kg mesa je potreb- no 7 kg koruze, to pa morajo kupovati po 1,50 din, tako ima farma praktično okrog 2,50 din zgube pri enem kilogramu ži- ve teže. Poudaril je, da bi se morali tržnim razmeram pri- lagoditi vsi, ne samo nekateri. Tu je spet za primerjavo na- vedel kmetijstvo, kjer so ce- ne kmetijskim proizvodom niaksimirane in mnogo nižje kot na svetovnem tržišču, cene reprodukcijskemu materialu za kmptij.stvo pa stalno rastejo in so precej višje kot na sve- tovnem tržišču. Ce industri- ja ni sposobna proizvajati ce- nejše, se naj regresira-, ne pa da mora posledice nositi kme- tijstvo FRANC KI.EMENCIC, ki je bil tudi delegat II. kongresa samoupravij.ivcev je rekel, da je bi! prenrirnn. ko se je vračal s korsreaa da se bodo sklepi in re.^oluriie uresničevali hi- ti c je Ugotovil ie tudi. da do- slei niti en delavski svet ni dal na dnevni red svoje seie vr)ra.^anin k= so bila obravna- vana na TI. kongresu samou- pravii;i\'rev Oh5itnc-ie je govo- ril o pogojih bogatenja in so- cialnega razlikovanja tudi v naši občini. Navajal je pri- mere, da tisti, ki so material- no boljše situirani tudi prej dobijo kredite, celo delovna mesta itd. Ni dovolj, da gredo samo sindikati v akcijo proti takim pojavom, ampak mora (Nadaljevanje na 13. strani) VREME od nedelje, 18. julija 1971. Polna luina bo v če- četrtek, 8. julija, oto 11.37. Napoved: obsitaja u- pamje na izdatnejši dež. Suho vreme je naj- več prizadelo Dravsko polje, kjer smo imeli zadnji izdatnejši dež 5. maja, ko je deževalo od 7. do 10. ure. 7. maja je le pol ure rahlo deže- valo, 11. maja je grme- lo v smeri Majšperk in Leskovec, pri nas smo ostali brez dežja. Rahlo je rosilo 27. in 28. ma- ja do 7. ure. Nekaj več dežja je padlo 31. maja, ko je v oresledkih deževalo, ali bolje rečeno, dobro je rosilo od 4. do 12. ure. Zvečer je bila ploha, a ■e kratkotrajna. Ce upoštevamo vse junijske padavine, ni na dravskem polju pa- dlo skupno 5 litrov vode na kv. meter. Otave m. koruza veni, krompdr bo ostal droben. Sedaj bi dež pripomogel še travi, koruzi in pozne- mu krompirju in ora- nju, ki sledi po žetvi Za} pa sio nevihte pone- kod spremljane z neur- jem, ki napravi več škndp kakor če bi ofrta- lo suho. Alojz Cesbniik STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 8. julija mtl V nedeljo je bila v Mostju svečana in zares »borbena« proslava dneva borca v ptujski občini. »Vojna« v Mostju l-etošnja proslava dneva borca v ptujski občini, ki j« bila združena s proslavo 30- Ictolcc vstaje jugoslovan- skih narodov, je bila v Mo- stju pri Juršincih iia kraju poslednjega boja slovensko- ^riške-Lackove čete. Prosla- vo je pripravil občinski od- bor zveze združenj borcev NOV Ptuj skupaj z drugimi organizacijami in društvi. V okviru praznovanja rne- va borca je občinska konfe- renca ZMS Ptuj pripravila že v soboto kolesai-sko dar- ko in nočni tek po mestnih ulicah. Zanimivo športno prireditev si je ogledalo mnogo Ptujčanov. V soboto že okoli sedme ure zjutraj so se začeli zbi- rati pred ekonomsko srednjo šolo v Ptuju mladinci in mladinke ter vojaki ptujske gamizije, ki so odšli po po- teh slovenskogoriške — Lac- kove čete v Most je, kjer je bila osrednja proslava. Do rostne hiše narodnega hero- ja Jožeta Lacka je bil pohod tekmovalnega značaja, od tu dalje pa so odšli mladi v Mostje v strnjeni koloni z zastavami, prapori in drugi- mi simboli na čelu. 2e zgodaj zjutraj so bili na delu tudi rezervni voja- ški starešine iz obdravskih občin, ki so tekmovali v ne- katerih vojaških veščinah teoretičnega in praktičnega značaja. Okoli devete ure se je za- čela zbirati v Mostju množi- ca občanov ptujske in sosed- njih občin, ki so si z zanima- njem ogledali praktično vajo teritorialnih enot slovensko- goriškega odreda, pripadni- kov JLA, civilne zaščite, ga- silcev in drugih. Kratek čas zatem, ko se je pojavilo v zraku izvidniško letalo aerokluba Ptuj, so se pojavila v zraku tudi druga letala iz katerih so se spusti- li padalci. Z vseh strani je začelo pokati, kot da bi bila prava vojna. Dobro maskira- ni vojaki in teritorialci so jurišali z vseh strani. Izred- no nizko nad nekajtisočglavo množico ljudi so prihrumela letala, ki so odvrgla »bom- be«. Na »požarišča« iz kate- rih so se dvigali visoki obla- ki gostega dima, so prihiteli gasilci, ki so neutrudno ga- sili »goreče« objekte, enote civilne zaščite so poskrbele za ranjence, skratka videli smo pravo vojno vzdušje. Ko so utihnile puške :n je bila vaja uspešno končana, so prišli pred svečano tribu- no vsi udeleženci te izredno uspešno opravljene naloge. Karel Zmauc, poveljnik teri- torialnih enot slovenskogori- škega odreda jc predal ra- port Kranju RebernaUu, pred- sedniku občinske skupščine Ptuj. Med množico prav po vojaško postix)jenih udele- žencev te vojaške vaje, ki so stali pred svečano tribuno, so bili tudi bivši borci NOV z odličji in vojaškimi priznanji na prsih. Uvodoma je pozdravil go- ste in domačine Janko Ma- tjašič, predsednik KO SZDL Juiršiinci. Poleg predisitavni- kov otočinske skupščine in da-užibenopoliit ionih otrganiz. občin Ptuj in Ormož, so bili med gosti tudi Bojan Polak- Stjenka, komandant republi- škega štaba za splošni ljud- ski odpor, predstavniki re- publiškega odbora ZZB NOV in drugi gostje. Zatem je o pomenu praz- nika obširno govoril Cvetko Panter, predsednik zvtze združenj borcev Ptuj. Po slovnostnem govoru je sledil kulturni spored v ka- terem so nastopili učenci OS Juršinci, člani ptujskega gle- dališča, ptujska godba na pi- hala in drugi. Na svečani tribuni so ix)- deLili tudi pokale in prizna- nja najboljšim ekipam in po- sameznikom, ki so tekmovali v počastitev dneva borca. Najbrž ni treba posebej omenjati, da je sledil temu »drugi polčas« nedeljskega slavja v Mostju z ljudskim rajanjem in z vsem kar sodi zraven. Še enkrat moramo pou- dariti, da nam je »borba'<, ki smo jo videli v nedeljo v Mostju dokazala, da bo vsa- kemu, ki bo hotel kakorkoli izvesti agresijo na Jugoslavi- jo — trda predla. Množica posluša govor Cvetka Panterja, predesdnika ZZB NOV Ptuj y Mostju se je zbralo nekaj tisoč ljudi Odborniki skupščine občine Slovenska Bistrica sprejeli AKCIJSKI PROGRAM Akcijski program SO Sloven- ska Bistrica opredeljuje tista vprašanja in naloge, ki morajo biti realizirane v bližnji pri- hodnosti. Kljub dejstvu, da so v njem zajete vse bistvene na- loge, ki so pred bistriško obči- no, je potrebno pri razreševa- nju vprašanj misliti na vse po- membne stabilizacijske ukrepe, ki so bili sprejeti na nivoju federacije ali republike, kakor tudi dokumente in resolucije družbeno političnih organizacij. Skupščina pričakuje, da bodo vsi samoupravni nosilci razvo- ja v svojih sredinah sprejeli konkretne ukrepe za dosego ciljev reforme in stabilizacije. Spričo resnosti položaja, v katerem se nahajamo, je nuj- no, da bodo storjeni vsi ukrepi na področju, kjer delujejo družbeno politične skupnosti, za odpravljanje nesorazmerij in neskladnosti, da ekonomski sistem in tekoča ekonomska politika zagotavljata take po- goje, v katerihi se bo gospo- darstvo obnašalo najbolj ra- cionalno. Glavno breme stabilizacijskih ukrepov morajo nositi organi- zacije združenega dela, ki naj takoj izdelajo akcijske progra- me. Potrebno je poiskati vse notranje rezerve, znižati stro- ške, pregledati pravilnost pro- izvodne usmeritve z zahteva- mi domačega in tujega trga. Tiste delovne organizacije, ki so v težavnem položaju, ali po- slujejo z izgubo, bo potrebno tudi ukiniti. Skupščina bo ta- kim organizacijam posvetila posebno pozornost. Pripraviti bodo morale sanacijske pro- grame, če pa jih že imajo, bo dosledno spremljala njihovo iz- vajanje. Do izgub v gospodarstvu pri- haja včasih tudi zaradi prepoz- nega ugotavljanja vzrokov t datki zaključnih in perio^j. obračunov nudijo široke nosti pravočasnega ugotj^ nja vzrokov, vendar bo p^J no, da podatke obravnavsj samo statistično, temvef i analitično. ' V občini bo potrebno učiti kadrovsko politik©, vsem pa, kako izvajajo j goročne programe kadrovj! Potrebno bo tudi ugotoviti, stopanja v zasedbi dejL mest glede na sistematij), in dejansko zasedbo. Vso i zornost je treba posvetiti j štipendiranju, kjer bo poti no uresničiti družbeni dogoi Zaradi tega naj bi prihod leto skupščina občine ustj vila sklad za štipendiranje. Skupščina bo poskrbela t za to, da bodo cene komui nim uslugam, katere doloi organi skupščine, povečak v izjemnih in utemeljenih] merih. V kolikor bi povejj cen komunalnim uslugam n neje prizadelo standard o6 nov ali da bi zahtevek zs večanje nastal zaradi teža poslovanju delovne organiJ je, bo skupščina občine, v m ru možnosti, regresirala rj ko v ceni iz svojih sredstev,] Zagotoviti bo potrebno ti večjo povezavo s tistimi deli nimi organizacijami, ki sedeže izven občine, pri ebfl ski upravi pa ustanovitev pii sko analitske službe. Anali rati je treba tudi delGva davčne službe, jo kadrovi okrepiti in usposobiti za oA vanje in odpravljanje poja neupravičenega bogatenja. 1 di ostale inšpekcijske slui bo potrebno organizirati tsl da bodo sposobne ukrif proti vsem družbeno nega) nim pojavom. Občani se manj pritožujejo Komisija za vloge in pritož- be pri skupščini občine Slo- venska Bistrica je v lanskem letu obravnavala 29 primerov. Od teh je bilo 24 vlog naslov- ljenih na zvezne in republiške organe, neposredno na komisi- jo pa pet vlog. Ta podatek nam kaže, da se občani še vedno raje obračajo na zvezne in re- publiške organe ter da se ho- čejo z vlaganjem pritožb na višje organe zavarovati pred- vsem v tem, da bi bile njihove zadeve pravilno in objektivno rešene. Opaziti pa je, da se ob- čani pritožujejo manj kot v preteklih letih. Po območjih odpade največ vlog na Slovensko Bistrico, Poljčane, Makole, Pragersko in Oplotnico, najmanj pa se pri- tožujejo občani iz Smartna na Pohorju in Zg. Polskave. 10 pritožb je bilo rešenih pozitiv- no, 12 nedoločeno, 4 negativno, dve so odstopili v reševanje pristojnim, ena pritožba pa je ostala nerešena. Največ pritožb je bilo s pod- ročja socialnega varstva in za- ščite ter delovno pravnih za- dev. Med prosilci in pritožniki je večina takih, ki nimajo no- benih drugih sredstev za pre- življanje in so včasih tudi edi- ni hranilci družine. Mnogokrat so podvrženi alkoholizmu, kot posludica tega pa je tudi de- lomrzništvo. V nekaterih pri- merih pa gre za ljudi, ki so že na različne načine iskali zapo- slitev in se šele po dolgem ne- uspešnem iskanju obračajo za pomoč na republiške in zvez- ne organe. Komisija je opazila največji problem pri zaposlitvi invalid- nih oseb z zmanjšano delo- zmožnostjo, ker se jih delovne organizacije branijo zaposliti, čeprav imajo delovna mesta, ki bi bila primerna zanje. Omenili smo že, da so bile številnejše tudi pritožbe iz pod- ročja varstva in zaščite. Vse te vloge so se v glavnem na- našale na neurejene razmere določenih, eksistenčno ogrože- nih ljudi. Komisija je morala obravnavati tudi primere, ki jih je socialna služba že obde- lala, vendar zaradi nizkih sred*- stev za podpore le-tem na mo- gla ugoditi. Torej tudi komi.si- ja za pritožbe ni mogla prime- rov reševati kako drugače. Nekaj pritožb je bilo tudi s stanovanjskega področja. Slo je za primere, kjer pritožitelji iščejo cenejša stanovanja, pa tudi take, ki v svojih delov- nih organizacijah ne mon dobiti stanovanja. Reševal teh pritožb je zelo težavno, I ustreznih stanovanj ni. Ugol vitev komisije, da bi m« graditi cenejša stanovanja,: je p/'av gotovo na mestu. Pripomniti pa je še peW no, da iz leta v leto pada I vilo pritožb glede oprosti plačila družbenih dajatev, I je nedvomno posledica organizacije davčne služb* zadnjih letih. V eni prihodnjih številk nika se bomo podrobneje i znanili s posameznimi pril" bami občanov, ki so po' iskali pri občinskih, rep«' ških in zveznih forumih. Gostilna Bister Dornava priredi v soboto, 10. ju- lija, ob 16. uri tekin« vanje žanjic in veliW vrtno zabavo. Pestre? ba preskrbljena z »i®; mačimi specialitcta"" (gibanice, čevapčiči, df mača pečenka »n dom®' či kruh). Za dobro volj« in veselo razpoloženjj bo skrbel ansarnlK' »Pet metuljčkov«. Vljudno vabljeni! V primeru slab«** vremena bo priredit^ naslednji dan, 11. J"' lija, ob 15. uri. plJlK — ČETRTEK, 8. julija 1971 STRAN 8 lAJBOUSI V JUGOSLAVIJI , nedeljo, 27. junija, je \ Podgorcih oriertacij- ' [aktični pohod rezerv- f vojaških starešin s PO7 Jija ormoške občine, ki i organiziral občinski ^ Zveze rezervnih vo- starešin Ormož. Šo- lalo je članstvo vseTi krajevnih združenj fe. Prvič pa se je v te S rključila tudi mladina, kovalo je 17 mladincev f-adinskih aktivov: Pod- Runeč, Ormož, To- in Obrež. jte tekmovalce so najprej Uirali iz znanja vojaških &in. potem so streljali z yko puško in nazadnje pi na orientacijsko tak- bi pohod, kjer sO morali , sevati taktične naloge. Tega pohoda se je kot gost fcležil tudi Stanko Pete- i-Vojko, sekretar republi- »ga odbora ZRVS Slove- I »e, I ?o končanem pohodu je . i) v prosvetni dvorani v j t>dgorcih skupno kosilo in I to manjša proslava, ki I 1 jo izvajali pionirji tam- I ijšnje osnovne šole. Pro- '•^a je bila posvečena 30- stniol vstaje naših narodov j 1 30-letmci JLA. Prisotne I f najprej pozdravil pred- I "inik občinskega odbora l*VS Ormož Edvard Pajek "med drugim tudi povedal, 'Maka srečanja dajejo po- rezultate, saj mora- ' rezervisti preštudirati ""o&o Snovi, vadijo se v ^feljaniu -in se tako pri- na opravljanje '•'''cij ki bi jih morali če bi okoliščine to f^^if^vale. Tovariš Pajek pa ^ zlasti poudaril, da t ^nim zadovoljstvom po- i)obudo občinske f^nference ZMS Ormož, ki I ' to tekmovanje vključi- ' Jttladince, ki so s svojo ^'vno udeležilo dokazali. ^ naša mladina stopa po so .io začrtali heroji Sledila je razglasitev re- j«ltatov in podelitev neka- prizna.nj. Ekij^o so ^^gali Ivarnjkovčani ored Središča in Ormo- ' ^ed posamezniki je med oficirji dosegel I. mesto Lu- dvik Cigler iz Ormoža pred dr. Francem Antoličem iz Ormoža, ki je bil II., in pred Jožetom Novakom iz I vanj- kovec in Borisoin Skokom iz Velike Nedelje, ki si de- lita IIL in IV. mesto. Med rezervnimi podoficirji so posamezno zmagali: I. Vin- ko Kocjan, II. Jože Seruga in III. Staoiko PrejacizPod- trije iz Ivanjkovec. Med mladinci pa so miagali: I. Danilo Hergula iz Tomaža, II. Franc Sulek iz Ormoža in III. tSanko Prejac iz Pod- gorc. Vsi, ki so dosegli med posamezniki pet najboljših mest, so prejeli darila ob- činskega odbora ZRVS ozi- roma predsedstva občinske konference ZMS Ormož. Na tej slovesnosti pa so podelili tudi druga prizna- nja. Načelnik oddelka za narodno obrambo pri SO Ormož Boško Borjan je prebral povelje o napredo- vanju nekaterih podoficir- jev v višje čine. Odlikova- nje predsednika republike — medaljo za vojne zasluge — sta dobila Jožko Novak iz Ivanjkovec in Ivan Šavora iz Središča ob Dravi. Ivan oršič, uslužbenec oddelka za NO pri SO Ormož pa je dobil odlikovanje za izred- no požrtvovalno delo v or- ganizaciji ZRVS. Pred.sed- nik republike ga je odliko- val z ordenom 7. zlatimi meči za vojaške zasluge. Odliko- vanja je podelil Edvard Pa- jek. Ob zaključku te lepe sve- čanosti in uspele priredi- tve je spregovoril tudi se- kretar republiškega odbora ZRVS Slovenije Stanko Pe- telin-Vojko, Najprej je če- stital vsem, ki so napredo- vali v višji čin, vsem ude- ležencem tega srečanja in organizatorju, saj s' po nje- govih besedah to tudi po- vsem zaslu7.i.io. Čestital pa je tudi ormoški organizaciji ZRVS, ker je ne samo sedaj, ampak tudi v drugih akci- jah in sploh, doseela velike in pomembne rezultate, ka- terih krona je doseženo I- mesto v republiškem merilu lansko leto. Postavil pa je tudi trditev, ker pozna delo teh organizacij in ga lahko primerja z drugimi organi- zacijami ZRVS v naših re- publikah, da je ormoška or- ganizacija prva ne -samo v Sloveniji ampak tudi v Ju- goslaviji in zato zasluži še prav posebno priznanje, je poudaril tov. Petelin. Na koncu pa je povedal: »Ko sem zjutraj prihajal v Or- mož sem se spraševal, kako je mogoče oziroma odkod izhajajo ti veliki uspehi? Zdi se mi, da sem danes tu med vami našel odgovor. To je rezultat izredne orga- niziranosti in medsebojne povezave članstva ter vod- stva in izredno razumevanje z družbenimi dejavniki v občini. Ta uspeh pa je tudi rezultat pravilnega razume- vanja dolžnosti, ki jih ima- mo. Pa ne zaradi sile za- kona, ampak -jil^- ker čuti- mo, da tako mora biti? Po- tem je še zaželel občinski organizaciji ZRVS Ormož tudi v bodoče mnogo uspe- hov z željo, da bi Ormožani obdržali prvo mesto v Ju- goslaviji. jr Seminar za predstavnike delavskih univerz Na Borlu je začel v pone- deljek, 5. julija. lO-dnevni seminair za direktorje in strokovne sodelavce delav- skih univerz iz vse Sloveni- je. Organizator seminarja je Zveza delavskih in ljudskih univerz Slovenije. Glede na temo se dnevno udeležuje seminarja od 50 do 70 slu- šateljev. Kot gost mu pri- sostvuje tudi podpredsednik Zveze delavskih in ljudskih univerz Srbije. Program seminarja obse- ga aktualne gospodarske in strokovne teme, ki jih bodo delavske univerze s pridom uporabljale v naslednji izo- braževalni sezoni. Predava- nju Zvoneta Dragana, pred- sednika ekonomske komisi- je Dr= CK ZKS, ki je bilo v sredo popoldne, so priso- stvovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organi- zacij in skupščine občine Ptuj. S seminarjem bodo kon- čali 15. julija. F. F. I fcr« streljati se je treba vedno znova učiti IZRAZ BOJAZNI NAD USPEŠNOSTJO SKLEPOV Člani komiteja občinske konference ZKS Ormož so na svoji 19. razširjeni seji — udeležili so se je tudi se- kretarji osnovnih organiza- cij in aktivov ZK — v pe- tek govorili o izpolnjevanju nalog in sklepov 17. seje tega komiteja, ki je na o- snovi sklepov XX. seje CK ZKS zadolžil osnovne orga- nizacije in aktive, da raz- pravljajo o stabilizacijskih ukrepih in sprejmejo ustrez- na svoja stališča. Sekretar komiteja občin- ske konference ZKS Ormož Silvo Bedrač je v krajši in- formaciji povedal, da so takšne razprave do sedaj bile že v vseh organizacijah in aktivih ZK, razen v šti- rih, ki teh zadolž'tev v do- ločenem času niso organizi- rale. Ormoški komunisti so v teh razgovorih in razpravah izrazili veliko pripravljenost za uresničitev vseh sklepov, ki so jih sprejeli višji orga- ni že pred časom. Smatra- jo, da je potrebno rešiti najprej in predvsem tisto, kar se glede na okoliščine sploh da rešiti. Povsod pa je bila izražena želja in u- panje. da se bodo problemi, nakazani v sklepih, reševali tudi na »vrhu«. Ce se nam- reč tam ne bodo reševali, bodo ormoška prizadevanja zaman, še posebej zato. ker Ormožani niti nimajo tako velikih prestopkov, _ da bi bili potrebni kakšni večji posegi. Komunisti pa so iz- ražali tudi bojazen, da se po vseh sprejetih sklepih kaj bistveno ni spremenilo. Pri-~ čakovali so, da se bodo za- deve hitreje reševale. Ker plazu ni mogoče kar tako ustaviti, mislijo, da bi bilo dobro, če bi prišlo do večjih zaostritev. Negodovanja med komu- nisti povzročajo tudi raz- lične zaskrbljujoče novice, ki pravzaprav to več niso. kot je npr. povečanje izvoza za pol odstotka, uvoza pa za 36 odstotkov, in to v ča- su intenzivne borbe za u- ravnovešenost uvoza z iz- vozom. Problem je v tem, da komunisti ne vidijo sta- bilizacije v bistvenih za- devah. Odprto je ostalo vpraiša- nje manjših, dislociranih obratov, ki imajo sedež iz- ven občine Ormož. V teh de- lovnih organizacijah ni ak- tivov ZK, zato b^o te raz- prave organizirali v okviru sindikalnih podružnic Treba je še povedati, da So marsikje k tem sklepom skušali pristopiti nekoliko površno. Zaradi tega s temi sestanki javna razprava še ne bo tako kmalu končana. Na osnovi razprav bi v vsaki delovni organizaciji in organizacijah ZK na te- renu morali izdelati svoja stališča in sklepe. Tega pa še niso storili. Razumljivo je, da v juliju in avgustu, času dopustov, ne bodo mo- gli nič pomembnejšega sto- riti. Vendar bo treba takoj s^tembra te naloge uresni- čiti. Pri tem se bodo morale bolj angažirati tudi druge družbenopolitične organiza- c'ie v občini. V nadaljevanju seje so prisotni obravnavali infor- macijo o mednarodnem po- ložaju ter potrdili sklepe V. seje občinske konference ZKS Ormož. jr TEDNIK, vaš list OPOZORILO GOSTINCEM Po odloku republiškega izvršnega sveta in od- redbi upravnega organa, ki je pristojen za cene pri skupščini občine Ptuj, je obvezno evidentirati vse spremembe cen gostinskih storitev. V ta na- men mora delovna organizacija ali zasebniki, ki se ukvarjajo z gostinstvom, dostaviti oddelku za ana- lize in finance SO Ptuj, cenik v treh izvodih 2 navedbo stare in nove cene. To velja tudi za zad- njo spremembo cene pri i>ivu, ki jih ,je mogoče zvišati pri proizvajalcu za 15 par, v gostinstvu pa skupaj s prevoznimi stroški za največ 20 par po steklenici. Kolikor delovne organizacije ali zasebniki, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo, ne bodo rav- nali v skladu z omenjenimi orodpisi. jih bo moral orffan za cene ali tržna in.špekcija dati v kazenski postopek Upravni organ za cene SO Ptuj Metka zasanjavo tava po modni hiši. »Ali lahko gospodični s čim postrežem?« vpraša pri- jazen prodajalec. »Kaj vam še manjka?« Metka se ljubeznivo na- smehne: »Denar.« STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 8. julija mtl O VZGOJI MLADINE ZA ENAKOPRAVNE ODNOSE V UUBEZNI IN ZAKONU Spolna ljubezen naj služi poglobitvi socialističnih odnosov 5 v puberteti je mladima najboO^j socialno čuteča, do- jemljiva za lepe vzore in ideale. Zato moramo puber- teto izkoristiti za oblikova- nje iin utrjevanje vsestran- sko razvitega člana sociali- stične družbe. Prebujanje socialnega čusitvovanja in njegova poglobitev sta po- vezana s prebujanjem ob- čudovanja in spoštovanja ženske pri mJadostniku, z željo ostrečevatd ljubljeno osebo. Samo po sebi je razumlji- vo, da ne zasluži zaupanja socialistične skupnosti mo- ški, ki se do ženske vede brezobzirno ali cinično. Vprašanje vzgoje za do- sledno enakopravnost žen- ske je sesta^vni del boja za sociailistične odnose, in obe- nem najbolj bi.stven element pri vzgoja mladine za višjo obliko socialističnega za- kona. Kako naj spolno ljubezen, ta oplemeniitefii instinkt z ogrooTnno ustvarjalno silo, spravimo v službo sociali- stičnim diružben-im odnosom? Makarenko zelo lepo ugo- tavlja, da mladostnik ne bo nikoli resnačno ljubil svoje zaročenike in žene, če ne ljubi svojih stairšev, tovari- šev in prijateljev. Cim šir- ši je krog nespolne ljubezni, toliiko plemenitejša bo tudi spolna ljubezen. Razumljivo je, da velja tudi obratno! Zelo pomembni so vzori v d^žini, kjer raste mladost- nik, je družinska vzgoja za enakopravnost, za spoštova- nje žensikega dostojanstva. Cim bolj je dosledna, toliko lažje bo vzgojitelj razvijal v mladostnikih aktivni soci- ailistični humanizem. »Sele s popolno enakostjo v spolni in nespolni ljubez- ni je mogoče doseči najviš- jo stopnjo humanizma in re- sničnih socialisitičnih odno- sov.« Naša vzgoja mora pouda- riti neegoistično čustvova- nje, mora voditi v ljube- zen, v kateri ne iščemo le lastnega zadovoljstva in sreče, ampak se zavzemamo za sre-čo življenjskega to- variša. Ogromnega pomena pri pripravah mladine za srečen zakon je vaja v spoznava- nju človekovega značaja, v pripravah na vse življenj- ske naloge, posebno pa še, da bi vsak mlad človek srečno izbral zakonskega Fvartnerja. Vulgarna pa je misel o tako imenovanem »seksual- nem« spoznavanju partner- jev! Zavedati se moramo, da je najvažnejši faktor za sre- čo v zakonu, spoznanje zna. čaja. Med absolutne dolžno- sti vzgojiteljev in staršev spada naloga, da žensiko mladino rešuije pred hudimii ijubezenskimi razočara- nji. Za dekle ni večjega po- nižanja, kakor zavest, da je lahkomiselno stopila v in- timne odnose z moškim, ki ni bil vreden njenega za- upanja. Mladina se mora zaveda- ti, da je ljubezen resna stvar, mora zakonsko zvezo pojmovati socialistično, ka- kor tudi vse druge družbene odnose. Zato moramo upor- no razkrinkavati vse spolne zablode in asocialne pojave, ki so nadaljevanje polnega izkoriščamija pod novim ime- nom. Zatirati moramo lah- komiiselnost. s katero se v našem tisku propagirajo razne škodljive ideje in ge- sla, kakor npr. »svobodna ljubezen«. Namesto da mladini do- sledno prikazujemo najvišji cilj spolne ljubezni, to je za;kon, vnašamo v spolno vzgojo parolo svobodne lju- bezni. Lenin je razglasil ge- slo o svobodni ljubezni sov- jetske mladine za buržoazno. a ne proletarsko zahtevo, kajti množica je, kakor pra- vi, razumela »svobodo« kot »svobodo pri resnosti v lju- bezni«. Izogibanje dolžnosti" in odgovornosti do ženske je bistvo bUFžoaznega mnenja o odnosih med moškim in žensko. Menim, da je zgre- šeno tudi mnenje, da bo še- le bodočnost pripeljala do take svobodne ljubezni, ki ne bo prinesla škode druž- benim potrebam in intere- som. Tako mnenje ustvar- ia pri mladini zgrešene po-edstave o ljubezni in za- konu. Buržoazno mmenje svobod- ne ljubezni se izraža v za- htevi za liberalizacijo abor- tusa. Ce bi mu dali novo po- polno svobodo, bi to brez- pogojno pomenilo zmanjša- nje odgovornosti moških v ljubezni in večje izkorišča- nje ženske. Ista moška logi- ka zahteva za žensko kazen za abortus, a ne za moške- ga, čeprav je ženska že ta- ko v neenakopravnem od- nosu do moža. Zavestni boj za višje ob- like zakona in spolnih od- nosov smo šele začeli, a že nekateri p^ropagirajo^ da »zakon v principu ni prime- ren socializmu, to je dnjžbi svobodnih ljudi, itd., kar VSe megli pogled na zgodo- vinsko vlogo zakona. Engels je menil, da je ne- mogoče predvideti, kakšna bo naslednica monogamne družine v daljnji bodočnosti. Vendar pa slišimo v zvezi s spolno vzgojo že danes formulacijo, kaikor npr. »do- kler je družina nujna« itd. Tako izgleda, da je potreb- no čim prej »ono« preživelo, buržoazno (razredno) inšti- tucijo zamenjati z nečim »novim« socialističnim. »Ko zaključujem razpra- vo o socialistični vzgoji za zakon, moiram še enkrat poudairiti, da je za sociali- stične cilje najbolj priklad- na vzgoja k višjim manife- stacijam spolnosti, torej k enakopravnim odnosom v intimnem doživljanju lju- bezni.« »iPosebno je nevaren in struioen podcenjevalen in ciničen odnos proti vsemu, kar je vzvišeno, posebno pa proti ljubezni, kakoir tudi pretirani kult fizičnega in vulgarnega izživljanja. Le- nin je menil,^ da pomenijo take »modern?« teorije raz- širitev »buržoaznega borde- la«.« Zelo znan pisatelj Pan- telejmon Romanov je v ostri satiri izraail bistvo te tendence ta^kole: »Z ljubez- nijo in pisanjem stihov naj se bavijo sinovi buržujev, mi se omejujemo na to, da zadovoljujemo svojo zdravo potrebo, nam ni potrebno iti k prostitutkam, ker imamo tovarišice.« S tem je pouda- ril, kar je obsodil že Lenin, najstrašnejše preziranje člo- veškega dostojanstva, ki se širi od prostitutk na vse ženske.« »Zato mora socialistični vzgojitelj vedno poudarjati, kako moramo tele.sne po- trebe podrediti socialistič- nim idealom, spošifcovanju človeka, ljubezni in enako- pravnosti. Ljubezen pa je tudi fizična, ni le na.vadni orgazem, ampak olepšen s psihičnim doživetjem, ki »luži sreči drugega ali ma- terinstvu.« Socialistična vzgoja naj bo v skladu s potrebami po- sameznika, da najde prave- ga življenjskega tovariša za zakon, s potrebami v vsa- kega otroka, da ima starše, ki živijo v ljubezni in har- moniji, da se lahko vse- strans!ko_ razvija v taki dru- žini. Socialistična vzgoja naj bo v skladu z zahtevo vsake ženske, da je noben moški ne izkorišča, ne prisiljuje v abortus, da ne razbije za- kon, razen zaradi zelo res- nih vzrokov. Socialistična vzgoja služi cilju, da mož in žena želijo in ljubijo otroke. Sodobna kontracep- cijska sredstva pa omeju- jejo rojstva otrok, ki niso zaželeni. Kontracepcija pa ustvar- ja tudi nove probleme. Med- tem ko so pred njo plašili žensko mladino pred usodo nezakonske matere, in žen- sko in moško mladino pred spolnimi boleznimi, izgleda danes s kontracepcijo vse rešeno in z razvojem medi- cine, in mladina lahko uživa zakonske pravice brez za- kona. V bistvu zahteva kontra- cepcija visoko zdravstveno kulturo in je primerna za zrelo mladino nad 18 let. pred tem je iz psiholoških vzrokov kontraindicirana. Z nadaljnjim razvojem in humanizacijo družbenih od- nosov raste odgovornost in moralni kriterij med spol- nimi odnosi. Vzgojne ^ de za medspolne odmcsp , treba stalno dopolnj^. to zahteva od nas z vso / vico mladina. V tej razpravi je po^j le najbolj osnovno raw o seksualni vzgoji, j^j ' istovetna z vzgojo za vii obliko zakona. ZoperstaS se moramo vzgoji buržJ nih vplivov hiipertro^ spolnosti, ki precenjuje i ziološko spolno vzgojo, oerstaviti se moramo ^ moške soolne nebrzdajiosi kultu uživanja mamil (j jančevanju, pretiranem j en ju itd.), pretiranemu ku! tu telesne lepote, kar nj nado'mesti kult tovarištva j aktivnega humanizma, i nikogar ne iz;ključuje rj poti k srečnemu življenj brez ozira na spol, raso, nj rodnost itd.« Moralni ki deks moške časti pri katt rem se izkoriščanje, izdjj stvo in podlost v ljubezni n prištevajo med nepošte* dela, moramo zamenjat] socialističnim kodeksom ^ sti. Zato bodo potrebni ^ gromni vzgojni naipori n mnogo bojevnikov ne le nie( ženskami, ampak tudi mei odgovornimi moškimi to jevniki za socialistične druj bene odnose. Konec V. R. Opomba: Povzetek razpn ve dr. J. Potrča z zgornji naslovom je skrajšan iHi bližno za polovico. V njo so navedene najosnovne^^ misli avtorja. Pod narek« vaji pa so natisnjeni avt« jevi odstavki in stavki v e« loti. 2000 KOPALCEV V minulih prostih dneh na ormoškem kopališču plJlK — ČETRTEK, 8. julija 1971 STRAN 8 Z DVIGANJEM CEN NE BOMO POSEGLI STABILIZACUE sedanje gospodarske raz- j,g kažejo, da stabilizacij- ^ ukrepi, o katerih v zad- času toliko govorimo, Tniso popolni in da tisti, ki L jih že sprejeli, niso Enkoviti. O tem govore po- [iiki, da so stroški za inve- Jcije porastu za 40 odstot- pv, da so se cene povečale I blizu 20 odstotkov in da ^ je tudi uvoz povečal za j5 odstotkov. Ce res ni več pritiskov in le sprejema ZIS ukrepe spo- jazumno, pa ti dogovori ne (brodijo pravih rezultatov, postaja en sam sklep: da gti ukrepov v praksi nihče le upošteva! Vse to pa se- tia ustvarja vtis, da so raz- nere na tržišču neurejene, in 5 ob upoštevanju stare res- lice, da so cene funkcija kupnih družbenoekonom- iih gibanj in odnosov. Ne- isidajeni odnosi med po- ludbo in povpraševanjem pa eveda dajejo možnost za ladaljnje naraščanje cen. Prav gotovo pa je podraži- tev električne energije po- izročila pravo verižno reak- ijo, ko bodo številna proiz- ajalna podjetja tako rekoč I ez noč dvignila cene svojim roizvodom. Ni namreč vla- f, ki bi mogla z ukrepi ko- II prisiliti da spoštuje zako- I e, ki se mu upirajo. Dokaz: Zvezni izvršni svet je po hi- Irem postopku znižal uvozno arino za osebne avtomobile, a poprečno 10 odstotkov. Posledica tega je, da so uvozniki oziroma domači se- itavljalci v odgovor na zni- Ne carine cene avtomobi- lom celo izdatno zvišali pa govornost, še manj, da bi sledile sankcije. K temu je seveda potreb- no dodati še dvig cen na ra- čun »novih izdelkov« in pa seveda kršenje predpisov. Zato bo skupen dvig cen v prihodnjem obdobju znatno večji, kot je bil prve mesece letošnjega leta. Posebno za- skrbljujoč je dvig cen kme- tijsko-prehrambnih izdelkov, pa tudi storitve so iz dneva v dan dražje. Vse to pa bo najbolj vplivalo na porast življenjskih stroškov. Vsa predvidevanja za ome- jitev porabe in zmanjšanja stroškov gospodarstva so se izjalovila. Dejstvo je, da se- danji tokovi našega gospo- darstva tečejo v drugo smer kot smo predvidevali: uvoz raste, izvoz zopet zaostaja, kar pomeni, da tudi deval- vacija dinarja ni dosegla svojega namena. Zunanje- trgovinski deficit raste, spri- čo tega pa je nelogično pri- čakovati, da se bo tržišče stabiliziralo. Kot vemo, svezni zavod za cene sicer pripravlja pro- gram sproščanja cen. Predlog za postopno sprostitev teme- lji na tem, da brez usklajene ponudbe in povpraševanja ni stabilnosti. Cilj tega prizade- vanja je, omogočiti svobodno oblikovanje cen za vse pro- izvode, katerih uvoz je spro- ščen in za vse proizvode, ka- terih ponudba in povpraše- vanje sta usklajena in za ka- tere obstaja konkurenčno tržišče, hkrati pa sprostiti tudi cene, ki jih ob reformi ni zajel režim kontrole. Sprostitev cen je torej ne- kakšen sestavni del naše sta- bilizacije in naše razvojne politike. Dejstvo pa je, da sprostitev cen pomeni zopet verižno špekulacijo proizva- jalcev. Vse to pa smo enkrat že doživeli. To pomeni, da se vračamo na stara pota. F. H. gospodarjenja z gozdovi, se-* veda poleg plačila biološke amontiizacije. Od posekanega aM kakfli drugače podrtega lesa it gozdov občanov je treba plačata biološko amortizar- oijo; obračuna jo delovna: orgamdzacija, ki gospodari 8 temi goizi^vi. BLološka a- mortiaacija se ne plača od drv za domačo uporabo ia za tisti tehničfid les, ki je zaradi naraivniih nesreč po- tireben lastniku gioada. Za neposredno uporabo v nje- govem kmečkem gospodar- stvu in gospodinjstvu. Da bo stvar bolj razumljiva doda- jamo, da so lahlko oprošče- ni plačila biološke amorti- zacije sanno tisti kmetje, fci jim je mjihove domove u- pepeLiil ogenj ali da jim je domačijo uničdil potres, ne- nadni udor zemlje in sličo-o. Za naravno nesrečo se ne smatra, če recimo hišo ali gospodarsiko poslopje poru- ši sneg, ker je to mogoče pravočasno preprečiti s tem, da lastniki sp^roti odstran^ju- jejo prevelike količine sne- ga s svojih domačij in go- spodarskih poslopij. Obseg biološke amortiza- cije mora znašati najmanj toliko, da ?e zaigotovd izvr- šitev predvidenih gozdnogo- jitvenih del, kj so določena v gozdnogospodarskih na- črtih. Sredstva iz biološke amortizacije se zbirajo pri delovnd organizaciji, ki go- spoda,ri z gozdovi občanov. Ta organizacija vodi sred- stva amortizacije knjigovod- sko ločeno od drugih svojih sredstev. To {>a praktično pomeni, da se morajo vsa ta sredstva vračati v gozdove ter so tx>rabljena zia pogo- zdovanje, nego in varstvo gozdov. F. H. ZAKAJ MORAJO KMETJE PLAČEVATI biološko amortizacijo o j posekanega lesa Gozdovi so naše narodno bogasitvo. To je sicer vsa- komur jasno, kajti o tem se učijo že naši šolarji. Les nas tako rekoč spremlja od zibelke do smrti. S proiz- vodi iz lesa se si-ečujemo na vsakem koraku, v stanova- nju ali zunaj v naravi. Da bi se gozdovi ohranili na- šim poznim rodovom oziro- ma, da bi bilo poskrbljeno za reprodukcijo gozda, ima- mo za to tudi ustrezne za- konske predpise. Eden takšnih dopolnilnih predpisov je izšel že lan- sko lebo v uradnem listu SR Slovenije (št. 26 z dne 23. julija 1971) v kaiterem je še posebej govora o pla- čevanju biološke amortiza- cije za obnovo, nego in var- stvo gozdov, ki pa se upo- rablja od nrvega januarja letos. S temi zakonitimi predipisi je med drugim določeno, da ima delovna organizacija, ki gospodari z gozdovi v za- sebni lasti v okviru predpi- sov enake dolžnosti, kakor jih ima pri upravljanju go- zdov v družbeni lastnini. Pravice zasebnih lastnikov gozdov ureja zakon i.n na njegovi podlagi izdani sa- moupravni akti delovne or- ganizacije, ki na nekem ob- močju upravlja s temi go- zdovi. O zadevah gospodar- jem] a z gozdovi v zasebni lastnini odloča v delovni or- ganizaciji samostojno organ samoupravne skupnosti kmetov, ki jih izvolijo kmet- je sami iz svojih vrst. V zakonu je med drugim tudi določeno, da lesa in drugih gozdnih proizvodov iz gozdov, ki so last posest- nikov, sme dajati v promet le organizacija, ki gospoda- ri s temi gozdovi, kar v praksii pomeni, da kmetje ne morejo prodajati gozdnih proizvodov mimo gospodar- ske organizacije, ki s temi gozdovi gospodari oziroma so ii dani v upravljanje. Prav tako lesa in gozdnih proizvodov ne sme kupiti od kmeta po.sameznik. V tem primeru se zoper krši- telje uvede upravno kazen- ski positopek, hkrati pa se lastnika gozda še dodatno obremeni za plačilo stroškov 1,600.000 za gradnjo STANOVANJ DELAVCEV TGA Koit je znamo, daje tovar- f^a glinice in aluminija v Kidričevem že nekaj let ^r^istva za gradnjo stano- vanj za svoje delavce, ki ^spolnjujejo pogoje, določe- po pravilniku o krediti- •"anju gradnje, nakupa in Adaptacije stanovaniskih iz sklada skupne pora^be. ^elav.ski svet podjetja je namreč sklenil razpisati IV. ?3tečaj za dodelitev poso- za gradnjo in nakup %novani ter v ta namen yiočil tudi kvoto 1,600.000 parjev. Predtem je bil de- oiia spremenjen pravilnik kreditiranju, nakupu in paptaciji stanovanjskih hiš ^ sklada skupne porabe, ki pomemben predvsem v tem, da daje določene pred- nosti nekaterim prosilcem, in sicer je to urejeno z ne- ko vrsto točkovanja. Tako bi naj prosilec, ki bo z do- graditvijo stanovanjske h- še ali z nakupom stanovanja izpraznil stanovanje .pod- jetja v določenem roku do- bil 10 točk, tisti, ki nima stanovanja pa prav tako 10 točk. Dalje dobi prosilec za vsako leto zaposlitve v to- varni PO dveh letih, ki je tudi osnovni nogoi za dode- litev stanovanja oziroma pridobitev pravice 1 točko, prosilec, ki gradi hi.šo v do- ločenem okolišu tri točke, za prosilca, ki skupai pro- 5>ita za eno posojilo (zapo- slena mož in žena) tudi tri točke, člani zveze borcev prav tako po tri točke. Pri tem pa moramo omeniti, da pod to klavzulo velja to do- ločilo za aktivne borce, za intemiirance in deportirance kot tiste, ki so bili izselje- ni in imajo v delovnih knji- žicah priznano dvojno de- lovno dobo. To klavzulo — je namreč odbor za družbe- standard predlagal de- lavskemu svetu naknadno, ker ie smatral, da je treba te pojme razčistiti, kdo naj bo vse zajet pod tem. kdo je član zveze borcev oziro- ma kdo se za to smatra Prav po istem pravilniku ie še določeno da dob prosi- lec tudi točke na strokov- nost. in sicer Dolkvalif ciran 1 točko kvalificiran ali niž- strokovnemu delavcu 3 točke. visokokval:f'ciranpmu ,n sredoie .strokovnemu de- lavcu 4 točke višie stro- kovnemu delavcu 6 točk. vi- soko strokovnemu delavcu 8 točk, ter prosilcu k; pro- si nrvič za stanovanje ozi- roma za oo.soiilo tri točke Tukaj še velja omeniti, da se bodo v bodoče oosoiila dajala na 20-letno oplačil- no dobo. ne glede na višino "posojila. Po dosedanjem ve- ljavnem pravilniku se je dajala na 20-letno odplačil- za 20 let le pod pogojem, če mu je bilo odobreno z ma- ksimalno višino 5 milijonov starih dinarjev, medtem ko je za nižjo odobreno vsoto bil odplačilni rok krajši. Tudi sedaj ko je delavski svet sprejel višino sredstev, ki so namenjena za odobri- tev posojil, ie bilo sprejeto, ds bodo odobrena posojila v zneskih od 5000 do 50.000 dinarjev, prednost pri do- delitvi pa bodo imeli tisti prosilci, ki bodo dosegli po določilih 6. člena pravilni- ka največ točk. Na omenje- ni natečaj so se lahko pri- javili (rok je namreč že po- tekel) vsi delavci podjetja, k' so imeli v času natečaja izdano gradbeno dovoljenie, vknj;ženo uporabno soupo- rabo lastninsko ali solast- ninsko oravico na svoje ime na parceli, kier gradijo hišo ali pa imajo sklenjeno pred- pogodbo za nakup etažnega stpnovania, pri čemer pa mora biti ta nepremičnina prosta zemljiškoknjižnih bremen, razen morebitne vknjižbene zastavne pravi- ce za že poprej odobreno posojilo po pravilniku, ki velja za tovarno aluminija v Kidričevem. Odplačilni rok za prejeto posojilo bo znašal 20 let, obrestna mera za odobreno posojilo pa je 20. odst. Ker je pri vsem tem po- trebn,o še nekaj dodatnih dokumentov bo odbor za družbeni standard pri de- lavskem svetu TGA imel polne roke dela, saj bo tre- ba biti zelo pazljiv in kon- kreten ter odločen. Za to .|e bila tudi že imenovana tri- članska komisija, ki si bo od vseh prosilcev za poso- jilo na licu mesta ogledala, kakšno je njihovo stanje, v kakšnih pogojih le-ti živijo in podobno, kar bo seveda članom odbc*« za družl^eni s'^^andard izredno mnogo ko- ristilo pri zelo zahtevnem in odgovornem delu. Ze se- da i lahko mirno trdimo, da naloga, ne bo lahko izved- l.jiva, (^a ^ morda tu mar- sikaiteri flan. ki je prosil za posojilo, tudi nekoliko razočaran. M. F. STRAN I TEDNIK — ČETRTEK, 8. . 3 Delo občinske konference SZDL Slovenska Bistrica VPRAŠANJA ZVEZNIM POSLANCEM Nedavno je bila v Sloven- ski Bistrici seja občinske konference SZDL, na kateri so obravnavali delo enolet- nega obdobja, predsednik konference Avgust Vidmar pa je spregovoril o nadalj- njem razvoju političnega si- stema ter o trenutni poli- tični situaciji, ki zahteva enotnost vseh jugoslovan- skih narodov ter največje napore v gospodarstvu. Udeleženci konference so tudi odločili, da bodo posta- vili vsem zveznim poslan- ctm področja vprašanje, kaj so storili v zvezni skupščini za reševanje problematike kmetijstva. Za to So se od- ločili potem, ko je član iz- vršnega sveta Cvitkovič v enem zadnjih govorov po- jasnil, da izvršni svet od skupščine ni dobil s področ- ja kmetijstva posebnih na- log. Izvršni odbor občinske konference se 1e v minulem obdobju srečava! z mnogi- ma nalogami, ki so bile naj- bolj zahtevne pri obravnavi osnutka zakona o pospeše- vantju manj razvitih obmo- čij, pri obravnavanou pro- blemov kooperacijs:kega o- brata pari KKKZ Slovenska Bistrica in pri razpravi o spremembah in dopolnilih ustave. Ena izmed najbolj delov- nih sekcij je bila kmetij- ska, kar je zaradi nekaterih zapetijajev okoli ustanovi- tve obrata za kooperacijo, razumljivo. Poleg tega pa je ta sekcija posvetila več pozornosti tudi izobraževa- nju kmetovalcev. Javne razprave o ustav- nih spremembah je po splo- šni oceni SZDL izpeljala dobro. Vodilo jo je dya.iset članov političnega aktiva, ugotovili pa so, da je v njih sodelovalo okoli 600 obča- nov, kar smatrajo zaradi neprimernega časa (začela so se poljska dela) za zadovo- ljivo. Razpravljale! novih predlogov ndso imeli, preda- vatelji pa so morali pojas- njevati števdilna nerazčišče- na vprašanja. Ko si je občinska konfe- renca zadala naloge dela. je tudi piredvidevala semi- narje za člane vodstva kra- jevnih konferenc, žal pa ni- so bili izvedeni, ker na bilo na razpolago dovolj sred- stev. Dogovorili pa so se, da bodo to nalogo poskusali izvršiti jeseni. Delo večine krajevnih konferenc je potekalo po načrtih, težave pa so tam, kjer nimajo ustreznih pro- storov ali pa so težave za- radi premalega števila spo- sobnih kadrov. Udeleženci seje so ob kon- cu postavili tudi več zani- mivih vprašanj, prevladova- la pa je temaitika iz kmetij- stva. Tako so se zavzeli za čim hitrejše urejevanje e- notnega nacionalnega zdrav- stvenega zavarovainja, ne- kaj udeležencev pa je na- čelo tudi problematiko za- družnih domov. Dogovorili so se, da se bodo sestaild za- stopniki družbenopolitičnih organizacij in KK KZ ter poskušali to zares proble- matično vprašanje, zadovo- ljivo rešiti, D. Utenkar Med izgnanci in internirane! v Brestanici Veličastne proslave nek- danjih izgnancev in inter- nirancev v takratnem Raj- henburgu se je dne 4. t. m. udeležilo veliko število lju- di. Prišlo pa bi jih še mno- go več, pa so bile ta dan proslave tiidi drugod po Sloveniji. Z Gorenjske so imeli poseben vlak, nekateri so bili z avtobusi ali s svo- jimi vozili. Sam sem se od- pravil iz Ptoija s »Pohor- skim ekspresom«. Ob 8.30 smo bili na postaji Brester- nioa od koder _ so pred 30 leti odpremljali izgnance v tujino, in krenili po cesti, ob kateri so vihrale naše za- stave in transparenta, proti gradu, kraju nekdanjega tipljenja. Tam ]e bilo zbra- nih že precej bivših izgnan- cev in interniran cev. Sam sem se srečal z nekaj Sa- vinjčani, s katerimi smo bili zaprti v Rajhenburgu oziro- ma živeli v Srbiji. Ob 9. uri je bila na gra- du otvoritev muzeja. V so- bah nekdanje rezidence na- cistov so izloženi dokumen- ti in eksponati s fotografi- jami in slikami tega in dru- gih taborišč ter bivališč iz- gnancev in internirancev v Srbiji, Hrvatski, Bosni in Nemčiji. Ob 11. uri sta ng tribuni, obkroženi j J nimi zastavami Zv^ cev, zaigrali dve go^^ goslovansko himno, bila otvoritev zbot^ Slavnostni govor Janko Rudolf, potej®, oglasili še predsta-vi^ gnancev v Srbdjo, ki izgnancev in iin,tt,, cev v Šleziijo ter k«i in tržaških izgnancev, sebno viharnega apla,^ bil deležen komu® poslanec, član italijaj parlamenta. Prečita na je bila ij s katero se določa 7. j^i dan slovenskih iizgjJ Zatem so bile prečita solucije veleposlaništvJ Nemčije, naši vladi itii šalu Titu. Sledil je pester program z recitacij točkami, nastopom mjj skega in mešanih^ pe| zborov. Po intonaciji | nacionale je bila zaklji veličastna oroslava. Ob zvokih godbe so pine udeležencev pri a ali na livadi obujale ip ne na preživele dmi 30 leti. Josip Dofms^ Gradbeno industrijsko podjetje Gradiš Ljubljana PE gradbeno vodstvo Maribor, Gosposvetska 29, sprejme v uk večje število UČENCEV za izučitev naslednjih poklicev: ZIDAR TESAR ŽELEZOKRIVEC Pogoji za sprejem: — uspešno^ končana osemletka ali uspešno končan šesti ali sedmi razred osemletke, — da je kandidat telesno in duševno zdrav ter sposoben za delo v gradbeništvu. Prošnji je treba priložiti: — rojstni list, — šolsko spričevalo. Za kandidate, ki so uspešno kcnčali samo šesti ali sedmi razred osemletke, bo podjetje organizi- ralo dopolnilno šolanje za sedmi ali osmi razred. Zdravniški pregled bodo kandidati opravili v zdravstvenem domu Maribor, dispanzer za medi- cino dela. Prošnje sprejema kadrovska služba PE Mari- bor. Gosposvetska cesta 29, do 20. julija 1971. Začele so se prave počitnice Počitnice, oh kako lepo se to sliši. Po dolgih 10 me- secih učenja in natezanja možganov ob spraševanju, lahko tudi mi, ptujski eko- nomci govorimo o počitni- cah v pravem pomenu bese- de. Kako to, se bo morda kdo vprašal? Pouk se je vendar končal že 12. juni- ja, sedaj pa smo že krepko zakorakali v »vroče« poletje. 12. junija smo si res od- dahnili od nenehnega spra- ševanja, 19. pa smo svoja spričevala spravili za dva meseca na varno, sami pa smo uspeh ali neusp>eh pro- slavila v kaiki izmed ptuj- skih slaščičarn, kjer se je promet tiste dni povečal za nekaj tortic. sladoledov in kavic. Vendar s tem, da prineseš domov spričevalo, pa naj bo le-to dobro ali slabo, še ni napravljena pika na i. To kar smo se vso leto teo- retičnega naučili, moramo na koncu tudi praktično u- Dorabiti na 3-tedenski pra- ksi, ki je za vsakogar ob- vezna. Bolj pesimistično razpo- loženi smo se 14. junija prestopali pred pisarnami Dosameznih delovnih orga- nizacij. Le kako bo, kam nas bodo dali, kaj bomo de- lali, to so bila vprašanja in tudi glavna tema razgovo- rov. Sedaj, ko smo tudi s prak- i. inim delom pouka že za- ključili, se nehote nasmeh- nemo ob spominu, kako ze- lo smo bili veseli, ko smo med množico neznanih obra- zov srečali tudi kakšnega znanca. Te tri tedne smo delali vse kar delajo drugi zaposleni v upravah podje- tij. Ker sem bila na praksi v zdravstvenem domu, sem nosila tudi bel plašč, in pa- cienti, ki niso vedeli, da sem tam le na praksi, so me vljudno spraševali: »O- prostite, sestra, kam naj grem s to napotnico?« Meni se ie zdelo to sila imenitno, še bolj pa sem bila vesela, če sem lahko tudi sama, brez pomoči drugih zaposlenih komu priskočila na pomoč z nasvetom. Vsem so dnevi hitro po- tekli, meni pa še prav po- sebno. Sploh se nisem zave- dala, kdaj so minili 3 tedni. Zato se mi je zadnji dan zdel še posebno kratek. Kar hudo mi je bilo, ko sem mo- rala mizo, za katero sem 3 tedne oisala, prepustiti na- slednici, prav tako prakti- zaposlena že najmanj 10 kantki. Kot da sem v ZD let, se mi je zdelo in kot da odhajam v pokoj sem se počutila, ko sem se morala posloviti od ljudi, med kate- rimi sem delala, in ki so mi postali že stari znanci. Ker pa je življenje eno samo poslavljanje, sem se poslovila tudi jaz in kar stisnilo me je v grlu. ko sem zapuščala pisarno. Zmanjikalo mi je besed, s katerimi bi se zahvalil delavki tov. Idi, ka I stala ob strani, ko a začetku premagovala težave in ki me je b( in mi vlivala pogum morebitnih neuspehih, z menoj delila veselje, mi je kakšna stvar pa posrečila. Lepo je bilo. Mmog« se naučili, marsikaj M lali in z zelo zainiai stvarmi smo se sctH Vse pa bo ostalo za ' zabeleženo v naših dB kih, ki smo jih vsai sproti pisali. Na konci teh bo ocena, ki nam b kazala, če se v praiW dobljeno znanje in » naučena teorija uje ali se na križpotju, ^ vodi v življenje, rad in gresta vsaka svojo Želela bi se v imeru letošnjih praktikantoi hvaliti delovnim orS«i jam, ki so nam oi^ da smo si pri njih ob* praiktično znanje. ' kdaj ni bilo vse najbol in tako kot bi moral' Oprostite nam za to, smo še in mladostna ra nost nam' včasih P'' neodjetje lahko re- ' ''"a za prehrano 50 din ^Poslenega delavca, kar ^ PO obroku 2.56 din in da bi v tem prime- koristnik toplega j^a pri.spevati 2,20 din. smo že prej omenili sporazum je prav, tudi, kaj pravi sed- tega dogovora. Pod- pisniki tega dogovora na- mreč soglašajo, da bodo lah- ko najvišji zneski za finan- ciranje skupnih potreb de- lavcev tile: — do 600 din neto na leto na zaposlenega za regres za letni dopust; ta sredstva vključujejo tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniških domovih in do 500 din neto na mesec na.. — zaposlenega delavca za regresiranije prehrane. ta znesek se ne sme plačevati v gotovini posamezniku. Vsekakor se je obvezno tre- ba pridrževati tega sporazu- ma, kajti v nasprotnem spet sledijo sankcije, zato se preko dogovorjenih zneskov ne bo smelo iti. Kakšen bo dokončni izid uvedbe toplih malic bomo videli v bližnji prihodnosti in bomo o tem še poročali. M. F. Razprava Ivana Pučnika v skupščini SRS Malce kasna razprava Bistriški poslanec Ivan Puč- nik prav gotovo sodi med tiste, ki se bolj pogosto s konstruk- tivnimi razpravami oglašajo v slovenski skupščini. Ko je re- publiški zbor razpravljal o predlogu za izdajo zakona o združevanju kmetov v zadru- ge. organizacije združenega de- la in v pogodbene skupnosti, je Ivan Pučnik menil: »O predlogu zakona o zdru- ževanju kmetov razpravljamo precej kasno, zato ie nujno, da ga čimprej sprejmemo.« Ome- nil je tudi nekatere anomalije, ki so se pojavljale na področ- ju odnosov kmetijskih organi- zacij do kmetov, zlasti v tem, da ga niso upoštevale kot pro- izvajalca in so zanikale njego- ve samoupravne pravice. Bil je mnenja, da moramo vsebinsko najbolj uarditi tret- ji del tez, ki govori o združe- vanju kmetov v okviru delov- nih organizacij. Ta oblika je najbolj perspektivna, ker bi obrati za sodelovanje s kmeti lahko pocenili poslovanje in ker bi z ostalimi obrati podjet- ja imeli nekatere skupne .služ- be. Z zakonom je treba prepre- čiti prelivanje sredstev, kar se je doslej dogajalo v mnogih primerih na škodo kmetov. Ce kmetje ne bodo našli svojega mesta v obstoječi kmetijski or- ganizaciji, bodo ustavaljali za- druge — kar bo zakon omogo- čal — in na marsikaterem pod- ročju bo to škodljivo, ker bodo imeli poleg ene kmetij.ske or- ganizacije, ki je že tako v sla- bem položaju, še nekaj slab- ših. Zakon naj bi torej precizno določal pravice kmetov v go- spodarskih organizacijah, kajti smetje se bodo težko spopri- jemali z administracijo teh podjetij, ki je v preteklem ob- dobju delala z metodami, za- radi katerih je bil kmet naj- večkrat v slabši samoupravni in ekonomski poziciji. Dotaknil se je tudi vprašanja popolnega socialnega zavaro- vanja kmeta na prostovoljni osnovi ter menil, da je treba podpreti to možnost, ker je marsikateri polkmet, ki bi lah- ko živel od svoje kmetije, za- poslen predvsem zaradi social- ne zaščite To seveda vpliva na njego- vo delovno storilnost — na nje- govem posestvu ali v podjetju. To bo tudi vplivalo na smelej- šo odločanje kmetov za pre- usmerjanje v blagovno proiz- vodnjo, ker si bodo z bolj- šo materialno osnovo pridobili možnost za popolno zdravstve- no in socialno zaščito. -d 20. avstrijski lesni velesejem — lUBILEJNA PRIREDITEV Jubilejni — 20. avstrijski velesejem lesa, lesne prede- lave in izdelave bo pravgo- tovo paša za radovednost strokovnjakov, je poudaril dr. Kleindinst. direktor sej- ma, ko je v petek govoril novinarjem na tiskovni konferenci v restravraciji hotela Orel v Mariboru. Po- leg paše za oči bo na sej- mu tudi nekaj zelo po- membnih strokovnih sestan- kov. Med drugim bodo go- vorili tudi na temo »Lesene hiše danes in jutri« na ka- terem bo zbranih 50 novi- narjev, strokovnjakov za to področje iz 12 evropskih držav. Na tem jubilejnem sej- mu, ki ga bodo odprli 7. avgusta letos v Celovcu, se bo obiskovalcem pi-edstavilo 1500 razstavljalcev. Priča- kujejo, da bo sejem obiska- lo 250.000 ljudi. Med ugled- nimi gosti pričakujejo letos zraven zastopnikov tujih držav v Avstriji, tudi mi- nistre za gozdarstvo, kme- tijstvo oziroma gospodar- stvo iz ZR Nemčije, Romu- nije, Poljske, Italije in Slo- venije (Milovan Zidar, član republiškega izvršnega sve- ta). Najbolj znamenita prire- ditev v okviru avstrijskega le.snega velesejma bo prav gotovo drugI internacional- ni simpozij o gozdarstvu v gorovju in uporabi tankega lesa. Na tem simpoziju bodo sodelovali predavatelji — strokovnjaki iz Zahodne Nemčije, Švedske, Švice m Avstrije. Po simpoziju, na katerem pričakujejo okrog 250 sodelavcev iz 8 držav, je predvidena tudi ekskur- zija. Ogledali si bodo sred- nje in male obrate za pre- delavo tankega lesa Avstrijski lesni velesejem je strokovna prireditev za les, njegovo uporabo in ob- delovanje, je najuglednejša prireditev te vrste v Evro- pi. Svojim obiskovalcem bo nudil v času od 7. do 15. av- gusta vse strokovne infor- macije. Ogledali si boste lahko najnovejše dosežke v industriji proizvodnje in predelave lesa. Dr. Klain-- dinst je poudaril, da bo na sejmu tud' med drugim ze- lo zanimiva elektronska na- prava za merjenje lesa. ka- kršne še doslej ni bilo mo- goče videti na nobeni po- dobni prireditvi. Posebno pozornost bo na tem velesejmu zbujala pra- va vas lesenih hišic. Tu bo- do obiskovalci lahko obču- dovali i7xle'.I-° iz Češke, Ro- mun,ije in Sovjetske zveze. Tu bo tudi žagarski obrat in mizarska delavnica, ki bosta prikazala, kako je mogoče modeine stroje za obdelavo lesa praktično u- »^orabiti. V posebnih izložbenih pa- viljonih bodo prikazali tudi razvoj lesne industrije v Avstriji, uporabo lesa v gradbeništvu ter mehaniza- cijo za prenos lesa v gorskih pokrajinah. Na tem sejmu bo razstavljate tudi naše podjetje Slovenija les. jr Franc Hojnik- Krištof Na pokopališču v Sloven- ski Bistrici smo se poslovili s Francem Hojnikom-Kri- štofom, revolucionarjem ^n družbenoipolitičnim delav- cem. V NOV se je vključil v začetku leta 191r2 in de- loval v prvem odboru OF za Slovensko Bistrico. I-eta 1944 ie postal prvi sekretar KPS za okraj Slovenska Bi- strica, kasneje pri Lenar- tu, do svobode pa je bil se- kretar KP v Mariboru. • r osvoboditvi je oprav- ljal številne pomembne družbene in politične funk- cije. med drugim pa je bil tudi republiški poslanec. Med več odlikovanji, ki jih je prejel za. svoje nese- bično delo, je tudi najvišje slovensko priznanje za za- sluge med NOV v vrstah OF — zlati znak OF. To je bil le skromen akt naše družbe, ki je želela izreči vse tisto, kar bi bilo treba reči človeku, ki je dal na- rodu, kar je dobival od živ- ljenja. So trenutki y življenju, ko se odmislimo iz svoje stvar- nosti in za hip poglobimo misel svoje biti in v veli-< čino življenja. Različni so ti trenutki. Taka je tudi smrt tovariša Krištofa. Se tako kruta zakonitost biva- nja in življenja, le za kra- tek trenutek ustavi nadalje- vanje poti. Postojimo, se ozremo okoli, ugotovimo stvarnost, najdemo sebe in iie smo sredi burnega pre- rojevanja in nadaljevanja ter bolj bogati za spozna- nje odločneje stopamo na- prej. Poslovili smo se od člove- ka, ki je živel, delal in ust- varjal ter zapustil jasno sled, ki ji je vredno slediti, ker pelje v svetle dni in hkrati odločr^ kaže, kako jo treba zastav^Li svoje živ- ljenje. TEDNIK, vaš list STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK, 8. julija mtl Duh kraja, ki je ustvaril klopotčevo pesem, val^ Ziviiinio v krajih, kjer se Paflioska nižina zlepi j a s hrubovitim svetom. Pohor- ska obronka se bodo svetli- kali v soncu, ko se boste od- ločili za potep po bistriški občini, n^je iz doline pa se bo še vedno vlekla megla. Moirda ste motorizauani in se boste torej pripeljali, ali iz mariborske ali ljubljan- ske smeri, seveda če vmesne odštejemo, pa tudi po želez- nici prav do Bistrice ne bo- ste prišli, ker smo nerenta- bilno znamenitost že dolgo tega ukinili. Primakati jo boste torej morali prek zlo- glasnih bistriških klancev in morda boste porekli kako pikro na račun nemotgoče pota. V tolažbo vam moramo kar hiitro povedati, da neje- volji ni mesta, kajtd zgraje- na je bdla v časih, ko še niso poznali razlastitve, kmetje pa za takšne »neum- nosti« prav gotovo niso ho- teli dajati svoje rodovitne zemlje Kakorkoli že, prišli ste v Slovensko Bistrico in ko boste uredili problem s parkiimim prostorom, vas vabimo na potep. Ce boste stawga Bistri- čana povprašadi, od kdaj ionamo mestne pratvice, bo- ste dobiila odgovor, da že od nekdaj, sicer pa zgodovinski dokumenti trdijo, da so me- ščani že leta 1310 imeli svoj meslni pečat. Zatorej nič čudnega, če si Zav^ za spo- meniško varstvo prizadeva. da bi tudi zanamcem oh ra- nili i vsaj delček preteklosti. Taikole pravijo: »Slovensko Bistrico varujemo kot histo- rično mestno jedro. Naselje je nastalo ob cesti sever— jug, ki se je tu razširila v trg lijakaste oblike. Naselje je že v srednjem veku do- bilo mestne pravice in se obdalo z obzidjem. Tako zavarovano je imelo obliko pravoikotnik-a s stolpi na vogalih. Ob mestnem obzid- ju so tekli obzidni jarki, na severu pa je mesto varoval bistriški potok. Mejo tega historičnega jedra še danes lahiko sledimo. Zal so pred nekaj leti podrli jugovzhod- ni mestni stolp jn del ob- zidja, jugozahodni stolp pa je še ohranjen.« Ko si bost6 ogledali sre- dišče mesta, bi vam priipo- ročali še ogled gradu, kjer sicer ni več graščakov, kljub temu pa je tam vsak dan kar precejšen živ- žav, saj nam še vedno ni uspelo zgraditi toliko stano- vanj, da bi lahko prebivalce izselili, gradiu pa namenili še kaikšno drugo funkcijo. Kljub vsemu pa bi si bilo vredno ogledati nekatere re- stavrirane freske. Potem bi vas povabili na sprehod po bližnjem parku, kjer boste lahko poiskali senco v 315 metrov dolgem gabrovem drevoredu, ki je ena izmed pravih znamenitosti, prav tako kot dejstvo, da v par- ku ni ene samcate urejene klopi, da bi se oddahnili, kar je seveda druga zname- nitost. Opozoriti pa vas mo- ramo še na kamnito ograjo, kti velja za mali geološki muzej ka men in si oven j ebi - striškega Pohorja. Spet vzemimo pot pod noge. Kmalu bo za nami ko- pališče z izredno lepo oko- lico, ustaviili pa se bomo še- le pri rimskem kamnolomu ob bistriškem potoku, od koder so nekoč širom po deželi vozili beli marmor. Vsekakor si bomo privoščili zadovoljstvo in odrinili na- prej ter občudovali bistriški Vintgar, tu in tam pa bomo morda naleteli na ostanke drče, po kateri so še pred dvemi desetletji pridno splavljaM hlodovino v do- lino. Na Pohorju smo. Seveda vam bomo pokazali največjo jelko srednje Evrope, ki je visoka okoli 45 metrov, pre- mera ima več kot dva me- tra, strokovnjaki pa so o- cenili, da ima okoli 50 kub. metrov lesne mase. Posebej moramo omeniti, da je na Pohorju, pri kme- tijah, ki so močno izpostav- ljene vetru in udaru strele, najti značilne hišne lipe, nekatere staire tudi 200—400 let. Prava posebnost je lipa pri Sv. Urhu, ki je bila sa- jena leta 1648 v spomin westfalskega mi.ru. Ta lipa je pravi bioloiki unikum, saj je skozi trhlino lastnega debla vrh pognal nove ko- renine. Na pohorskih pašnikih se bcmo potem predali soncu, tisto malo arnike, ki je še ostala, pa bomo bolj obču- dovali, vsekakor pa ne tr- gali. Pot nas vodi naprej, k Trem kraljem, kjer se usta- vimo v Štuhecovem domu, ki vse bolj postaja središče turizma in rekreacije. Sami se lahko prepričate, kakšno lepoto vam nudi razgled, to- da časa nimamo veliko. Pre- den se odpravimo, moramo omeniti, da bodo blizu doma v prihodnjih letih poskrbe- li tudi za smučarje. Načrti za vlečnico so že priprav- ljeni in ko boste ob letu s smučmi prisopihali, boste našli zadovoljstvo v smuki. Ljubitel.ii miru pa želijo stran od »trušča«. Le uro hoda naprej ai lahko ob Črnem jezeru postavimo šo- tor in uživamo ob ribolovu, s plačano dnevnico seveda. Tod je možnosti za izlete veliko. Morda bi se prvi dan odpravili proti Sumiku. V soteski Lobnice, okoli sla- pov, je ohranjen majhen ostanek pohorskega prago- zda, ki je s posebnim odlo- kom razglašen za gozd s po- sebnim namenom na p(wr- šini komaj 50 ha. Tonalitno pečevje, prepadne stene, brzice in sla;pK>vi ter redko rastlinstvo, še stopnjuje sli- ko\ntost tega naravnega re- zervata. Drugi dan bi jo ubrali proti Osankarici in k Trem Žebljem, kjer je poslednje bojišče Pohorskega bataljo- na, potem pa spet v doliino, to pot po oplotniški strani, ker se nameravamo ustarviti v Lukanji, kjer je bila usta- novljena v času NOB cen- tralna vojaška tehnika Se- ver. V Dukanji je tehnika delovala le krajši čas, nato so jo preselili v Pameče, le- ta 1&44 pa je v Koritnem nad Oplotnico spet začela delovati nova tehnika — Mernik. Kmalu so jo prese- lili v Božje, kjer je ostaila do konca vojne. Bila je naj- večja na Pohorju, tiskajj so predvsem za okraja ^ venska Bistrica. Konji^^ Mambor. " Ob cesti Oplotnica-~.§i venska Bistrica se bonio, stavili še na VenčeseIsJiu pokopališču in se pokloj spominu velikega rodolju dr. Josipa Vošnjaka, i^j. bil eden na,jvečjih pobuti kov ustanavljanja čitaj na Slovenskem. Z našim sprehodom šei smo končali. Spet se odpr vimo iz Slovenske Bistri to pot proti Štatenber) Nekdo je pred leti zai)]« da je to girad zamujenih m Ložnostd, in koliko resnic« v tem. Najprej se bomo vsi sli paj zajezili nad silabo c€s( za katero že dolgo ni dena ja in kdo ve, kako dolgo še potrebno čakati. Sicer grad vsako leto nekaj n secev gosti turiste. Možn sti za razvoj pa je sevej še veliko, ko bi le asfaltirS tastih neikaj kaiometrov « ste! S Statenberga ni dal( na Boč, ki je poraščen znamenitim rastlinstvom, n vrhu pa je tudi razgledr stolp. Boč je zanimiv d vsakem letnem času, veliki krat pa ga obiščejo div prašdčd, ki jim seveda sled jo tudi lovci. S tem z izk Slovenjebistriški mestni trg Na svoj račun pridejo tudi ljubitelji ribolova Med mnogimi znamenitostmi v parku je tudi kužno zn' menje plJlK — ČETRTEK, 8. julija 1971 STRAN 8 ttatenberga nismo kom- ^ Mnogi letoviščairjd ^u ne vedo, za kraški iz- r^^ Studenicah ter pod- jami, Balunjačo na in Belojačo pni nek- ^jem rudniku črnega ore- •^agih znamenitosti vam ^a ne moremo predsta- ^tistim pa, ki so Ijubi- elja etnografskih spomeni- kov, moramo zaupati, da so la Pohorju, v Halozah in ^oma v Vinarjih nekateri iBiografski spomeniki v zad- ijem sitadiju propadanja, tare pohorske domačije z dimnioaimn, grajene iz lesa in krite s slamo, so močno prezidane, stare kmečke ža- ge in mlini, vinske kleti in mlini na veter na Križnem vrhu in v Laporju že sko- raj povsod izginili. Počasi odmirajo mojstrovine, ki so jih ustvarili naši predniki, često nepismeni, pa vendar z rokami strokovnjakov. Cas bezi, dtin kraja, ki je ustva- ril klopotčevo pesem, pa vabi. Ne jutri, danes spoznajte naš lepi kraj. Tekst in slike: D. Utenkar fsrtizanska bolnica »Jessen« pri Lepejevi domačiji na Pohorju I pa Štatenbergu so poskrbeli, da je redko drevje pravil- U no označeno ... hvala vozniku volkswagna K-103-096 Ob nedavnem potovanju ^orne skupine »Vinko wže« v Celovec na,m ni "^lo takoj najti Mladin- vasi pri Vrbskem jeze- 'V' kjer smo bili nastanje- Pri poizvedovanju pa se sirečali s starejšim Voznikom avtomobila z reg. «enako K-103-096 ter ga po- ^rašali za pot, ki bi nas 'Sijala do cilja, , ^Ozndk ni okleval, ampak Uirno sedel v svoj avto nam dejal, da mu naj slediano. Po nekaj ki- f^^^etrih vožnje ob Vrbskem nam je nato pokazal ceste, ki nas je pri- ■^'iaia na cilj. Ker se tedaj temu vozni- pisnio mogli zahvaliti, je takoj odpeljal, se m^i ^^ prav lepo zahvaljuje- mo ter pri tem poudarimo, da naj bo zgled, kajti tudi pri nas je takšno tovarištvo in pomoč na cesti potrebno. F. H. Ni znal plavati v četrtek. 1. julija, ob 13.45 Se je v letnem bazenu v Kidričevem utopil učenec 5. razreda osnovne šole »Boris Kidrič«, Gregor Ba- bič iz Maribora, Babič je prišel s skupino otrok, ki ^'h je pripeljal župnik An- ton Zerdin iz Maribora. O- troke je pustil v bazen, ne da bi se prepričal, če vedo plavati. Kakih 30 minut po- tem, ko so otroci pričeli s kopanjem, so Babiča poteg- nili iz vode brez znakov življen^ja. -FK- OB 400-LETNICI ZAČETKA UPORA ŠTATENBERŠKIH P0DL02NIK0V Na slovenskem i« hrvaš- kem pripravljajo veliko pro- slavo ob 400-letnioi kmečkih uporov in prav je. da ob tej priložnosti izvemo kaj več tudi o upornih štaten^ber- ških podložnikih, saj je na slovenskobi stri škem podiroč- ju vzklil neposreden povod za upor proti zločinskemu postopanju graščaka Tahi- ja, lastnika graščine Staten- berg. Tahi je kupil ta grad leta 1556. Razvaline se še vidi- jo na strmem hribu blizu Makol. Takrat je pod gra- ščino sodila vsa osrednja Dravinjska dolina, Haloze pa tudi Crešnjevec in La- porje. Sestavljena je bila iz treh delov: eden je bil last; deželnega kneza, drugi je bil fevd solnograškega in krškega škofa, grad, prista- ve in drugo pa last gra- ščaka. Tahi je bil že prej zaple- ten v razine homatije na Hr- vatskem, kjer je pokazal gospodovalno naravo proti sosednjim plemičem in ljud- stvu. Graščaku v Slovenski Bistrici pl. Indugspeugenu je siiloma vzel travnik, žič- kemu samostanu pa ribolov- ne pravice v potoku Oplot- nica; v raznih krajih pa si je prisvajal tudi visoko de- setino. Od tlačanov je jemal posojala, prav tako od trža- nov in meščanov, na vrnitev pa seveda niitd pomislil ni. Vsakogar, ki je zahteval, ali vsaj ponižno prosil na pla- čilo dolga, je dal pretepsti ali zaipreti v ječo. Kar razumljivo je, da je neprestano poveča val dav- ke, razne druge dajatve in tlako. Domislil pa se je še novega načina izrabljanja podložnikov. Pošiljal jih je z graščinskimi izdelki v Slovensko Bistrico, Ptuj ali Celje, kjer so bile tržne ce- ne maksimirane, česar pa Tahi ni upošteval. Ko je po- slal podložndka Jurka z dvema sodoma krapov na trg v Ptuj je povrhu vsega v poletni vročini poginilo mnogo rib. Kljub vsemu je moral Jurko plačati grašča- ':u vnaprej določenih 23 goldinarjev. Podobno se je godilo Juriju Detičku iz Poljčan, ki je moral v Slo- venski Bi.st.rici prodati dva centa rib in 700 rakov. Ta je moral iz svojega plačati še 10 goldiinarjev. Udomačena praksa tega tirana je bila, da je jemal pri trgovcih dragoceno bla- go brez plačila. • Njegovi hlapci so tudi ropali kme- tom živino in domače bla- go. Obrtnikom in služabni- štvu ni plačal težko priga- ranega zaslužka. Njegov sn Gabrijel pa ni bil nič boljši. Najtežje je prenašalo ljud- stvo Tahijev odnos do kmeč- kih hčerk in žena. Pni po- znejših obravnavah so iz- javljali, da jih je najbolj prizadelo to. da je Tahi ta- ko brezobzirno skrunil hčer- ke in posiljeva] žene. Po celi deželi so poznali pri- mer, ko je podlošjniiku Pavlu Jurkoviču Tahi ugrabil in oskrunil hčerko. Ko mu je kmet očital nesramnost, ga je Tahijev sin Gabrijel se- kal po obrazu in ga oslepil. Siromak je ob palici in vod- niku odšel v Gradec in oseb- no tožil tirana. V letu 1571 so se štaten- berški podložniki le odločili za skupen nas',op. Poslali so pritožno piismo deželnemu knezu Karlu v Gradec, ven- dar brez uspeha. Takoj so se pričeli skrivoma dogovar- jati na upor. V letu 1572 so nenadoma napadli girad Statenberg in ga zas-edli. Kljub temu, da je bila tu krasna oprema in skrinje polne dragocenosti, se niso ničesar dotaknili. Želeti so le pravico. Pozneje so se priključili kmetom, ki so se uprli pod vodstvom Ma- tije Gubca. PTUJSKI STRELCI ZOPET USPEŠNI Kljub Skiromnim pripra- vam in kratkemu priprav- ljanju je bilo zadnje občin- sko prvenstvo občinske strelske zveze Ptuij z malo- kalibrsko in vojaško puško dokaj uspešno. Veliko zanamanje je vla- dalo za streljanje z vojaško puško s katero so po osmih letih zopet tekmovali. Ne- urejeni strelski rov za na- naestitev tarč, ki je bil 1962. leta porušen, a še do danes nepopravljen, je streljanje delno otežkočil. Tekmovanja v streljanju z vojaško puško se je ude- ležilo kar 34 strelcev, od teh večina starejših, ki so s tem orožjem streljali pred de- setimi in več leti Doseženi so biM nekateri nepričako- vani dobri rezultati. Ekip- no je zmagala skupina Tur- nišče I (834 krogov), pred ekipo Jože Lacko I (753 kro- gov) in Turniščem II (713 krogov), ki sta bila drusa oziroma tretja. Med posa- mezniki pa so bili najuspeš- nejši: Stanko Pulko, Ivan Ratajc in Štefan Skok iz Turnišča. Streljanje z malokalibr- sko puško se je udeležilo 43 strelcev. Najbolje so se iz- kazali strelci iz Turnišča. ki so tudi v tej kategoriji zma- gali (938 krogov). Druga je bila ekipa iz Kidričevega (881 krogov), tretja pa ekipa Turnišča H (838 krogov). Od posameznih članov so bili najboljši: Ratajc 245. Pulko 244, Skok 233. Gole 233, vsi iz Turnišča. Od mladincev sta se zelo dobro izkazala Janko Primožič (185) in An- ten Bran.šteter (183 krogov), oba iz Kidričevega. Največ pohvale pa zasluži edina na- stopajoča mladinka Zdenka Skok iz Turnišča, ki je v trostavu nastreljala 208 kro- gov in tako dosegla izreden uspeh. Na republiškem prvenstvu v Ljubljani (od 25. do 27. junija 1971) je sodelovalo v streljanju z vojaško puško 8 strelcev, z malokalibrsko puško pa 5 članov, 5 mla- dincev in ena mlad nka. Ptujsko občinsko strelsko zvezo .so častno zastopali, saj so v streljanju z voia- ško puško v trostaivu ekip- no zasedli tretje mesto Tu- di v hitrostnem streljanju so dosegli tretja mesta ter zato prejeli lepe diplome. Z malokalibrsko puško pa so med petnajstimi najbolj- šimi slovenskimi ekipami na četrtem mestu. K usipehu jim česititamo in želimo mnogo uspehov v bodoče. Za občinsko strelsko zvezo Alojz Koželj Radio, ki sam zadremlje Radioaparati z vgrajeno uro, ki je obenem seveda tu- di budilka, so še vedno veli- ka moda, čeprav niso nika- kršna novost. Zdi se, da je tu domiselnost tovarn ' docela omagala. Pri Philipsu pa so se spomnili nečesa čisto nove- ga. Njihov novejši radio za srednje valove in UKV ima še dodatno avtomatiko, ki sprejemnik sama izklopi — nastavljati jo je mogoče na poljuben čas do 60 minut. Tako poslušalec lahko mirno zadremlje ob glasbi, radio pa »gre spat« kmalu za njim. Pri tem pa skoraj ne vemo več ali je to ura s prigraje- nim radijskim sprejemnikom, ali sprejemnik z vgrajeno uro...? Spal pod šestimi odejami Kot gost in prijatelj se je Stane Stanič iz Ptuja sku- paj s folklorno skupino »Vinko Korže« iz Cirkovc udeležil festivala folklore 71 v Celovcu. S prijateljem Jo- žetom Vrablom sta dobila skupno sobo za prenočeva- nje. Ker se Stane Stanič zju- traj le ni hotel prebuditi, čeprav je sonce bilo že vi- soko v zenitu, se je zanj zbal Vrabl ter ea pokril še s svojimi odejami. Tedaj pa je Staniču le postalo pod kupom odej prevroče, da je morail zlesti s svojega leži- šča. F. H. STR/^JJ 10 TEDNIK — ČETRTEK, 8. julija Ig^j Zatiranje krompirjeve plesni ali fitoftore Ce bomo hoteli pridelovati dovolj krompirja za prodajo ki aa krmo, bomo morali $kro»piiti tudi juilija krom^ pirjeve nasade s kemičnimi fjjipravki aa zatiranje ko- loradskega hrošča im krom- pirjeve pleisni. Čeprav bo- do kmaihi dozorele zgodnje krompirjeve sorte in jih bomo pobrali z njiv, se na ostalih, ki jih bomo izkopa- vaili šele konec avgusta oz. v jesenskih dneh, nemoteno razvdjje nov rod koloradske- ga hrošča, a ple^n lahko uniči velik del pridelka. Najugodnejša za krom- pirjevo plesen so vlažna in topla poletja. Najprej se pri nas pojavi v sredini junija. Napada zelene dele rastlin, s tem »-a je seveda zaustav- ljena tudi rast gomoljev. Na listih se najprej pojavijo zelonkastorumene pege, ki pozneje potemnijo, na robu peg pa opazimo plesnivo prevleko. Ta prevleka so trosi glivice s katerimi se bolezen razmnožuje. V dež- ju se ti trosi izpirajo iz ze- lenih delov rastlin in oku- žijo tudi gomolje. Močno napadeni gomolji nam pro- padejo, z manj napadenimi pa v drugem letu lahko zo- pet bolezen razširimo, če jih sadiimo. Krompirjeva plesen naj- bolj napada sorte: cvetni k. bintje in še druge, kjer so močno občutljivi gomolji. Krompirjevo plesen prepre- čujemo z večkratnim pra- vočasnim škropljenjem Škropili bi naj vsakih šti- rinajst dni, pri čemer je seveda pomembna občutlji- vost sorte za to bolezen in vreme. Zato je treba upo- števati napoved orotifitof- torne službe, ki jo objavlja- ta dnevni tisk in RTV. Proti plesni škropimo s fungicidii. Za prvo škroplje- nje je priporočljiva uporaba pripravka du-ter. ki prepre- čuje napad bolezni na go- moljih. Škropiti moramo tudi zemljo, še preden pro- drejo trosi v zemljo. Za ea hektar potrebujemo 1,5 kg du-tera. Z ostalimi fungicidi pre- prečimo nadaljnji napad, že napadenih delov pa ne za- varujemo. Škropimo še lah- ko z naslednjimi pripravki: dithanom M-45 (2—3 kg na hektar), bakrenim apnom 50 (5—7 kg na hektar), cu.pra- blau do 6 kg na hektar. Koloradskega hrošča pa v juliju, ko se navadno razvije že drugi rod. zatira- mo z DDT pripravki, kot pantakan, pepein in gesa- rol, ali lindan pripravki, na primer: lindan olje ali lin- dapin. Uporabljamo pa lah- ko še sevin (2 kg na hektar), dimecron (2 kg na hektar) in svinčeni arzenat (10 kg na hektar). ML Vigoja jagod Jagode so okusno in ro- dovitno sadje, ki ga gojijo ne samo v vrtovih ampak tudi v nasadih. Jagode do- TOrevajo bolj zgodaj, so prikupne zunanjosti ter o- svežujočega in prijetnega okusa. Jagode vsebujejo ve- liko vitaminov in rudnin- skih snovi, ki so neobhodno potrebni človeškemu orga- nizmu. Jagoda je večletna rast- Una, ki se najhitreje prila- godi zemlji in podlagi. Naj- bolje uspeva v srednje tež- ki zemlji, ki je dovolj pro- pustna in dobro zadržuje vlago. Sadike si vzgojimo s pritlikami ali pa s semenom. Ko grm obrodi odžene nia- tičaa rastlina členkaste pri- tUke. Na členkih se razvije rozeta lističev, navzdol pa požene ko;renine. Ce hočemo razmnožiti neko sorto, lah- ko damo členke z rozeto li- stičev v lonček n pustimo rasti pritliko neprekinjeno z matično rastlino. S seme- nom razmnožujemo jagode tako, da od najlepših plo- dov vzamemo seme in ga aprila ali maja posejemo v tople grede. Mlade sadike d 3 jeseni dva do trikrat pre- sadimo in jih nato posadi- mo na stalno mesto. Zem- lja za jagode mora biti že prej pripravljena. Gnoj za- orjemo ali zakopljemo v zemljo že jeseni ali zgodaj spomladi, da je zemlja ob sajenju rahla vsaj do 25 cm globoko. V kakšni razdalji bomo jagode sadili, je odvisno od bujnosti sorte, klimatskih razmer in od razpoložljive- ga prostora. V vrtovih lah- ko sadimo jagode v kvadra- tu 40x40. Lahko pa sadimo tudi v obliki trikotnika ali v vrstah. Medvrstne razda- lje naj bodo 60x90 cm nara- zen, v vrsti oa 40 do 60 cm sadiika od sadike. Sadimo le najlepše mlade sadike. Ko- renine ostarelih sadik so temne, skoraj črne, medtem ko so korenine mladih sadik svetle. Pred sajenjem po re- žemo polomljene in suhe korenine ter nezdrave ali poškodovane liste. Pustimo lahko samo dva do tri li- ste, saditi pa je najbolje v oblačnem in mirnem vre- menu. Korenine sadik lahko pred sajenjem namočimo v mešanico vode in komposta. Saditi moramo tako globo- ko, da je koreninski vrat v iSti ravnini z zemljo. Ce sa- dimo pregloboko sadika zgnije, ob plitvem sajenju pa se sadike posušijo. Po sajenju jagod moramo zem- ljo dobro zalivati. Jagode lahko sadimo zgodaj spo- mladi ali oa avgusta, to je zgodaj jeseni. Za jagode je pomembno in potrebno gnojenje na za- logo, potrebno pa je vsako leto še dognojevati z rast- linskimi gnojili. Ce imajo jagode dovolj dušika, fos- forja in kalija so bolj di- šavne in odpoine proti bo- leznim in škodljivcem. Na pet arov lahko potrosimo 25 kg nitromonkala, 15 kg superfosfata in 15 do 20 kg kalijevega sulfata ali kali- jeve soli. Paziti pa moramo, da kalijeva sol ne pride na zelene rastline, ker povzro- ča ožige. Poznamo zgodnje, srednje in pozne sorte jagod Med zgodnje sorte spada sorta regina, ki v naših krajih rodi v drugi polovic, maja. Plodovi te sorte so debeli, meso oa .je belo. Sorta dixi- land im?, debele škrlatno- rdeče plodove, meso pa je rožnato in krvavordeče bar- ve. Zgodnje sorte so še armore, surecrop itd Izred- no rodovitna srednje pozna sorta je sen ga sengana. Sem sodijo še geor soUvedel, sparkl idr. ML Na izletu Peljali smo se z avtobu- som v Rogaško Slatino. Sli smo v steklarsko šolo. Tam nam je tovariš direktor po- kazal, kako so pihali skozi cevi žareče steklene balonč- ke. kako so brusili Ln bar- vnli. Meni je bilo najbolj všeč, kako so tiskali srčke na kozarčke. V nebotičniku smo se pe- ljali z dvigalom v dvanaj- sto nadstropje. Od tam smo videli, kako so spodaj majh- ni ljudje. V novo šolo smo šli na kosilo. Potem smo šli v gozd. Tam smo se skrivali in lo- vili Nato smo šli v nalivalni- co. Videli smo kake polnijo slatino. Naenkrat je počilo in razneslo dve steklenici. Branki je bilo sla^bo. Sli smo ven Nato smo šli na želzniško postajo. Vlaka še ni bilo, zato smo s' Drepevali. Ko je pripeljal vlak, smo vstopi- li. Peljali smo se do Rogat- ca. Takrat smo zaslišali Vesnin -klic, ker se je za- klenila v stranišče. Komaj se je odprla. Sli smo na avtobusno postajo. Tja je prišel moj očka, kii dela v Straži. Z avtobusom smo se vsi peljali domov. Maja Kitak, 1. a razred. Majšperk Tega ne razumem . ., Ameriški vojaki zopet z letali bombardirajo Vietnam. Jezno sem zaprla radio, za- tisnila oči in v mislih sem I videla nekaj groznega f^j nekem ravnem travniku s^^ videla množico "ledolžnii) žena in otrok, ki so kričali in klicali na pomoč, a j«ji nihče ni mogel poimagaij, Nad glavami so zasLiša-Ii je. tala. in vedeli so, da jihvsa^ trenutek čaka grenka sosr^ Letala so priletela, spustila na uboge Vietna.mce dve bombi in ti ubogi ljudje so začeli umirati od strašoih bolečin. Rada bi jim pomagala, j tega ne morem storiti. Vem, da bcvdo Američani to vojno z Vietnamci zgu- bili, ker jim hočejo iz rak iztrgati njihovo domovino. Ne strinjam se s tem, da so po svetu vojne, saj bi lah- ko narodi vsega sveta žive- li kot bratje in sestre ene same družine ali pa ene dr- žave. Po glavi m: roji mi- sel, zakaj smo lahko v Ju- goslaviji vsi narodi prijate- lji, pa čeprav so eni Hrvat- je, drugi Slovenci, tretji Čr- nogorci, Makedonci in Srbi. Mislim, če bi voditelji vseh držav na svetu v9o lem nebu zavladale zve/j^^ in med njimi je plavala kra- ljica luna. Raj ko SaUer. 6. razr., Podlehnik RDEČI LISTNI OŽIG VINSKE TRTE Spomladi, maja in junija opazimo v vinogradih na spodnjih tri do petih listih mladih poganjkov rdečka- ste pege. Pri ixiečih sortah so listi škrlatno rdeči, pri belih sortah so pege oziro- ma ožigi rdeče rjavi. V ne- kaj dneh ali tedn-h, kar je odvisno od vremena, listi porjavijo, se posušijo in od- padejo. V avgustu in sep- tembru se lahko ožigi spet pojavijo, tokrat na vseh li- stih. ki predčasno odpade- j\ kar kvarno vpliva na dozorevanje lesa in grozdja. Povzroč'teli te bolezni je glivica, ki prezimi v odpad- lem listju. Spomladi veter raznaša trose na listje vin- ske trte. Glivica se razvije v listnih žilah, jih zamaši, listje se oa zato posuši in odmre. Rdeči listni ožig ni bole- zen, ki bi se pojavljala vsa- ko leto redno Bolj so rde- čemu Listnemu ožigu podvr- žene samorodnice. napada pa tudi žlahtne sorte. Naj- bolj občutljive sorte so: veltlinec, rulandec in plavi bu rgundec. Pomembno za zatiranje te bolezni je, da moramo škro- piti že takrat, ko ie trs od- gnal listje, ko ie na poganj- ku 4 do 6 listov. To je znat- no prej, kot začnemo obi- čajno škropiti proti perono- spori. Takrat, ko opazimo rdeče pege na listih, je za- tiranje že prepozno. Odlo- čilno je torej prvo zgodnje škropljenje, nadaljnja škro- pljenja, ki so namenjena proti peronospori, pa učin- kujejo tudi »roti rdečemu listnemu užigu. Za škrop- ljenje uporabljamo ista sredstva kot proti perono- spori. ML plJlK — ČETRTEK, 8. julija 1971 STRAN 8 Ali lahko pride- lamo več hrane Reinol ocenjoije- jj v svoji knjigii »Trenutek ^ soffieu«, da porabi ame- riški človek v 70 letdJi živ- jjeftja — neposredno in po- ^dno: 100.000 kub. metrov 58.000 Idtrov bencina, 45«0 mesa, 13.000 kg mle- jta iai sffnetane, povrh pa za 50eO do 8000 dolarjev mate- rialov za gradnjo šol, 6300 dolarjev za obleke, 7000 do- larjev za pohištvo in — p9 ka.j bi naštevali. Mnogo, vse- kakor. Odkacf stojd svet, je človek Vsakokrat, ko mu je zmanj- kalo hrane, zaoral v ledino i« pose j al nova polja. Po- gledamo na zemljevid in vemno, da mora biti neobde- lane zemlje še nič koliko. Le počasi. Profesor dr. Paul Erlich malce zajedlji- vo meni v svoji znameniti faijigi, da bi bilo čisto mo- Koče obdelati tudi. površino Lune. če bi le imeli dovolj energije, denarja in volje — Vendar bi bil uspeh prepo- zen. Zal je podobno tudi na Zemlji. Obsežna področja na Zem- lji niso neobdelana zato, ker l>i pozabili nanje, temveč zato, ker bi jih bilo predra- go ali sploh nemogoče ob- delovati. Dober primer zato bohotna tropski prago- zdovi, kjer raste tropsko ^lenje. bi pač raslo tudi ^»»to, krompir in riž. mar ae? Bratailska vlada je pored nekaj leta skušala z obilo de- narja zasnovati v podiročju Amazooke, sredi pragozdov, zeleno kmečko naselje lata. S(krč(ia.i so džunglo, pripra- vnJa, zoraJi, pognojili in po- sejaili polda ter posipravili lep pridelek. Ia.ta je bila po- nos Braiziilije — toda ne dol- go. V manj kot petih letih je polja prekrila kot tlak trda, debela skorja, ki jo je nemogoče obdelovati in na kateri ne zraste prav nič. Temu procesu pravijo laterizacija; posebna sesta- vina pragozdne zemlje, la- terit, se strdi ob obilnem stikal z zrakom v trdo ka- menino. Kot kažejo najnovejše razisikave, ni to nič novega. Pred 800 leti so iz kh mer- ske civilizacije na severu Kambodže zrasli sloviti templji pri Angkorju. Civi- lizacija je ugasnila in temp- lji so ostali sredi džungle. Zgra.jeni so iz peščenca in laterita. Khmeri so seveda ob©vitrt. Poceni in učinkovita pa takšna kme- tijska proizvodnja ni. Vemo tudi za druge po- skuse obdelovanja do tedaj nedotaknjene ledine, vendar so vsd propadli. Spornnimo se samo orjaške akcije, ki jo je leta 1954 v Kaeahsta- nu sprožili Nikita Hruščov. Akcijo so imenovali »Devi- ška zemlja« in je klavrno propadla zaradi neugodnega podnebja in slabe zemlje. Predvsem pa je treba le- dino največkrat namakata, seveda ne z morsko vodo, ki je imamo največ. Po naj- bolj optimističnih ocenah bodo postopki za razsolje- vanje morske vode dald le- ta 1984 okrog 90 milijonov kubičnih metrov sladke vo- de dnevno. Samo ZDA po- rabijo že sedaj okrog 1600 milijonov kub. metrov vo- de dnevno, do leta 1984 pa se bo ta številka povzpela na 2600 milijonov. Sladke vode za namakanje ledine torei zlepa ne bo dovolj, pa čeprav namenoma pozabi- mo na težave okrog cene in prevoza razsoljene morske vode. Poskusimo lahko tudi po drugi poti, vzdolž »prehram- bene verige«, v katea-i je iz- koristek vsake stopnje le 10—20 odst. Za 1 kg slan i- kov je treba 50 kg plankto- na, za 1 kg tune ali pole- novke je treba 10 kg malih rib. Podobno je na kopnem v verdgi poljski pridelki— domače živali—človek. Ce hočemo kar najbolje izko- ristiti, kar pač imamo, mo- ramo poseči čim bolj na začetek prehramtone verige. Tu se nehote ustavimo: mar na rešitev vseh težav v morju, v ribolovu? Neiz- merna morska prostranstva bd rrK^a vendar preharaniti vse lačne mili j a4xie ljudi! _ Počasi! Morje niti pri- bližno ni neizčrpno. Pobi- rati smemo le prirastek ne pa ropati. Od leta 1958 do 1962 je ulov rib na svetu rastel za 8,1 odet. na leto. V naslednjih treh letih (1962—1965) pa je bila rast samo še 5,7 odst. letno. Le- ta 1966 so ulovili 60,5 mili- jonov ton rib. Vse zaloge morskih in sladkovodnih rib pa cenijo na samo 140 mi- lijonov tcn. Ce bi od leta 1967 naprej rasel samo za 4,7 odst., bi do leta 1985 ujeM že zadnjo ribo na ZLem- Iji, če seveda ne bi nehali loviti že mnogo prej zara- dn eikonomiskih razlogov. Se bolj nazorna je zgodba o modrih kitih. Mednarod- ni komisija za kitolov oce- njuje, da je bilo v morjih okrog Antarktike leta 1940 še okrog 140.000 modrih ki- tov, leta 1954 samo še 10 ti- soč do 14.000. leta 19€3 pa komaj še 650 do 200{). Potem so k)ed- stavo so Bistričani sodelo- vali tudi na reviji dram- skih skupin v Murski So- boti. Posebno pozornost velja posvetiti dramskim delav- cem na Crešnjevcu, ki so letos ponovno naštudirali Kreftove Celjske grofe in z njimi nastopili kar sedem- krat " občim in izven nje. Crešnjevčani so del izkupič- ka s oredstav namenili ure- janju kulturnega doma. Velik kulturni in moralni uspeh pa so dosegli v O- plotnici s kulturnim tednom. Soevoigra domač na Stanka Gradišnika je dokaz, da so se v Oplotnici temeljito pre- budili. Seveda pa je bilo v obči- ni letx»s še več drugih upri- zoritev, od literarnih veče- rov pa do šolskih dramskih predstav, ki so dokazale, da je med najmlajšimi veliko- talentov, ki morajo biti v prihodnosti deležni vse po- zornosti. Zelo razgibana je tudi pevsko glasbena dejavnost, posebno pa so marljivi na Crešnjevcu in v Oplotnici. Na Crešnjevcu se ponašajo že s s.taro tradicijo, letos pa so ustanovili še mešani pev- ski zbor. Minuli mesec so sodelovali tudi na reviji zborov v Ormožu, kjer so bili med 10 zbori najbolj številni in so zato prejeli tudi oosebno priznanje. Tudi Oplotničani so_ na tem področju zelo aktivni. Poleg mo.škega zbora so le- tos ustanovili še mešanega, največja značilnost pa je, Ja v zboru prepeva veliko mladih, kar je najboljši po- rok, da bodo v Oplotnici še dolgo prepevali Med najstarejše zbore prav gotovo sodi poljčanski. ki ima za sabo š-evilne nasto- pe. Zal pa moramo ugotav- ljati, da v_ Poljčanah med m.ladimi ni tako velikega zanimanja za petje, to pa se lahko v prihodnosti ma- ščuje. Ko govorimo o skupinah z glasbenega področja vse- kakor ne smemo izpustiti godbe na pihala tovarnp Impol, ki daje ton večini oroslav v občini, občasno pa pripravi tudi promenadne koncerte. Pozabiti ne sme- mo tudi na godbenike. Poljčan, to pa je skon« tudi vse, kar oMina m najrazličnejših ansamibli ki igrajo na raznih ve« cah, premore. Prav ti i sambli pa bi lahko dol priložnost, da na obči« reviji ali kakšni podoi prireditvi pokažejo, k znajo. Pomisliti bo treba na p novno ustanovitev zbora Slovenski Bistrici, prav t ko tudi na Pragerskem,' je bilo v obeh krajih zt rovsko petje zelo priljubil no in kvalitetno. BOMO GRIZLI Z U KIRANIMI ZOBMI Dr. Buonocoro iz zoti klinike Rochesteru, zvez država New York, priporo da naj bi začeli množi! prekrivati zobe s posebn lakom iz prozorne ume smole. Tanko plast laka mogoče nanašati na z' brez poprejšnjega brušer Nato obsevajo zobe s krat mi, izredno močnimi uit vijoličastimi bliski, ki 3'' virajo eno izmed sestavin ka, ki v trenutku postane in zaščiti zobe pred gnil' vsaj leto dni. Isto umetno smolo za njajo uporabljati tudi za P njenje manjših lukenj v; beh, namesto običa]' amalgamov, cementov in ^ tetičnih polnil. Tako torej: premaz, bi — in za leto dni so zobje varnem. Zanimivo pri ■ pa je, da k zobozdravn' pač nihče ne hodi rad. JJ^ __ četrtek, 8. julija 1971 STRAN 13 llVODAJALCI ^ovalci iz Zavrča nka Fajfar, Turški vrh l^ija Znidarič, Belski [ Katerina Fajt, Hra- !• '30, Anica Plajnšek, r „js-ki vrh 12, Ivana Faj- fTurški vrh 17, Marija tian. Hrastovec 45, Mari- [Vuzem, Belski vrh 14, Furjan, Hrastovec 45, 'ga Hrnčič, Hrastovec Terezija Skok, Korenjak Franc Skok, Korenjak j,la,rija Zebec, Turški vrh Ljudmila Ropič, Gorcnj- yrh 14, Kristina Jurgec, ^ 11 a, Matilda Ropič, ^jski vrh 14, Ivanka pgračič, Dubrava 29, Jo- [a Majcenovič, Belski vrh julika Zebec, Hrastovec, Viktorija Belšak, Hrasto- j 49. Milena Zebec, Hra- ,vec 26, Nežika Potočnik, ?ski vrh 55, Terezija Te- I Hrastovec 81, Barbara jnčič, Turški vrh 97, Ma- j Ožinger, Hrastovec 93, ; Trančar, Korenjak 32, ;ton Vidovič, Korenjak 16, je Ožinger, Hrastovec 93, sn Kokot, Korenjak 5, itan Trančar, Korenjak Ivan Kokot, Hrastovec 3, Ivan Lorber, Korenjak jrovalci iz TGA foja Veličkovič, Kidriče- 26 a, Anton Cenezel, Coj- n pot 11, Ivan Ivanuša, dričevo 66, Franc Bezjak, rojauici 17, Franc Turk, I točeva 22 a, Martin Zerak, liričevo 10, Emil Verblač, idričevo 13, Jože Kukovec, I lesmca 43, Milan Slavinec, I ifava 12, Fran jo Skvo^rc, I iiričevo 33, Alojz Vtič, Sp. i ijdina 128, Anton Planin- I i[, Lovrenc 59, Ivan Lam- I fet. Brstje 29, Ivan Modrič, iuiom. 22 b, Franjo Maja- t, Kidričevo 29, Rudi Hor- it, Bolečka vas 5 a, Jože !rbiš, Zg. Hajdina 89, I "aic Petrovič, Kidričevo ' 1. Janez Horvat, Slov. trg ' Franc Ficijan, Sp. Velo- ; 38, Alojz Rožman. Ki- I fevo 9, Mi.ro Sla>vkovič, ' Idričevo 13, Ivan Gerjovič, ^ičevo 6, Leopold Paher, , 'itj, Strafelova 14, Stanko , 'revenšek. Pristava 40, Jo- i Marinko, Kidričevo 4, 1 'iiiko Svenšek, Kidričevo 39. I Novaki ^ Rogoznict '' J>že Kelner. Nova vas 25, Vedrenjak. Sp. Ve- nvlak 45, Franc Duh, Kicar Stanko Krajnčič, Sliv- [ Maribor, Alojz Horvat, jJ^bjak 2, Ivana Horvat, ilp^virici 52. Lizika Petrovič, ^aci,nje 20. Marija Prose- Sp. Velovlak 22, Ana o /^l^lak, Sp. Velovlak 10. An- r J" Vorih, Kicar 126, Anton iJJJ- Kicar 137, Antonija tj^hostnik, Sp. Velovlak 23, Jlica Vorih, Kicar 110, Ma- Ficijan, Sp. Velovlak ^ Ana Duh, Kicar 137, Da- Kelner, Nova vas 25. Duh. Kicar 121. Flor, Pod vi nc i 119. ^^jana Ljubeč, Podvinci 112, Franc Lačen, Nova vas 22, Alojz Lešnik. Kicar 20, Stanislava Žitnik, Rogozni- ca 13, Ciril Zvegla, Podvin- ci 64, Katica Tisnikar, Ro- goznica 8, Maks Mlakar, Podvinci 90, Jožica Lazar, Kicar 118, Franc Ciglar, Ki- car 47, Marija Zoreč, Kicar 40, Lizika Vamberger, Ro- goznica 54, Ivanka Kokol, Kicar 12, Marija Ceh, Pod- vinci 15, Pintarič Marija, Pacinje 15, Janko Ceh, Pod- vinci 15, Ivan Zagoršek, Pa- cinje 31, Verona Vrabl, Pa- cinje 29, Franc Duh, Kicar 121. Posamezni v juniju 19*^ I Rudi Tašner, Tibolci 24, Danilo Jesen ko, Selnica ob Dravi, Vlado Forbici, Kidri- čevo 52, Vinko Planec, Maj- šperk 11 a, Helena Krivec, Naraplje 20. Anton Lorber, Breg 27, Franc Klinger. Turniška 25, Marija Goljat, Cirkovci 23, Franc Kocuvan, Drbetinci 53, Franc Notes- berg, Bezjakova 14, Lizika Krajnc, Vel. Okič 31, Av- gust Ceh, Stogovci 50. Frančka Ceh, Ptuj, ZD, Zdenka Vavpotič, Videm. l(odslm TiAsvek ■ Majonezo bi radi pri- hranili še za naslednji dan. Primešajte ji dobro razdob- Ijen rumenjak trdo kuhanega jajca in ostala bo sveža. ■ Potne madeže na plete- ninah odstranite s krpo, na- močeno v močno slano vodo. Zastarele madeže odstranite z 90% alkoholom. ■ Posoda iz kristalnega stekla bo lepša, če boste vo- di, v kateri jo perete, dodali nekaj kapljic kisa in nekaj zrnc grobe soli. ■ Pri barvanju vrat in drugih kosov pohištva denite v mastno barvo sok ene li- mone. S tem boste preprečili naval mušic na sveže preple- skan les. B Sveča bo dalj časa go- rela, če jo bomo od zgoraj potrosili z nekaj zrnci soli. ■ Debele tkanine boste lažje šivale, če šivanko prej natrete z milom. II Luknjice v parketu, ki jih je napravil lesni črv. za- mašite s parketno pasto. Ter- pentin, ki je v njej, bo črva uničil. ■ Ogledala čistimo z go- rilnim špiritom, da bodo ime- la lep sijaj. B Jabolka in hruške, ki jih pripravljamo za kompot, dajte takoj v vodo, ki ste ji prilile nekaj kapljic hladne- ga kisa ali limone in sadje bo ostalo lepo belo. II Jabolka bodo ostala dol- go sveža, če jih premažete z glicerinom. Seveda morajo biti nepoškodovana. Hranite jih v hladnem prostoru, naj- bolje na policah. Prostor več- krat prezračite ■ Pečenice vam ne bodo popokale, če jih pred peče- niem malo prevretp. nato pa povaljate še v moki. Za cSobro voljo »Kaj je pravzaprav vaš mož, gospa Pepca?« »Iznajditelj.« »Kaj pa išče?« »Vedno nove izgovore.« x x »Možje se v zakonu teme- ljito spremenijo.« »Res je. V začetku m.i je moj venomer govoril le o svojem žgočem srcu, zdaj pa trobezlja le o svojem bolnem žolču.« x x »No, gospa, ali je zdravi- lo kaj pomagalo?« sprašuje zdravnik svojo pacientko. »Odlično je, gospod dok- tor! Najprej mi je pozdra- vilo moj revmatizem, nato smo z njim našemu malemu Borisu odpravili kašelj, no, in z ostankom sem si rav- no včeraj očistila svojo sre- brnino.« x x Bilo je na neki domači zabavi. Lepi Pero se pribli- ža k neki, že ne preveč mla- di deklici in ji z roko zatis- ne oči. »Trikrat lahko uganete, kdo sem,« pravi s spreme- njenim glasom, »če ne za- denete, vas poljubim.« Dekle v eni sapi: »Ste ali Konrad Adenauer. De Gaulle ali pa Karel Ve- liki.« x x Zakonski prepir. Mož zgrabi klobuk in zarjo ve: »Zdaj pa konec. Grem v vodo!« Zena neprizadeto: »Toda novi klobuk ostane doma!« x x »Franček, v kuharski knjigi, ki si mi jo poklonil, je pa mnogo tiskarskih na- pak. Ali nisi tega videl?« »Videl? Ne, pač pa oku- sil!« X X »Moja žena me nikoli ne vpraša, kam grem,« razlaga Ciril. »To je idealno!« pravijo kolegi. »Da,« nadaljuje Ciril, »ona gre kratko malo povsod z menoj.« Lokomotiva zanetila požar v četrtek, 24. junija t.l.j je okoli 13. ure v Spodnji Hajdini izbruhnil i:wžar na polju zoreče pšenice, last Antona Dobnika iz Spodnje Hajdine 45. Zgorela je pše- nica na 15 airih površine. Ptujskim gasilcem je uspe- lo požar omejiti. Istočasno se je okrog 500 metrov dalje vnela suha trava na povr- šini 10 arov, last Jožeta Strižiča iz Zgornje Hajdd- ne 91. Ob tej priložnosti naj o- menimo, da je vzrok obeh požarov bila junijska suša in samo iskra iz lokomotive je bila potrebna,^ da je po- žar izbruhnil. Sicer pa je suša letos napravila občut- no škodo in prizadela skoraj vse kmetijske pridelke. Kmetom se je zvalil kamen s srca šele, ko je konec ju- nija prišlo deževje, ki ga je zemlja tako željno pri- čakovala. Za nekaj časa je torej neva,most požairov, po- dobnih zgoraj opisanima, minila. -FK- Za konkretno uresničevanje... (Nadaljevanje s 1. strani) biti to enotna družbena akci- ja. K besedi se je priglasil tu- di MILAN POGAČNIK, član predsedstva Zveze sindikatov Slovenije. Obširneje je govo- ril o cenah in o akcijskem programu sindikatov, pii tem je opozoril na vrsto kričečih nesorazmerij. V tretjem delu svoje obširne razprave je go- voril o samoupravnem spora- zumevanju. Pri tem je opoxo- ril, da se samoupravni spora- zumi pripravljajo preveč v za- prtih krogih in v mnogih ko- lektivih delavci o tem nimajo niti pojma. Se huje pa je tam, če vodilni brez odločitve sa- moupravnih organov zavrnejo sporazum, ker posledic ne bo- do nosili voflilni. ampak celot- ni kolektiv. Ni dolžnost sindi- kata. da neko delovno organiza- cijo vleče v samoupravni spo- razum. njegova dolžnost pa je, da organizacijo na to spom- ni in jo tudi opozori na posle- dice. Po obširni razpravi, v njej je sodelovalo še 5 razpravljav- cev, ki jih posebej ne navaja- mo, je plenum soglasno spre- jel akcij.ski program, s tem da ga prcds-edstvo občinskega sin- dikalnega sveta dopolni z vse- mi predlogi in mislimi, ki so bile povedane v razpravi ter z njim čimprej seznani javnost, predvsem pa, da se začne ta- koj z njegctvim doslednim u- resničeniem. Pod drugo točko dnevnega reda je bil na plenarni seji potrjen še zaključni račun za lansko leto in finančni načrt sindikatov ptujske občine za letošnje leto. Pri tem so opo- zorili tudi na problem finansi- ranja dejavnosti medobčinskih odborov posameznih strokov- nih sindikatov, ki so jih do- slej financirali izključno ptuj- ski sindikati, ne da bi repu- bliški svet ZSS to upošteval pri deležu članarine. Fiaac Fideršek STRAN 14 TEDNIK — ČETRTEK, 8. julija mtl Mal(i) o likanju Likanje je poseb»ia vrsta gospodinjskih umetnosti, kajti prav gotovo ni vseeno, kakšna bo videti na primer rjuha, srajca, bluza ali ob- leka, ko jo bomo dali v o- m?iro. Torej — kako likamo? # Naborke pri bluzah, spodnjih krilih, oblekah, zavesah likamo tako,^ da najprej zlikamo spodnji rob po dolžini, nato pa še enkrait ves naborek od zunanjega rob? proti šivu. # Čipke, monograme in drugo vezenino likamo po narrobni strani na mehki po- dlagi. Z likalnikom oritis- nemo vezenino navzdol, da izstopi vzorec. # Gube na oblekah in krilih ter pliseje likamo na lice prek tanke, rahlo na- vlažene krpe. Gube pred li- kanjem zravnamo in jih pričnemo z bucikami. # Moške pralne hlače po pranju najprej posušimo, po potrebi lih tik pred lika- njem navlažimo. Nategnemo vse šive in jih orelikamo po notranji strani Likalnik po- mikamo s konico naprej — pazimo, da ne nategnemo blaga Nato polikamo še no- tranje robove s podlogo in žepe Hlače iz nepralnega blaga pred likanjem skrbno oči- stimo Skrtačimo tudi vse robove in šive ter odstrani- mo madeže in umazane ro- bove v žepih Najprej zlika- mo oo potrebi zgornji del: žepe. razporek. pas znotraj in zunaj Likamo lahko na likaln.] deski, na vogalu mi- ze, na rokavniku ali kroja- ški blazini. Hlačnico narav- namo in jo položimo z no- tranjo stranjo navzgor po vsej dolžini na likalno de- sko ali mizo. Zravnamo ta- ko, da je Siv na šivu na spodnjem delu hlačnice. Pri ravnanju upoštevamo že »alikano gubo, ki ^ steče spredaj v všitku na pasu, zadaj na v šivu nekaj cm pod pasom. Tako poravna- i»o hlačnico _ pokrijemo z vlažno krpo in prelikamo z vročim likalnikom. Hlačnic med tikanjem ne nateguje- mo. Sleda likanje druge hlačnice po notranji strani. Po potrebi zlikamo še obe hlačnici po zunanji strani. Na vprašanje, katera žena )e lepa In katera Sarmantna. le IzjaviJ Maurice Chevalir: »To le povsem preprosto: lepa žena ie tista, ki jo opa. 2mi, Sarmantna pa tista, k! me opazL« Obveščamo prebivalce naselij: Kidriče- vo, Lovrenc, Apače, in druge, da sta vi- sokonapetostna električna voda pri transformatorska postaji v Kidričevem (taborišče) in Apačah pod napetostjo. Plezanje po drogovih in dotikanje vodni- kov je nevarno za življenje. ELEKTRO MARIBOR ENOTA PTUJ Avtomobil obrnilo na streho 3. julija 1971 ob 9.15 .je voznica Božena Klemenčič iz Rabelčje vasi 10 peljala po cesti 1/3 iz Ptuja proti Ormožu, v Cunkovcih ji je na križišču s stransko polj- sko cesto z leve strani pri- peljal neznan kolesar otrok, ki je izsiljeval prednost Voznica ie kolesarja opazi- la na kratki razdalji in za- čela zavirati, da bi prepre- čila trčenje. Zaradi močne- ga pritiska na pedal zavo- re, je avtomobil začelo zana- šati, voznica pa ga ni bila v stanju obvladati Tako je zapeljala na desni, takoj zatem pa na levi rob cesti- šča, kjer se je vozilo pre- obrnilo najprej na bok, na- to pa na streho. Voznica in sopotniki pri nesreči niso utrpeli nobenih telesnih po- šk ib. materialne škode pa ie za okrog 2500 dinarjev. Voznica je bila trezna. VSAKO LETO ZA 200 MILIJONOV UKRADENEGA ZAUPANJA V razvitih deželah, najbolj pa v ZDA, so se v zadnjih letih uveljavile kreditne kar- te kot izredno priljubljeno in razširjeno plačilno sredstvo za zasebno rabo. Izdajajo jih banke in neštete druge insti- tucije, Z njimi pa je mogoče plačati skoraj vse: od hotel- skega računa in jedače v re- stavraciji, do bencina in po- pravil avtomobila, pa naj- različnejših vozovnic, naku- pov v trgovinah in še in še. Na drobni ploščici je napisa- no ime in številka lastnika, ki jo prodajalec odtisne na en izvod računa, ki ga po- tem plača izdajatelj karte, ta pa potem mesečno poračuna- va z lastnikom kreditne kar- te. Takšen način plačevanja je seveda udobnejši in varnejši od gotovine, ki kar izziva ta- tove in roparje ter varnejši od čekov, ki jih je zelo lah- ko ponarediti. Samo v ZDA je v rabi čez 300 milijonov kreditnih kart. Hudo pa je, če lastnik karto izgubi ali pa mu jo ukradejo. Ob predlo- žitvi (pri nakupu ipd.) le redko preverjajo ime osebe, ki karto uporablja. V rokah nepridiprava pa lahko takšna karta stane lastnika težke denarje, saj mine nekaj časa, dokler preklic ne postane zares učinkovit. Tako utrpi- jo Američani letno čez 200 milijonov dolarjev škode. Doslej najučinkovitejše protisredstvo so morebiti kreditne karte opremljene s fotografijo lastnika, izdelano po polaroid postopku. Last- nik še karto podpiše in po- tem jo prevlečejo z odporno snovjo prozorne plastike. Po- gled na barvno fotografijo in predložitelja kreditne karte je seveda enostavno in učin- kovito sredstvo proti zlorabi, ponarejanje takšnih kart pa je nemogoče. RODILE vSO: Kata Zadravec, Mihalovcl 23 — dečka; Friderika Pečnik, B. Vintarja 1, Slov. Bistrica — de- klico; Marjeta Pislak, Slape 20 — dve deklici; Marija Veršič, Sobetincl 28 — deklico; Ivanka Plajnšek, Skorba 24 — Matejo; Ljudmila Karneža, Ptujska gora 33 — Branka; Katarina Napast, Dragonja vas 34 — deklico; Ka- tarina Bratuša, Središče 39 — Milana; Katarina Sraka, Spuh- Ija 71 — deklico; Marija Rels- man, Podvlncl 68 — Lidijo; Jo- žefa Zorko, Ljubljana, Linhar- tova 64 — Gorana; Ivana Rihta- rič, Stojnci 30 — Albino; Aloj- zija Kardinar, Zg. Pristava — deklico; Nada Tomanič dričevo 35 — Renato; Nevp« Kramberger, Prešernova Friderika; Anica Horvat, p,^ car 25 — Marjanco; Tere,','" Lah, Podvlncl 133 — Vla^" Matilda Visenjak, Slomt s* Mirana; Ivanka Krušič, 13 — Bojano; Helena Kostj^ vec, Drstelja 2 — dečka; ^ čiška Lovrec, Zagorel 26 — ji ka; Nada Majerič, Breg 15 deklico; Štefanija Llber, gJ novec 1 — dečka; Angela ^ derman, Mif.ošičeva 6—1^ So; Jožefa Skrinjar, Savci tj, Marto; Majda Žižek, RogozU n. h. — deklico; Ljudmila JCa tec. Zagrebška 82 — Krlstij Kristina Krajnc, Nova vas n Vesno; Marija Dovečar, 33 — Brigito; Marija Sacer, pj carovcl 15 — dečka; Anica pji zalovič, Kidričevo 13 — Tea^i ra; Lizika Bratušek, Podieha 6 a — Urško; Angela Zelenft Bukovci 132 — Bojana; MaM Lajh. Rjavel 6 — Petra; Al^ sandra Pavllnič. Kidričeve! — Urško. POROKE: I Franc Brumen, Trbovlje, S|i šterjeva 42, in Anica Hon^ Maribor, Kozina 11; Jaa Krajnc, Apače 116, in Dragij Kajzesberger, Gerečja vas; li loš Danilovič, Zelenikova 2, t Vida Gaberc, Ul. Lackove 13; Marjan Junger, Aškert« 10, In Sonja Trplan, Jenkova j Friderik Rola, Ruše, Knifič« 4, in Marija Mezovari, Ru!( Knifičeva 4. UMRLI SO: Franjo Gregbrinčič, DesnJJ 11, roj. 1900, umrl 27. 6. 1971; M rija Belca, Mariborska cat roj. 1895, umrla 1. 7. 1971; Igu Kandrič, Hlaponci 34. roj. m umrl 2. 7. 1971; Jože Jak»pa dom dr. M. Borštnerja, m 1953, umrl 2. 7. 1971; Adolf Pl lak, Zagrebška 59, roj. IK umrl 5. 7. 1971; Marija KolaiH Moškanjci 10, roj. 1^2, otmI 4. 7. 1971; Marija Janežlč. Vel Brebrovnik 65 a, roj. 1893, umrl <; »7 lOTI TEDNIK, vaš list — ČETRTEK, 8. juJlja 1971 STRAN 15 lli že veste...? 650 let je mi milo, prenehalo biti srce ^^kemu predstavniku J^iama in renesanse ^u Aliighieriju (1265— ^ Rodil se je v Floren- vot sin meščanske druži- > jjšel je iz revne me- ^Jie da-užine v Florenci. f^idnim samostojnim štu- ^ pa si je pridobil za Jjčas imenitno izobrazbo 5e mlad postal član flo- ^ke vlade. Zaradi ^bojnih prepirov me- rskih strank (»belih« in jh«) je morail v pre- ^stvo in je po dolgem ^ijanju po Italiji umrl v jyeni. Tu so mu pozneje (Stavili veličasten spome- V Florenci je izgubil vse itjnoženje in se je pozne- ,preživljal kot privatni u- (flj. Bil je poročen in je pel več otrok. V srcu pa I vedno nosil liik svoje prve abeEni- — Beatricce, ki jo , v številnih pesmih tudi peval. 2re zgodaj je pričel Mteljevati. Obravnaval je en« filozofske in zgodo- cske teme ter zagovarjal Ptrebo, da postane država Diostojna in neodvisna. I je bila nova in napredna eja. H krepitvi te ideje (j bi prispevala uporaba »ednega jezika namesto idaj prevladujočega latin- lega. Zato je pričel Dante pisati v svojem narod- ih jeziku — italijanščini, tem se je v kulturi res liieLa »vita nuova« (novo iitjenje), kakor se je ime- »vala prva Dantejeva knji- p. Najpomembnejše njege- » delo pa je Commedia, fozneje od občudovalcev tietiovana Divina (božan- ia) Commedia. V sijajni (^iški obliki podaja pe- lik slike iz mitologije_ in fodovine, obravnava filo- rfska in verska vprašanja s si dovoljuje celo satirič- « bodice na račun vladar- ^ in paipežev. Postal je ^gled poznejšim evrop- l^m pesnikom, začel pa je «vo obdobje v evropski "Ituiri. Danes verjetno ni člove- ki ne bi vedel, kdo sta 'la Marx in Engels. Ta dva slika moža sta svoje živ- »prodala« revolucio- arniim nagnjenjem v boju I boljše življenje delavcev. im Engels sta šla med elavce in jih učila in vo- jS' Zlasti sta se trudila, ^ bi delavce združila v nastop in boj proti ^fžoaziji in kapitalizmu. je že leta 1847 nastala "^'eza komunistov«, ki ie prva revolucionarna i^djiarodna delavska orga- '^eija. Njen cilj je bi: "^iti oblast buržoazije in ^lajioviti novo družbo. in Entgels sta za zvezo opisala tudi program z 'slovom »Manifest komu- "'Sčne partije«, V mjem ^ Bodiada ^0€llavltne »auke zinanstvenega socializma in pozivala delavce k revolu- ciji. »Naj vladajoči razredi drhte pred komunistično revolucijo,« sta pisala, »pro- letarci v njej razen okov nimajo kaj izgubiti. Pribo- rili pa si bodo ves svet.« Ma- nifest pa se končuje z vzkli- kom: »Proletarci vseh de- žel, združite se!« To je da- nes borbeno geslo delavcev vsega sveta. Natanko pred 97 leti je bU zasejan prvi afion (opifjski mak) v vasi Balvan pri Sti- pu_v Makedoniji. Botaniki trdijo, da je makedonski mak najboljši na svetu. Si- cer pa ta ma.k uporabljajo v fa.rmacevtske namene. Iz njega izdelujejo razne u- ST>avalne tablete, rabijo ga kot narkotsko sredstvo po- leg kloroforma pri operaci- jah itd. Znano je, da imajo neka- tere živali izredno oster vonj. Vzemimo na primer volka: volk zavoha človeka približno na 3(H} metrov, di- vji merjasec na 400 metrov, jelen pa celo na razdalji enega kilometra. Zanimivo je omeniti, da recimo čebe- la »vida« cvet na razdalji 5000 metrov, metulj citron- ček pa celo na 8000 nnetrov. Mravlja, ki se plazi po zem- lji, »točno ve«, kje se na- haja kristal siladikorj«, če- prav je od njega oddaljena nad 300 metrov. Instinktiv- no gre pa.x)ti nijemiu in ga najde s tako sigurnostjo, da človek tega ne bi mogel z najnovejšimi instrumenti za odikrivanje predmetov. Naistarejše od vseh tka- nin, ki so jo kdaj našli, so odkrili turški arh^logi. Tkanina je volnena in je bila odkrita v anatolskem razrušenem mestu Cetal Hjuruk. Arheologi so utrdi- li. da je najden kos tkanine star 9000 let. -FK-' VVESOUE PO MLADOST Problem podaljšanja člo- veškega življenja in ohra- nitve vitalnosti, posebno pa možnost pomlajevanja v starejših letih že dolgo za- nima znanost, ki ga skuša na vse načine rešiti. Znano je na primer, da je dr. Paul Niehans iz Svice s svojim serumom iz mladih jagnjet »pomlajeval« mnoge znane osebnosti, med dru- gim tudi papeža Pija XII., Ibn Sauda in Adenaueria. Čeprav je njegovo zdravilo zelo drago (ena injekcija stane 13.000 dolarjev ali okoli 330.000 šilingov!), ga mnogi zahtevajo in tudi do- bivajo. Prav tako znano zdravilo za pomlajevanje ie »gerovital« romunske zdrav- nice Ane Aslan. S povsem drugačnimi in precej nenavadnimi poskusi je začela skupina britanskih znanstvenikov. Mladim pa- cientom so vzeli tkivo iz žlez, ki ga bodo nekaj let hranili zmrznjenega, nato pa ga bodo pK>novno vcepili pacientom v pričakovanju, da jim bodo tako podaljša- li življenje. Uspehov tega poskusa seveda še ni mogo- če videti, toda podobni po- skusi pri podganah dajejo britanskim znanstvenikom upanje, da bodo dosegli za- željeni cilj. Najnovejše — in kakor tr- dijo — mnogo učinkovitej- še sredstvo za podaljšanje življenja in ohranitev mla- dosti pa so odkrili sovjetski znanstveniki. Po njihovem mnenju namreč zadostuje potovanje v vesolje. Profe- sor Boris Klosovski, ki je pregledali prvega sovjetske- ga astronavta Jurija Gaga- rina po njegovem poletu v vesolje, je izjavil, da se je kozmonavt vrnil na Zemljo bolj zdrav kot kadar koli, razen tega pa tudi pomla- jen, kar pomeni, da so bile vse njegove celice med po- letom v vesolje pomlajene. Znanstvenik trdi, da je or- ganizem po povratku iz ve- solja napolnjen z velikimi količinami kozmične ener- giie, ki bi prav prišla vsem l.iudem, ki bi se radi poču- tili mlade in zdrave. Ker pa nima vsakdo mož- sti za polet v vesolje, sov- jetski znanstveniki svetuje- jo, da bi morali zapustiti ravnino in živeti v plani- nah. Po njihovih ugotovitvah je dolžina življenja odvisna predvsem od odstotka kisi- ka, ki ga človek vdihava. OVINEK V SPUHLJI ČAKA ŽRTVE V četrtek, 24. junija 1971, ob 15.25 je voznik Vladimir Škafar iz Maribora peljal proti Spuhlji iz smeri Ormo- ža. V Spuhlji pri hiši št. 26 ga je v desnem ovinku za- neslo na levo polovico ce- stišča. kjer je trčil v na- naspi-oti vozeči tovornjak, ki ga je upravljal Jože Golen iz Podvincev 71. Škafar je pri trčenju huje teles- no poškodovan, njegovi tri- .je sopotniki Avgust Klep iz Zlatoličja, Danica Petrovič ia Matribor-a i® 3-letni Be«o Škafar pa so bili lažje te- lesno poškodovani. Vsi so bili prepeljani v ptujsko bolnišnico, kjer so na zdrav- ljenju. Ovinek v Spuhlji torej še vedno čaka svoje žrtve, za- to opozarjamo vse voznike motornih vozil, da skozenj vozijo skrajno previdno, kajti zgodi se lahko, da bo ovinek postal grob ne sa- mo železnim konjem, ampak bo terjal tudi človeška živ- Idenja. -FK- Dober den bog daj no bote vsi po vrsti prav srčkano po- zdrovleni. Gnes van te naoren dale na- prej povedati kak sen se meja na morji no kak sen osla s viibami jezda no druge za- nimive fttorije doživeja. Najpret pa se moren seveda prav lepo zahvoliti Miciki iz Prlekije, ki mi je poslala za L/Ujzovo godovno eno lepo kor- tico, ki ma gor ružico, Micika pa je puseke š« gor pripopala. Veš, Micika — praf lepa hvala za tvojo pozornost pa £e glih sen meja zavolo tvoje čestitke eno lepo giižvo. Pismonoša je da čestitko namesto meni — moji ta stori Mici. ki mi je za- volo toga celi dve viiri predgo držola. Pa saj veš kak je to pri meni — skos eno vuho je Slo notri — skoz drugo pa viin. Ge smo že zodjič ostalL Aha, sen se že spuna. Tan kak sen doj z lodje na enen otoki magarca vida. J a, naša lodjica je tak poma- len gimčkala po morji. Jas, ki sen do zaj duma v naši mlaki samo žabe lovijo, sen ba na vejko vodo glih ne r |. ajeni, pa me je začela zavolo toga na lodji nekšna morska bolezen lo- viti. Saj vete kak to pride, če ti frosštikel gor v šijak porine no te začne na fse mile viže Srajfati. Iz varnostnih razlogov sen se sprava na plot naše lod- je no sen začeja tak po domo- čen kozla dreti. Mujmo mene je prišla ena hoh gospa, ki je se zgrobla za nos no si neke zamoniola. Zdi se mi, ke Je rekla »frfliifte Svajneraj«. Jas pa sen ji nazaj zabriisa; Ne, ne gospa, jas ne fojtran svinj, pač pa ribe no morske pse ...« Gda sen si želodec narobe obrna, blo je drgoč vse dobro. Gutna sen dvo krovja požirka šmarnice pa sen ba zdrav kak riba v vodi. Ja, zaj smo pri ribah, pa van moren še to po- vedati, ke smo meli na lodji provo ribogojnico. »Ščuke« v modrčkih no »somi« s slomna- timi klabiiki so se sprehojali po dugen no poprek po lodji. Jas sen ba med njimi pravzaprav provi morski pes. s toto razliko, da sen lehko tote ščukice samo z očmi vjedova. Pa še zato sen si moga včosik očoli na oči nataknoti. Od daleč smo zaglednoli na obzorji naš priltihleni otok Hvar, ki je bija moja zodja po- stojonka. Z lodjo smo na sreč- nen prikrmarli v pristanišč. Mornori so jo s štrikon doj privezali, vena zato, ke je ne bi kdo vkra, vena pa tudi zato« ke ne bi mogia na suho odpla- vati. Tak si pač jas v moji nori keblači tolmočin. Kuraer smo s« doj z lodjc skobocali, se je začeja provi vojaški napad na turist*. D«- mačini so navolili na nos kak, da bi bli najmaje astronavti, ki so z mesca nazaj na zemi* prišU. Pa vete za kaj se je SI®. V glovnen za na.še peneze, ki s« jih hteli iz nos za svoje sob« scecali. Mene je meni nič. tebi nič pnogrobla pod roko« šjora« srednjih let, ki me je enostav- no domu za svojega gosta vzela. Lepa soba s kopalnico no fro- štiklom me je koštala vsoki den dvo jiirja, na balkoni pa .sen se lehko še zapstuj sunča. Provzaprav sen si misla. ke d« mi še sunce zaračilnii, pa se na mojo srečo to neje zgodilo. Zmontrani kak sen bija, sen ša najpret tri vure pod kožo gle- dat, te pa sen se okoli podne- va na plažo odprava. Da van rečen, v vodi ba toki dreng. še hujši kak kdo majo v naši mlak! duma žabe svoj pevski festival. Premoj amen diiši. ču- ja sen vse jezike od ruščine, nemščine, angleščine, kitajšči- ne, samo nibenega Prleka ne- sen- moga nigi najti. To me je malo razočoralo. pa kaj sen si bteja boga para prlečka. Lačen kak morski vuk, sen se sprava v eno restavracijo no reka mlodi kelnarci v ma- ksimalno kritki jenkici: »Daj- te mi dvo štikla kruha s send- vič kloboso no dvo deci tistega prieškega, če ga seveda mote!« Najpret me je gledala kak bik nove dveri, te pa je le odprla svoj aparat za gučaje: »Spre- chen zi dojič.« »Ja, od doč sea priša. no strašno sen lačen,« sen ji raztolmača. Drgoč me j« gledala, kak da bi najmaj« marsovec bija, no je drgoč za- čela: »Parlevus France .. .« »Ko- za nora, kokSni France, jas sen ja Lujzek s Prlekije duma,« ses ji zabrusa v ksibt no s prsti po- koza. kaj bi rad meja ... Vidite, tokšne težove sen me- ja na Hvari s svojo prieščino, niben vrag me neje razmija tak, ke sen si moga na plaži son s soboj gučati. Nazodjo sen le sreča enega pajdoša, ki mi je bija za tolmoča, o ten pa ma van več napisa drugi tjeden, saj je moj pomorski dnevnik tak debeli, ke van lehko celo knjigo napišen. Te pa srečno no lepo bote po- zdrovlenL Vaš Lujzek. ZMEŠANE PIJAČE GIN FIZZ Polna žlica sladkorja \ prahu, 1 beljak, sok polovic« limone, kozarček gina in ne- kaj ledenih kock. Po želj lahko dodaste vodo ali sodo BRANDY FIZZ Žlica sladkorja v prahu, 1 beljak, sok polovice limo- ne, kozarček konjaka in led. Ce želite, lahko dodaste brandy. KISLI KONJAK Pol kavne žličke sladkorja v prahu, kozarček limoninega soka, pol kozarčka konjaka in precej ledu. Servirajte s sodo in limonino lupino. KAVNI COCTAIL (za eno osebo) Dajte v kozarec precej le- du, dodajte mu žlico slad- korja v prahu, pol kozarčka konjaka in pol kozarčka kavnega likerja. Prilijte močno, zelo ohlajeno čmc kavo. Ponudite s slamico. PIJACA Z JABOLČNIM SOKOM Kozarček limoninega soka, pol kavne žličke sladkorja v prahu. Prilijte jabolčni sok in dodajte limonino lupina LIMONA Z GINOM Zmešajte 12 kock sladkor- ja z limoninim sokom. Prilij- te steklenico sode, nato koza- rec gina in sok šestih limon. Postrezite zelo ohlajeno. POMARANČNI CVET "tretjina pomarančnega so- ka, dve tretjini gina, ledene kocke. Dobro premešajte. LEDENI CAJ Sest skodelic cejlonskega čaja, šest polnih žlic sladkor- ja v prahu, precej ledu. Do- dajte sok treh limon. OSVEŽUJOČI COCKTAIL Sveže jajce, žlica sladkorja v prahu, kozarec kuhanega vina. Dodajte precej lediL STRAN 18 TEDNIK — ČETRTEK, 8. julija mtl NEDEIjJA, 11. julija 4.30—8.00 Dobro jutro! Poro- čila — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 z vami na izletu 6.00 ,Tu- tranja kronika 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.30 Za kmetijske pro- izvajalce 8.00 Poročila in TV spored 8.05 Radijska igra za otroke 8.47 Skladbe za mladino 9.00 Poročila 9.05 Srečanje v stu- diu 14 10.00 Poročila 10.05 Se po- mnite, tovariši . . . 10.25 Pesmi borbe in dela 10.45—13.00 Poslu- šalci čestitajo — vmes ob 11.00 —11.20 Poročila 12.00—12.10 Poro- čila 13.00 Poročila 13.15 Obve- stila in zabavna glasba 13.30 Reportaža 13.50 Z domačimi an- sambli 14.00 Poročila 14.05 Slo- venske narodne v raznih izved- bah 14.30 Humoreska tedna 14.50 Orgle v ritmu 15.00 Poročila 15.05 Marjan Marine: »Molče trobental bo« 15.50 EP 16.00 Ra- dijska igra 17.00 Poročila 17.05 Športno popoldne 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Ra- dijski dnevnik 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poročila 22.20 Ples- na glasba 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poročila. PONEDELJEK, 12. julija 4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kronika 6.30 EP 6.50 Rekreacija 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski in TV spo- red 7.45 EP 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 Lepe melodije 14.30 EP 14.35 Poslušalci česti- tajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermez- zo 15.40 Poje komorni zbor iz Jesenic 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Z orkestrom »101-Strings« 17.00 Po- ročila 17.10 Glasbeno popoldne 18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35 Kitara v ritmu 18.45 Kul- turni globus 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An- sambel Viški fantje 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Ver- di: odlomki iz opere Othello 21.05 Lahka glasba 21.30 Melodi- je iz filmov ln musicalov 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poroči- la 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke 24.00 Poročila. TOREK, 13. julija 4.30—8.00 Dobro jutro! Poročila — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kro- nika 6.30 EP 6.50 Na današnji dan 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski in TV spored 7.45 EP 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 18 tednov — 18 oktetov 14.40 »Na poti s kitaro« 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glas- beni intermezzo 15.40 Koncert mariborskega pihalnega kvinte- ta 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Orkester Girard Calvi 17.00 Poročila 17.10 Simfonični koncert 18.00 Poro- čila 18.15 V torek na svidenje! 18.45 S pevko Eldo Viler 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obve- stila 19.15 Ansambel Zadovoljni Kranjci 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Prodajalna melo- dij 20.30 Radijska igra 21.30 Lah- ka glasba 22.00 Poročila 22.15 Karlheinz Stockhausen — glas- beni novotar 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za- bavna glasba 24.00 Poročila. SREDA, 14. julija 4.30—8.00 Dobro jutro! Poročila — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kro- nika 6.30 EP 6.50 Rekreacija 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski in TV spored 7.45 EP 8.00 Poroči- la 14.00 Poročila 14.10 Lahka glasba 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Stevan Hristič: 4. suita iz baleta »Ohridska legen- da« 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Z or- kestrom David Rose 17.00 Poro- čila 17.10 Romeo ln Julija v glasbi 18.00 Poročila 18.15 Išče- mo popevko poletja 19.00 I-ah- ko noč; otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Simfonič- ni orkester 21.15 Melodije in ritmi 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke 24.00 Po- ročila. Četrtek, 15. julija 4.30—8.00 Dobro jutro! Poročila — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kro- nika 6.30 EP 6.50 Na današnji dan 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski in TV spored 7.45 EP 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 Lahka glasba 14.55 EP 15.00 Do- godki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Madžarske na- rodne pesmi 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Z orkestrom Ralmondo 17.00 Poročila 17.10 Koncert po željah 18.00 Poročila 18.15 Iz ka- setne produkcije RTV Ljublja- na 18.30 Operetne uverture 18.45 Naš podlistek 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An- sambel Mojmira Šepeta 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer 21.00 Literarni večer 21.40 Glasbeni nokturno 22.00 Poročila 22.15 Nočni kon- cert 23.00 V gosteh pri tujih ra- dijskih postajah 23.30 Od popev- ke do popevke 24.00 Poročila. petek, 16. julija 4.30—8.00 Dobro jutro! Poročila — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kro- nika 6.30 EP 6.50 Rekreacija 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25 Radij- ski in TV spored 7.45 EP 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 Lah- ka glasba 14.30 EP 14.35 Poslu- šalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Do- godki in odmevi 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Dve popularni deli Carla Marie von Webra 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Z orkestrom Capitol 17.00 Poročila 17.10 Člo- vek in zdravje 17.20 Operni kon- cert 18.00 Poročila 18.15 Glasbe- ni vsak dan 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An- sambel Beneški fantje 19.25 EP 19.30 Radllski dnevnik 20.00 Po- je zbor RT Beograd 20.30 »Top- pops 13« 21.15 Oddaja o pomor- ščakih 22.00 Poročila 22.15 Iz lo- gov domačih 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poročila. sobota, 17. julija 4.30—8.00 Dobro jutro! Poročila — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kro- nika 6.30 EP 6.50 Na današnji dan 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski in TV spored 7.45 EP Veliki zabavni orkestri 14.30 Po- 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 je baritonlst Vladimir Ruždjak 14.55 EP 15.00 Dogodki in odme- vi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Pesmi in plesi jugoslovan- skih narodov 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Ob isti uri 17.00 Poročila 17.10 Gremo v kino 17.50 Godala v ritmu 18.00 Poročila 18.15 Aci Bertoncelj igra Griega 18.45 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An- sambel Borisa Franka 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00—22.00 Z napovedovalcem Borutom Mencingerjem — vmes ob 20.30 do 21.00 Radijska igra 22.00 Po- ročila 22.20 Oddaja za izseljence 23.00 Poročila 23.05—01.00 S pe- smijo in plesom v novi teden — vmes ob 24.00 Poročila 01.00 Poročila. NEDELJA, n. julija 9.30 Po domače v Dolskem 10.00 Kmetijska oddaja 10.45 Mozaik 10.50 Otroška matineja 11.40 Mestece Peyton . . . Šport- no popoldne 18.15 Pet deklet na grbi 19.50 Cikcak 20.00 TV dnev- nik 20.30 3-2-1 20.35 A. Marodič: V pasti 21.25 Glas na obisku 21.40 Poročila 21.55 Športni pre- gled 22.25 Odpoved sporeda. PONEDELJEK, 12. julija 17.35 Peter in volk 18.00 Risan- ka 18.20 Obzornik 18.35 Od zore do mraka 19.05 Maksimeter 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 20.35 Radakovlč-Kovačevič: Nasilje 21.25 Kulturne diagona- le 22.20 Poročila. TOREK, 13. julija 18.20 Obzornik 18.35 Prijatelj Ben 19.05 Srečanje v studiu 14 19.35 Cesta in mi 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 20.35 Časovni stroj 22.15 Waterpolo: Mladost — Partizan 23.20 Poro- čila. SREDA, 14. julija 18.15 Obzornik 18.30 Pika No- gavička 19.00 Mozaik 19.05 Ri- sanka in lutkovni film 19.30 Na sedmi stezi 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 20.35 I. Slivičič.; Kam gredo divje svi- nje 21.35 Naša srečanja na tu- jem 22.05 Poročila. ČETRTEK, 15. julija 18.20 Obzornik 18.35 Družina 19.05 Enkrat v tednu 19.20 Vse življenje v letu dni 19.05 Cik- cak 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 20.35 L. N. Tolstoj: Vojna in mir 21.35 XXI. stoletje 22.35 400 let slovenske glasbe 23.00 Poro- PETEK, 16. Julija 18.15 Obzornik 18.30 Veseli to- Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.25 bogan 19.00 Mestece Peyton .19.50 3-2-1 20.35 S pesmijo in plesom . .. Odiseja miru . . . Poročila. SOBOTA, 17. julija 18.20 Glasbena medigra 18.30 Obzornik 18.45 Bratovščina si- njega galeba 19.25 Mozaik 19.30 TV kažipot 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 20.35 Igre brez meja 22.00 Svet otokov in atolov 22.25 Maščevalci 3.15 Po- ročila. PRODAM novo hišo z gospodar- skim poslopjem in 3 ha zemlje. Anton 2ibek, Godeninci 41, p. 62277 Središče ob Dravi. IŠCEM gospodinjsko pomočnico. Ela Vučinič, Ciril-Metodov dre- vored 19 (pri žel. postaji). PRODAM gradbeno parcelo z že dograjeno kletjo ob Ptujski cesti v Mariboru (blizu tovarne, avtomobilov). Naslov v upravi. PRODAM dva kavča, dva tape- cirana stola in mizo. Naslov v upravi. Piuj sodeloval pri izbiri skladb »»Split 71« Pri izbiri najboljše jugo- slovanske skladbe na med- narodnem festivalu Split 71 je letos že drugič sodelovala tudi 15-članska ocenjevalna komisija mesta Ptuja. V skladu s pravili ocenjeva- nja sO Se vsi člani komisije v petek zvečer zbrali v stu- diu Radia Ptuj, pred T V sprejemnikom spremljali iz- vedbo vseh desetih jugoslo- vanskih skladb v obeh iz- vedbah in nato glasovali. Rezultate so takoj telefo- nično sporočili v Split. Zanimivo je, da je skladba Proplakat če zora, ki je osvojila prvo mesto in na- grado »Zlati grb mesta Spli- ta«, tudi v Ptuju dobila kar 8 glasov, ostalih 7 glasov pa so člani komisije razdelili drugim skladbam, ki so do- bile od 1 do največ 3 gla- sove. F. F. TEDNIK Izdaja časopisni zavod Ptujski tednik Ptuj. Heroja Lacka 2 - Urejule urednfšk< odbor Odgovorni aredn:k le Anton B^nman - ja vsak četrtek. — TekočI račun ori SDK Ptuj. St 524-3-772 ~ Tiska časopisno oodietie Mariborski tisk Maribor Svetozarevska ulica H'