LETO XXXI. ŠT. 22 Ptuj, 8. junija 1978 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Novo vodstvo, nove naloge (stran 2) Ocenjujemo delo komunistov (stran 3) Združeni kmetje v Vitanu (stran 4) Vpis v osnovne in srednje šole (stran 5) Sestanek slovenskih konservatorjev v Ptuju (stran 7) MDA SG 78 - brigadirji zasadili krampe in lopate Tretji ho-ruk v Dornavi! že tretjič zapored je Dornava gostitelj republiške mladinske delovne akcije Slovenske gorice 78. Brigadirski dom je po letu dni znova zaživel. V soboto, 3. junija so vanj prišli prvi brigadirji iz Ljubljane-Bežigrada in iz Kočevja. V brigadi Danile Kumar iz občinske konference ZSMS Ljub- Ijana-Bežigrad je 46 brigadirjev, v brigadi Kočevski zbor iz OK ZSMS Kočevje pa je 32 brigadirjev, V prvi izmeni MDA SG 78 sodeluje tako 78 brigadirjev, ki bodo nadaljevali z izgradnjo primarnega vodovoda v smeri Most je - Gabernik - Juršinci - vodohram. Otvoritvena svečanost je bila v nedeljo, 4. junija dopoldne pred brigadirskim domom v Dornavi, Po intonaciji Intemacionale ptuj- ske godbe na pihala, je dr. (>eto Doplihar, predsednik SO Ptuj v slavnostnem govoru orisal pomen mladinskih delovnih akcij m med diigim dejal: „_Vodovod v smeri Slovenskih gDric je eden izmed zelo pomembnih infrastrukturnih ob- jektov, katerih izgradnja je programirana v srednjeročnem programu razvoja občine Ptuj kot prioritetna naloga. Po programu predvidevamo v srednjeročnem planu za obdobje 1976 - 1980 -v občini Ptuj Jnvestiiati v kff^injo primarnega vodovodnega omrežja 103 milijo- ne dinarjev. V tej vsoti pa je delež mladinskih delovnih brigad plani- ran v višini 10 milijonov dinarjev ali 10 odstotkov. To bomo realizirali v petih letih tega srednjeročnega obdobja." Ko je govoril o pomenu letošnje MDA SG78, pa je dejal: „Naša mladinska delovna akcija se vrši med osmim kongresom ZKS in enajstim kongresom ZKJ, to je v obdobju, ko vsak naš državljan želi s svojim delom in odnosom do dela pokazati pripadnost poUtiki zveze komuni- stov, ki se odraža v razvoju naše samoupravne socialistične neuvr- ščene Jugoslavije, pod vodstvom našega spoštovanega in ljubljenega predsednika in maršala TITA. Saj so na ime predsednika TITA in zveze komunistov vezani uspehi v revoluciji in vsej povojni graditvi, na vseh področjih življenja, posebej pa v razvoju samouprav- nih socialističnih odnosov in bratstva vseh naših narodov in narodnosti. Te pridobitve in dobrine, kijih danes uživamo in se jih vsi dobro zavedamo, pa si ne pustimo odvzeti od nikogar in jili bomo znali, če bo potrebno tudi 4>sledno braniti..." Za tem je brigadirjem in ostalim gostom zaželel dobrodošlico Anton Velikonja, predsednik krajevne konference SZDL Dorna- va in obljubil, da bodo krajani tudi letos sodelovali z brigadirji po vseh svojih močeh. Branka Krajnc, članica sekre- tariata repubhške konference ZSMS je zatem zaželela brigadir- jem kar največ delovnih uspehov in svečano otvorila letošnjo republiško MDA Slovenske gorice 78. Marko Potočnik, komandant letošnje akcije je za tem dal svečano zaobljubo, ob intonaciji godbe na pihala pa je za tem sledil svečan dvig brigadne zastave. Iz mladih grl brigadirjev je za tem zadonel Z-D-R-A-V-0! V kulturnem programu so sodelovali pevski zbor OS Dornava in Juršinci ter dijaki srednješolske- ga zavoda v Ptuju. M. Ozmec Postrojenim brigadirjem je na nedeljski otvoritveni svečanosti govoril dr. Cveto Doplihar, predsednik SO Ptuj.Foto: M. Ozmec Za naš hitrejši razvoj v nedeljo bomo občani z območja ptujskih krajevnih skupnosti odlo- čali o samoprispevku za nadaljnje dve in pol letno obdobje. OBČAN! Dobil si vabilo, da prideš v nedeljo na svoje glasovalno mesto in se samoupravno odločiš ZA ali PROTI samoprispevku. Prepričani smo, da se boš odločil ZA, ker boš s tem prispeval svoj delei k temu, da bomo uresni- čili naloge, ki smo sijih zadali s srednjeročnim programom prejšnje velike KS Ptuj in v programih posameznih samoupravnih interesnih skupnosti (otroško varstvo, komunalna skupnost, skupnost za ceste itd.), obenem pa tudi za uresničitev dodatnih nalog, kijih je sprejela tvoja krajevna skup- nost. Če pa boš glasoval PROTI, boš zavrl vsa ta prizadevanja, zavrl razvoj okolja, v katerem iiviš. Razmisli o tem, prepričani smo, da se boš dobro odločil! Nqj tudi zate veljajo besede, ki jih te dni vsi tako pogosto izgovarja- mo: V NEDELJO GLASUJEMO VSI ZA SAMOPRISPEVEK! 2 odločitvijo za samoprispevek bomo ustvarili dobrine, kijih bomo uiivali ^mi, predvsem pa naši otroci Foto: R _^ Slovenska Bistrica Javne razprave o samoprispevku v vseh sredinah družbenopolitičnega življenja, delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih občine Slov. Bistrica potekajo te dni intenzivne priprave na javne razprave o samoprispevku za obnovo in izgradnjo šolskih prostorov na območju občine. Sedaj že tretji referendum bo tokrat vključil tudi izgradnjo in razširitve zmogljivosti na področju vzgoj- no-varstvenih zavodov občine. Javne razprave tečejo od 28. maja do dneva referenduma, to je 18. junija 1978. Nosilci pa so sindikati v združenem delu in krajevne konference SZDL v krajevnih skupnostih. Glavni nosilec akcije priprav na tretji referendum je OK SZDL, skupno s sindikati pa se aktivno vključujejo tudi komunisti. Sprejeli so tudi konkretne zadolžitve v okviru vodenja javnih razprav, predvsem v krajevnih skupnostih, ki bodo potekale na zborih občanov po vaseh, soseskah, rajonih in zborih stanovalcev. Široke razprave pa bodo organizirane tudi v družbenopoli- tičnih organizacijah. Na osnovnih šolah in vzgojnovarstvenih zavodih bodo obliko obveščanja organizirali prek roditeljskih sestankov in drugih oblik zbiranja staršev. Konkretne zadolžitve je sprejel tudi celotni politični aktiv občine. Za vse vodje razprav na terenu bodo organizirali posebni seminar v okviru koordinacijskega odbora za pripravo in izvedbo referenduma pri OK SZDL, ki je z namenom kar najširšega obveščanja o dosedanjih dosežkih iz preteklih dveh samoprispevkov, kot tudi o programu zbiranja in uporabe sredstev iz tretjega samoprispevka, pred nedavnim izdal posebno publikacijo v nakladi 8000 izvodov. Viktor Horvat Stališča o skupni porabi v občini Ptuj v petek, 2. junija 1978 je v Ptuju zasedal koordinacijski odbor za usmerjanje razvojne politike in operativno politični štab za družbeni plan občine, ki deluje pri predsedstvu OK SZDL Ptuj in obravnaval probleme skupne porabe v ptujski občini. Razprave s katerimi smo v OZD, SIS, DPO in SO razreševali problematiko razporejanja dohodka in na osnovi katerih so bili oblikovani predlogi za zadovoljevanje skupnih potreb v letu 1978, so v občini potekale od začetka marca pa do 15. maja. Ob koncu razprave je bilo ugotovljeno, da so bili samouprav- ni sporazumi za leto 1978 po posameznih interesnih skupnostih sprejeti z večino udeležencev dziroma podpisnikov. V času sprejemanja samouprav- nih sporazumov pa je prišlo pri nekaterih interesnih skupnostih do sprememb v programih s strani republiških skupnosti in sicer sicer pri: skupnosti otroškega varstva, izobraževalni skupnosti, kulturni skupnosti, telesnokulturni skupnosti, skupnosti socialnega skrbstva in zdravstveni skupnosti. Pri skupnosti otroškega varstva je zaradi proračuna presežkov iz leta 1977 nekoliko znižan program Zveze skupnosti otroškega varstva. Pri izobraževalni skupnosti je prišlo do spremembe pri enotnem programu, kjer so se znižale solidarnostna sredstva za 2,614.000 din glede na predlog V aneksu k samoupravnemu spora- zumu za leto 1978. Pri tej skupnosti je prišlo tudi do delnega znižanja vzajemnega programa. Najbolj problematično je stanje pri kulturni skupnosti zaradi skupnega programa v okviru Kulturne skupnosti Slovenije. Občinska kuhurna skupnost je z aneksom k samoupravnemu sporazumu za leto 1978 predvidela odvod v republiko v znesku 7,400.000 din sredstev, kar pomeni 46 % sredstev celotnega kuhurne- ga programa v občini. Kulturna skupnost Slovenije pa zahteva od naše skupnosti, da le-ta nameni za skupne potrebe v SRS 9,704.000 din, kar bi pomenilo 61 % kulturnega dinarja v občini. Glede na tako stanje v kulturi je koordinacijski odbor zavzel stališče, da je v naši občini za potrebe skupnega programa možno odvesti toliko sredstev kolikor nam dopuščajo razvojne možnosti gospodarstva. Vprašamo se lahko kje so merila zato, da občinska kulturna skupnost mora v letošnjem letu odvesti za 44 % več sredstev za potrebe skupnega programa kot v letu 1977, medtem ko se občinski program lahko poveča v skladu s smernicami resolucije največ za 16 %. Glede na to, da tudi republiška telesnokulturna skupnost in republiška skupnost socialnega skrbstva zahtevata nekoliko višja sredstva za skupni program v SRS, kot pa sta jih namenih občinski skupnosti, je koordinacijski odbor za usmerjanje razvojne politike zavzel stališče, da naj si vse skupnosti prizadevajo, da se spremenijo kriteriji za združevanje sredstev za skupne programe, ker gre na skupščinah republiških SIS bolj za glasovanje kot usklajeva- nje. Do spremembe v zagotavljanju sredstev za izvajanje programa je v času razprave v združenem delu prišlo tudi pri zdravstveni skupnosti, kjer so se znižala republiška solidarnostna sredstva. Ta sredstva bo zdravstvena skupnost predvidoma nadomestila z višjimi sredstvi od skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je v lanskem letu ustvarila večji presežek sredstev in je pri razdelitvi sredstev na občine v letošnjem letu upoštevala nov ključ — število upokojencev. Na področju zdravstva je koordinacijski odbor zavzel tudi naslednja stališča. Koordinacijski odbor vzpodbuja vse zdravstvene delavce v občini, da se zavzemajo in ponovno zastavijo vse aktivnosti za združitev zdravstvenih organizacij vsled racionalizacije dela v zdravstvu. Veliko razprave je teklo tudi okrog delovanja obratnih ambulant, ki niso učinkovite kot bi lahko bile, zato je potrebno da se njihova problematika razreši. Rešitev obratovanja ambulante v AGIS-u naj sporazumno razrešita AGIS in Zdravstveni dom Ptuj. Glede na to, da so posamezne interesne skupnosti oziroma njiho- ve organizacije sklepale kreditne pogodbe neposredno z izvajalci del in s tem le-te spravile v neugoden položaj, bo v bodoče nujno potrebno investicijske kredite najemati prek kreditne banke, ki sedaj sme dajati sredstva tudi za negospodarstvo. Pri tem pa je treba opozoriti, da mora vsakdo, ki želi kredit, imeti zagotovljen stalni vir za njegovo odplačevanje. S temi ugotovitvami in zaključki je koordinacijski odbor končal sejo v želji, da se v najkrajšem času ponovno sestane in obravnava tudi področje gospodarstva. Oddelek za finance in planiranje SRL - super liga članic Drava-Obala 24:12(12:5) Drava VII. ZRL! Teoretična možnost se je uresni- čila. Drava je po izdatni zmagi do- ma in porazu Preddvora doma z Velenjem (13:14) osvojila repub- liški naslov in se uvrstila v drugo zvezno rokometno ligo. Uspeh, ki zasluži vso pozornost, podporo in pohvalo vodstvu in igralkam. Igralke Drave so se v zadnjem kolu republiške super lige gostjam iz Izole krepko oddolžile za poraz v prvem srečanju. Začetek srečanja je potekel v nervozni igri in gostje so prve povedle. To je bilo njihovo zacinje vodstvo na tem srečanju. Domačinke so diktirale tempo in kljub nekaterim napakam v napa- du in obrambi, kar je bilo z ozi- rom na pomembnost srečanja in izredno toplo vreme razumljivo, stalno povečevale razliko in na koncu zasluženo slavile, čeprav Se niso vedele za rezultat srečanja v Preddvoru. Nedeljsko srečanje v Ptuju sta z napakami vodila Sparemblek (Trbovlje) in Ceak (Ljubljana). Ogledalo si ga je ok- rog 150 gledalcev. Drava: Sitsenfraj, Cerne 9, Ivančič 1, Krivec 1, Cuš 5, Novak, Kranjc 2, Halužan 6, Pišek, 2u- ran; Obala: Samardjija, Omerza 3, Buda! 2, Radoikovič 1, Jurinčič 3, Babic 2, Gabrijelčič, Bizjak 1; Igralkam Drave je torej uspel veliki met", dosegle so dosedaj največji uspeh te nadarjene mlade generacije. Dokazale so, da znajo Igrali in se boriti za barve kluba in športa ptujske občine. Vendar z uvrstitvijo med najboljše v Jugo- slaviji skrbi še ni konec. Potrebne bodo dobre priprave, zavzetost igralk in vodstva ter seveda več fi- nančnih sredstev. Pričakujemo, da bomo v ptujski občini zagotovili pogoje za nastop Drave v drugi zvezni ligi. 1. kot ar 20. junij - dan civilne zaščite Jugoslavije OBČINSKI ŠTAB ZA CIVILNO ZAŠČITO OBČINE PTUJ ORGANIZIRA v počastitev XI. kongresa Zvere komunistov Jugoslavije in Dneva civilne zaščite Jugoslavije — 20. junij I. TEDEN CIVILNE ZAŠČITE OBČINE PTUJ z naslednjim programom: 17. junij 197B od 21. do 22. ure ZATEMNITEV OBMOČJA KRAJEVNE SKUPNOSTI Dr. JOŽETA POTRČA PTUJ 18. junij 1978 ob 9. uri MEDREPUBLIŠKA VAJA ENOT IN ŠTABOV CIVILNE ZAŠČITE pod geslom: BRATSTVO-ENOTNOST-SOLIDARNOST-PTUJ 78 sodelujejo občine SR Hrvatske in SR Slovenije ČAKOVEC MURSKA SOBOTA KOPRIVNICA ORMOŽ KRAPINA PTUJ LENDAVA VARAŽDIN MARIBOR 19. junij 1978 SEJE ŠTABOV ZA CIVILNO ZAŠČITO V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH IN V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA 20. junij 1978 ob 8. uri POSVETOVANJE POVEUNIKOV IN NAČELNIKOV ŠTABOV ZA CIVILNO ZAŠČITO KRAJEVNIH SKUPNO- STI iN ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA in SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA ŠTABA ZA CIVILNO ZAŠČITO OBČINE PTUJ OBČANI! Usposabljajmo se za naloge v civilni zažčiti, da bomo ob naravnih in drugih hudih nesrečah sposobni zagotoviti hitro in množično reševanje ljudi ter premoženja, da bi bile posledica nesreč čim manjše! Naša fk)lžno8t je, da pri reševanju sebe, svojih najbližjih, sostanovalcev, sosedov in soljudi sploh ter pri reševanju lastnega in družbenega premoženja sodelujemo prav vsi, ki smo za to sposobni! Občinski štab ■ _^ ... civilno zaščito občine Ptt|j 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 8. junij 1978- AgrotransportPtii Nova hala za popravilo transportnih sredstev in strojev za zemeljska dela v prvih dneh meseca junija so v delovni organizaciji Agrotransport Ptuj po več mesečni zamudi odprli vrata nove hale za popravilo transportnih sredstev in strojev za zemeljska dela. Novi mederen poslovni prostor meri skupaj okrog 1350 kv. m. Po zunanjosti spominja hala na moderno betonsko konstrukcijo, ki je Gradisova serijska proizvodnja. Dela je izvajal GIP Gradiš - TOZD Gradnje Ptuj. Halo so odprli z zamudo zaradi zastoja projektantskih^ in izvajalčevih del. Vladimir Skorjanec, direktor delovne organizacije Agro- transport je ob tej priložnosti povedal, da je hala pomembna pridobitev, saj so se kakovostno spremenili pogoji dela za okrog 35 vzdrževalcev in 18 vajencev, ki skrbijo za popravilo transportnih sredstev in strojev za zemeljska dela. Po predračunu bodo za halo in ureditev okohce odšteU okrog 13 milijonov dinarjev. Ob našem obisku v tej delovni organizaciji smo tudi izvedeli, da je v prvih mesecih letošnjega leta zabeleži'a ugoden gospodarski rezultat. Kljub temu, daje letošnji flan v primeijavi s planom za leto 977, povečan za okrog 10 odstotkov, so v obdobju prvih mesecev, zabeležili 25-odstotno realizacijo letnega načrta. Investi- cijski plan so v istem obdobju že dosegli s okrog 50 odstotki. Prav uspešnost poslovanja je v tej delovni organizaciji v pretežni meri odvisna od dobrih osnovnih sredstev, zato je potrebno vozni in strojni park nenehno obnavljati. MG Nova hala foto: JB Samoupravna stanovanjska skupnost Ptuj NOVO VODSTVO - NOVE NALOGE Delegati so na prvi seji skupščine samoupravne stanovanj- ske skupnosti izvolili novo vodstvo. Tako so za predsednika skupščine izvolili Jožeta Križanči- ča, za predsednika zbora uporab- nikov Borisa Solovjeva, zbora izvajalcev Franca Prelesnika, za ])redsednika izvršnega odbora pa Jožeta Skerlovnika. O nalogah, ki čakajo novo vodstvo in s tem seveda tudi delegate, ki bodo v tem mandatu zastopali svoje delegacije v skupščini stanovanjske dcupnosti, smo se pogovarjali z Jožetom Skerlovnikom in Jožetom Križan- čičem. O leoiganizaciji skupščine Jože Križančič skupnosti je povedal nekaj misli Jože Križančič: »Skupnost je po novem zakonu organizirana tako, da ima dvodomni sistem. Zbor uporab- nikov ima 75 delegatskih mest, zbor izvajalcev pa 17. V zboru uporabnikov sodelujejo delegati krajevnih skupnosti m združenega dela, v zboru izvajalcev pa izvajalci stanovanjske gradnje. Imamo tudi izvršni odbor, ki šteje 13 članov in je izvršilni organ. Imamo še tri odbore. Odbor za gradnjo stanovanj, odbor za družbeno pomoč v stanovanjski gradnji ali solidar- nostni in pa odbor za gospodar- jenje s stanovanjskim fondom. V tem obdobju bomo morali posvetiti delegati in funkcionarji posebno skrb organizaciji in delovanju delegatskega sistema, spremembi notranjih samouprav- nih aktov ter sprejemanju programov. Seveda pa je potrebno vse delegate dobro seznaniti s problematiko na področju stano- vanjskega gospodarstva." O poteku gradnje na Ziherlpvi ploščadi v Ptuju je spregovoril Jože Skerlovnik in dejal: „V tem letu nadaljujemo z delom, ki smo si ga začrtah do leta 1980. Blokovska gradnja bo tekla v glavnem na Ziherlovi ploščadi. V letošnjem letu je bil vseljen objekt B-4 s 85 stanovanji, dokončujemo 55-stanovanjski ob- jekt B-5 m 75-stanovaniski B-3. V Jože Skeriovnik izgradnji je B-6 s 70 stanovanji v prvi fazi, dograjenih pa bo še 30 stanovanj. V času od leta 1979 do 1980 pa predvidevamo še gradnje objektov B-7 s 115 stanovanjskimi enotami, B-8 s 100 in B-9 s 115 stanovanjskimi enotami. Število stanovanjskih enot pa bo glede na potrebe prosilcev nekoliko spre- menjeno, z ozirom na potrebe po dvo — in trosobnih stanovanjih. Arheološka dela tečejo po programu, tako da bodo zemljišča pravočasno sproščena za gradnjo. Obenem na tem območju urejamo vse vzporedne objekte - kanali- zacijo, zelenice, ceste itd. Predvidevamo pa že v letošnjem letu priprave za novo lokacijo na levi strani Rabeljčje vasi. Tako bi morali urediti zazidalni načrt, ga urbanistično uskladiti in ga opremiti z vsemi elementi, ki spremljajo zazidavo takšne povr- šine. Urediti bo potrebno zemljiške odnose, opraviti arhe- ološke raziskave, ker je to zemljišče tudi zaščiteno, pričeli pa bomo tudi s komunalno ureditvijo zemljišča. V nastajajoči soseski pa nismo pozabili tudi na vse objekte družbenega standarda, saj bo zazidalni načrt upošteval trgovine, igrišča pri blokUi in vzgojnovar- stveno ustanovo ... Končno bo potrebno predvideti, katero šolo bodo obiskovali otroci v tej veliki soseski, saj je Osojnikova šola premajhna," Kako pa je z gradnjo stanovanj v ostalih krajevnih skupnostih? »Načrtujemo gradnjo 20 stano- vanj v Majšperku, kjer se lokacija že določa. Tri stanovanja bomo gradili v Cirkovcah. Največji problem pa je ureditev stanovanj- skega vprašanja v starem naselju v Kidričevem in za gradom. Razmišljamo, da bomo morali te težave reševati s skupnimi močmi. Pripraviti pa moramo skupni program. Gradili bomo tudi v ostalih krajevnih skupnostih, seveda glede na potrebe in sredstva.' Kaj pa vzdrževanje stanovanj- skega fonda? »Največje težave nam povzroča stari fond, razen stanovanj, zgrajenih v zadnjih letih. Razpo- lagamo z ogromnim fondom v starem delu mesta Ptuja, potem na območju Haloz, ki je zelo slab in moramo vanj vlagati ogromno sredstev. Planirali smo, da bi letos vložili v stanovanjski fond kot investicijsko vzdrževanje 8.732.000 din. Iz stanarin in najemnin bi zbrali okrog 7.000.000 sredstev, s povišanjem stanarin pa bi naj priteklo še 1,588.000 din. Predvidevali smo povišanje s 1. junijem, kar pa ni izvedljivo, ker skupščina odloka še ni sprejela. Seveda pa bo zaradi tega zbranih precej manj sredstev za te potrebe." Osnutek odloka je predvideval 30 odst. povišanje v povprečju. Beseda »povprečje" je nekatere delegate motila! ,,Da, tako je zapisano v osnutku, vendar se bodo vse stanarine povišale za 30 odst, - torej enotno. Zaradi izpada predvidenih sredstev bomo morali nekatere naloge prenesti v plan za naslednje leto." Stanovalci bi lahko najbrže tudi sami poskrbeli za vzdrževanje stanovanj in okolice, vsaj za najosnovnejše? »Tako je. Hišni redi so le košček papirja, če jih nihče ne izvaja. Stanovanja je potrebno vzdrževati, čuvati, skrbeti je potrebno za urejeno okolico in za čistočo. To je odvisno od nas vseh. Zato poskušajmo vsi vzdrževati obstoječi, z velikimi sredstvi zgrajeni stanovanjski fond," N.D. Kdaj bo konec problemov s plinom To je vprašanje, ki si ga mnogo- krat zastavljamo, predvsem takrat, ko stojimo v dolgi vrsti ali pa ko zastonj tavamo s prazno jeklenko, in je ne moremo zamenjati za polno, ker polnih kratko malo nimajo. Mnogokrat se zgodi, da pride med strankami in prodajalci zaradi tega do ostrih besed, proda- jalci, ki za takšno stanje niso krivi morajo velikokrat prenesti tudi kako psovko ali žaljivo besedo. Smo pač takšni! Ce pa se vprašamo, kdo je pravzaprav kriv za takšno stanje lahko ugotovimo, da je del krivde tudi na nas — potrošnikih. Potrošnja plina se je v zadnjih letih zelo povečala, saj je plin zaradi nizkih een vedno bolj iskan. Pred tremi leti so fea v Ptuju prodali okoli 50 ton, v lanskem letu pa že 350 ton. Vodja prodaje v Maribor- ski plinarni, tovariš Rajzman je povedal, da nihče ni pričakoval takšnega porasta porabe plina. V sedanjih razmerah lahko z obstoje- čimi zalogami zadostijo potrebam največ za 7 — 8 dni. V zimskih mesecih, ko se poraba poveča in pride še do morebitnih zastojev v rafinerijah, pa nastopijo težave, ki smo jim bili priča lansko zimo. Kot smo izvedeli lahko ima vsako gospodinjstvo poleg jeklenke v uporabi Še dve rezervni, seveda spravljeni v primernem, zračnem prostoru. Velikokrat se pripeti, da posamezniki, ki imajo tudi Se po več jeklenk čakajo, da so vse prazne in jih potem naenkrat želijo zamenjati za polne, navadno pred pomembnejšimi prazniki ali v zim- skem času, ko plina že tako ali tako primanjkuje. Tako torej zaradi malomarnosti po nepotrebnem povzročamo hudo kri. Lahko pa v zvezi s plinom zapiše- mo tudi nekaj vzpodbudnega. V Mariborski plinarni so namreč povečali zmogljivosti polnilnice za 800 jeklenk dnevno, s 15. majem pa je moč kupiti tudi nove jeklenke. Upamo lahko torej, da bo problem z dobavo plina vsaj delno odprav- ljen. Mariborska plinarna si je v sred- njeročnem planu pred petimi leti zadala načrt do leta 1980 zgraditi nove polnilniške prostore. Sele letos jim je v ta namen uspelo najti zemljišče, ki ustreza vsem urbani- stičnim in varnostnim predpisom. Upajo, da bodo v letu 1980 uspeli zgraditi rezervarje za približno 3.000 kubičnih metrov plina, ta zaloga pa bi zadostovala za 7 do 8 tednov, kar bo po njihovem mnenju v celoti zadostovalo za red- no preskrbo tržišča. Kljub še nere- šenim zadevam okrog investicij med 3 in 5 milijardami si lahko to- rej porabniki plina obetamo boljše čase. JB Ormož Oblikovanje potrošniških svetov Organizirani potrošniški sveti imajo v vsaki sredini naše družbene skupnosti prav posebno vlogo. Temeljna oblika organiziranosti potrošnikov so sveti potrošnikov v krajevnih skupnostih. Občinska konferenca socialistične zveze Ormož je že v marcu imenovala inciativni odbor za samoupravno organiziranje potrošnikov in sicer z nalogo, da v najkrajšem času pri krajevnih skupnostih organizira potrošniške svete. Pri nekaterih krajevnih skupnostih, tako ugotavlja inciativni odbor, so bili sveti že oblikovani, vendar niso delovali po ustavnih načelih. Potrošniški sveti so oblikovani v vseh osmih krajevnih skupnostih in reči je potrebno, da njihova vloga še ni takšna kot bi morala biti. V prihodnje bodo člani oziroma delegati svetov obravnavali posamezna področja in sicer informiranje, cene, delovni čas, prostore trgovin, servisno dejavnost, asortiman, rezervne dele in tako dalje. zk Poročilo o ZBRANIH SREDSTVIH ZA OTROŠKE VRTCE V OBCINI PTUJ Občinski sindikalni svet Ptuj je v februarju 1978 sprožil akcijo, da delavci v OZD odstopijo presežek vplačanih sredstev Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije v letu 1977, za potrebe gradnje vrtcev v občini Ptuj. Glede na število zaposlenih v občini ter povprečnega OD smo računali, da bi s to akcijo zbrali približno 3,000.000 din, seveda, če bi vsi delavci odstopili preveč vplačana sredstva. Pred nedavnim smo zbrali končne podatke o izvedbi akcije, ki je v veliki večini OZD med delavci naletela na ugoden sprejem. Le maloštevilne OZD so sredstva vrnila kot OD delavcem (Stavbar—TOZD Drava, ZVZ—DSSS, Pleskar, Lekarne, ZZD—DSSS, OS Gorišnica, OS Cirkovce, KZ Dravsko polje, Cevlj. del. Kidričevo, PTT—TOZD Ptuj). Nekatere TOZD KK Ptuj pa so preveč vplačana sredstva odstopile za akcije sindikata (Mizarstvo, Kletarstvo, Trgovina, Gradbeni remont. Kmetijstvo, Breg). Gradiš—TOZD Gradnje so odstopili presežena sredstva kot pomoS članom kolektiva—pogorelcu. Vse TOZD in DSS Agisa, razen TOZD Gumarna pa so odstopila presežek vplačanih sredstev za izgradnjo lastne zdravstvene ambulante. ZVZ—TOZD Zivioreja je prenesel sredstva v sklad skupne porabe. Isto velja za OŠ Kidričevo in TVI Majšperk. Vsi dislocirani obrati, ki imajo sedež TOZD izven ptujske občine pa so izjavili, da so presežena sredstva v njihovi TOZD prenesli v poslovni sklad, na kar sami niso imeli dovolj vpliva! V poslovni sklad so prenesli presežek vplačanih sredstev še v KK—TOZD Petovia ter Vodno gospodarstvo — TOZD Ptuj. Vse TOZD TGA in DSSS, razen TOZD Glinica so sredstva odstopile za otroško varstvo, omenjena TOZD pa presežka Se ni razporedila (ostaja v poslovnem skladu). Ne glede na izpad »navedenih OZD iz celotne akcije pa ocenjujemo, da ponekod niso poračuni sredstev sorazmerni izplačanim osebnim dohodkom, oziroma so vsote nižje, zato zbrana vsota ni dosegla načrtovane višine. Delavci v preosialih OZD so odstopili za otroško varstvo v občini Ptuj skupno din 1,817,796.35 Od navedenih sredstev bo namenjeno za dozidavo jasli oziroma novi vrtec 1,636,017.35 din za letovanje otrok v Biogradu na moru pa 181.780 din. Vsem delavcem v OZD, ki so svoja preveč vplačana sredstva odstopili za potrebe otroškega varstva v občini Ptuj se občinski sindikalni svet iskreno zahvaljuje ter poziva vse, ki ste sredstva odstopili, da jih nakažete na račun 52400—843—17655—041 odstop, sred. iz OD za otr. varstvo Ptuj. Pregled OZD, kjer so delavci odstopili vrnjena sredstva Zveze skupnosti otroškega varstva za potrebe gradnje vrtcev v občini ter letovanje otrok v Biogradu na moru: TEDNIK '8i""'i^978 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Delegat za XI. kongres Zveze kmrnmistov Jugoslavye ^Ocenjujemo delo komunistov po 8. kongresu ZKS in pred 11. kongresom ZKJ" Sfed delegati za 11. kongres je tudi AlojzGojčič, sekretar MS ZKS Maribor. V razgovoru o aktivnosti komunistov mariborske regije vHem času je pove- dal naslednje: ,, V sklopu priprav na 11. kongres ZKJ, s tem v zvezi pa tudi v okviru priprav za uresničevanje resolucije 8. kongresa ZKS, smo pravkar obiskali nekatere občinske orga- nizacije ZKS v regiji. Lahkobi rekel, da so osrednja vpraSanja naSega razmišljanja pred in po kongresu v tem, da poskušamo analizirati v kakšnem položaju smo trenutno na področju splošnega ljudskega odpora, varnosti in družbene samo- zaščite. Zlasti izostrujemo vpraša- nje okrog koncepta družbene samozaščite, družbenopolitičnih in varnostnih ocen v krajevnih skup- nostih in organizacijah združenega dela in temu primerno oblikovanih ukrepov pripravljenosti. Seveda z namenom, da bi izpostavili funkcijo narodne zaščite. V našem interesu je, da dvigamo varnostno kulturo občanov, da bi sleherni občan in delavec vedel, da mora sam skrbeti za svojo varnost, za varnost prija- telja, soseda, sodelavca — nedvomno pa za varnost družbe- nega premoženja, s tem pa seveda za varnost celotnega družbenopo- litičnega sistema socialističnega samoupravljanja. Drugo osrednje vprašanje o kate- rem v tem času intenzivno razmiš- ljamo je — gospodarski položaj. Lahko bi rekli, da so se razmere v tem četrtletju v primerjavi z lanskim istim obdobjem nekoliko poslabša- le, saj beležimo za okrog 20 do 30 odstotkov več izgub v temeljnih organizacijah združenega dela. To pomeni, da je potrebno kritično analizirati, zakaj takšne izgube v tem trenutku nastajajo. Gotovo je osrednji problem, ko govorimo o ekonomskem položaju TOZD, problem produktivnosti. Vendar ne le človekovega faktorja v sklopu produktivnosti, temveč predvsem problem tehnološke opremljenosti, organizacija dela itd. Temu vpraša- nju je potrebno posvetiti več pozor- nosti v zvezi komunistov, sindika- tih, zvezi socialistične mladine in v ostalih samoupravnih strukturah v združenem delu. V okviru priprav na 11. kongres bomo imeli v Sloveniji specialno razpravo o izobraževanju in znano- sti. Naša regija je zadolžena, da to razpravo pripravi do 15. junija. Pravkar jo organiziramo in smo se dogovorili, da bi izpostavili problem usmerjenega šolstva. Gradivo smo pripravili, posvet pa bo 9. junija v Mariboru. S to razpravo bi želeli doprinesti ali vsaj v predkongresni razpravi izoblikovati konkretni kon- cept, — kako si zamišljamo orga- niziranje šolstva, kako se naj šolstvo približa združenemu delu in se samoupravno z njim organizira in kako naj združeno delo na drugi strani neposredno vpliva na vzgoj- noizobraževalne institucije. Kot najpomembnejše je potrebno omeniti vprašanje organiziranosti zveze komunistov, s tem pa tudi ostalih DPO, da bi bili v praksi, v uresničevanju postavljenih nalog v Alojz Gojčič resoluciji in v dokumentih za 11. kongres, čimbolj učinkoviti. Spre- meniti je potrebno delo občinskih konferenc in komitejev, s tem pa tudi delo članov v teh organih. Več pozornosti je posvetiti krepitvi vloge in sposobnosti osnovne orga- nizacije. Osrednje je to, da se kon- ference morajo postaviti v dosti bolj operativno funkcijo in komiteji v izrazito politično-izvrševalno funk- cijo v odnosu do konference. To pa z namenom, da bi sleherni član v konferenci in komiteju imel svoje jasne zadolžitve, — kaj mu je delati, na katerem področju odgovarja za družbenopolitično situacijo in seve- da za napredek družbe kot celote." Nova organiziranost naj bi pris- pevala k ve*ji aktivnosti komuni- stov na vseh področjih dela in živ- ljenja. Morda bi bilo prav v nekaj besedah povedati vaše mnenje o aktivnosti komunistov v krajevnih skupnostih. ,,Moram biti kritičen in reči, daje predkongresna razprava šibkejša, če bi pogovoril o pokongresni raz- pravi pa bi rekel, da smo lahko zadovoljni. Družbenopolitične organizacije razpravljajo o resolu- ciji, osnovne organizacije prav tako, v nekaterih občinah že imamo programe občinskih skupščin in izvršnih svetov, ki so jih pripravili na osnovi nalog, ki izhajajo iz resolu- cije. Nobenega dvoma ni, da so o resoluciji dolžne razpravljati vse osnovne organizacije, enako o dokumentih za 11. kongres. To ve- lja tudi za vse ostale DPO, ki jih je potrebno potegniti v razpravo in v akcijo, vključno z občinsko skup- ščino in delegatskim sistemom — torej združeno delo in krajevne skupnosti." N. D. FRANCE AVČIN BO PREDAVAL V PTUJU Raziskovalna skupnost občine Ptuj poskuša seznanili z razi- skovalno in inovacijsko dejavnost- jo čimveč občanov, svoje delo pa razpreda po komisijah. Ena od teh je tudi komisija za p>opu- larizacijo znanosti, ki ima opre- deljen delovni program. Njena glavna naloga je popularizacija znanosti med mladino. Kon.isija ima tudi nalogo organizirati posvete o inovacijski in raziskovalni dejavnosti, sodelo- vala bi naj z društvi Ljudske tehnike ter z drugimi strokovnimi društvi in komisijami pri DPO, izvajala analize in ankete o strokovnih kadrih v občini ter se zavzemala za njihovo strokovno izpopohijevanje, širšo javnost pa naj bi seznanjala o pomembnih znanstvenih dosežkih v občini in republiki. Komisija je organizirala v letoš- njem letu strokovne izlete, odločili so se tudi za organizacijo preda- vanja prof. dr. ing. Franceta Avčina. Predavanje bo koncem prihodnjega tedna, točen datum čas in kraj pa bo objavljen po ptujski radijski postaji. Člana omenjene komisije, Hermana Skrinjarja smo prosili, da v nekaj besoiah opiše vsebino predavanja: "Ker naš program določa da si moramo prizadevati za pou- larizacijo znanosti, smo se odločili organizirati to predavanje in povabiti v naše mesto Franceta Avčina. Naslov predavanja je: O SPREJETJU ENOTE TESLA V MEDNARODNI SISTEM ENOT. To je izredno delo, ki je bilo dose- ženo z močjo argumentov in znanja prof. Avčina. Po njegovi zaslugi je Generalna konferenca za mere in uteži osvojila naslov Tesla za enoto elektromagnetne indukcije. Boj za poimenovanje te enote po našem znanstveniku se je pričel že leta 1936. Leta 1954 je poimenovanje sprejela Med- narodna elektrotehniška komisija, vendar so jo upoštevali zgolj elektrotehniki. Sele po prizade- vanjih prof. Avčina in ostalih strokovnjakov je bila leta 1960 sprejeta v svetovni sistem enot na Generalni konferenci. Za ilustracijo naj navedem, da ima mednarodni sistem enot 14 enot poimenovanih po učenjakih šestih narodnosti. Od tega jih imajo Angleži 5, Nemci 4, Franco- zi 2, Amerikanci in Italijani po enega. Najbolj so poimenovanju enote po Tesli nasprotovali Nizozemci, Danci in Italijani. Tako da poimenovanje enote po Tesli ogromno pomeni ne samo za nas, Jugoslovane, temveč za Slo- vane nasploh. Tudi akcija "Komunista", ki Se vedno teče v naši občini, postavlja med naloge seznanjanje mladine z raziskovalnim delom prek, obiskov v raziskovalnih in drugih organi- zacijah in predavanj ter z drugimi primernimi oblikami. Tako se ko- misija za popularizacijo znanosti vključuje v akcijo, obenem z njo pa tudi Ljudska in Studijska knjižnica Ptuj. Le-ta bo pripravila razstavo o delu in življenju prof. dr. ing. Franceta Avčina, ki bo odprta v času. ko bo predavanje. Seveda pa to predavanje ne bo zadnje, saj si bodo člani komi- sije prizadevali, da bi organizirali tudi predavanja drugih slovenskih znanstvenikov. Najbrže ne bi bilo odveč pripom- niti, da predavanje ni namenjeno izključno mladini. Vabljeni so vsi, ki jih raziskovalna in inovacijska dejavnost zanima, posebej Se ino- vatorji iz naših temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Za nadaljnje izobraževanje novoizvoljenih delegatov Občinska konferenca socialistične zveze Ptuj je skupaj z Delavsko univerzo v preteklem tednu izvedla prvi izmed vrste seminarjev za vodje delegacij iz krajevnih skupnosti in združenega dela. Z izobraževanjem delegatov se bo nadaljevalo v jeseni. Načrtujejo pa tudi, da bi se naj usposabljanje delegatov izvajalo po specifičnih področjih. Vabilo za seminar je prejelo okrog 590 vodij delegacij, večina se je seminarja tudi udeležila. Z delom seminarja so bili seminaristi izredno zadovoljni. Teme so bile skrbno izbrane in so dobra osnova za uspešno delo vodij delegacij in prav tako delegacij. Skozi predavanja, ki so jih imeli znani družbenopolitični delavci ptujske občine, so se udeleženci seminarja seznanili z delovanjem delegatske- ga in skupščinskega sistema v krajevni skupnosti, občini in interesnih skupnostih, bistvenimi nalogami pri uresničevanju določil zakona o združenem delu, družbe- no-ekonomskem razvoju občine, s posebnim poudarkom na samoupravnem družbenem planiranju in s smermi razvoja političnega sistema, vlogo subjektivnega faktorja ter metodami samoupravnega de- legatskega in političnega delova- nja. V zaključnem delu seminarja so udeleženci izpolnjevali posebno anketo, v kateri so odgovarjali na vprašanja v zvezi z delom delegaci- je. Ker pa ostaja vrsta pogojev za uspešno delo delegacij žal še odpr- ta, vodje delegacij niso mogle za- dovoljivo odgovarjati na postavljena vprašanja. MG OCENA VOLITEV V LETU 1978 Velik napredek na področju celotne demokratizacije družbe Člani predsedstev občinske kon- ference socialistične zveze in občin- skega sveta Zveze sindikatov Ptuj so na skupni seji, ki jebila 31. maja, v osrednji točki dnevnega reda obravnavali osnutek analize volitev v letošnjem letu. Seji so prisostvo- vali tudi člani volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrov- ska vpraSanja pri občinski konfe- renci socialistične zveze. Uvodno razpravo k že omenjeni temi je f>ovzeI Franc Zadravec pred- sednik občinske konference socia- listične zveze. Ocenil je, da so bile zadnje volitve vsebinsko in tehnič- no mnogo bolje pripravljene in tudi izvedene kot predhodnje. Ugotovil je tudi, da smo doslej zabeležili naj- množičnejšo udeležbo občanov v samih pripravah in tudi izvedbi voli- tev. Ob delu skupščin prvega man- data pa se je odkrilo nekatere pomanjkljivosti, ki jihbopotrebnov sedanjem mandatu odpraviti. Ko je ocenjeval celovitost posa- meznih faz priprav na volitve, je tudi povedal, da je bilo ponekod evidentiranje možnih kandidatov pomanjkljivo. Popisnice niso bile v celoti in željeno izpolnjene. V kra- jevnih skupnostih in združenem delu niso temeljito pristopili k izde- lavi ocen volilnih priprav. Ze sedaj, ko so delegatske skup- ščine konstituirane se opozarja na nekatera vprašanja. To so pred- vsem vprašanja kadrovske in druge narave. Drži, da smo doslej prema- lo pozornosti posvečali perspektiv- nemu kadru, prav tako pa predvi- dene nosilce bodočih odgovornih funkcij, nismo pripravljali na sprejem določenega dela; vsaj ne dovolj organizirano. Tako je bila ponovno oživljena trditev, da je potrebno stabio upoštevati sprejeta stališča kadrovske politike v sociali- stični zvezi in tudi stalne kadrovske priprave. Evidentiranje torej ne more in ne sme biti kampanja. Tudi pri strukturi kadra smo zabeležili določen uspeh: več je žensk, mla- dine, še vedno pa premalo kmetov. Zelo pomembno je tudi področje usposabljanja delegatov in delega- cij, ki ne more teči stihijsko. Ni dovolj samo občasno usposablja- nje, le-to mora biti stalno prisotno. Občinska konferenca socialistič- ne zveze je že sprejela program delegatskega usposabljanja. Po- sebno pozornost pa bo v prihodnje potrebno posvetiti usposabljanju delegatov za specifična področja dela: na primer interesne skupno- sti. Vsi razpravljalci so soglašali z osnutkom analize volitev, dopolnili so ga z nekaterimi konkretnimi ugotovitvami. Opozorili so na neka- tera vprašanja sistemske narave, predvsem glede volilne zakonodaje. Tudi na nerešeno vprašanje volitev kmetov in obrtnikov. Veliko pozornosti so namenili tudi vprašanju raznih ,,pritiskov" ob volitvah. Sprejeli so stališče, da je potrebno vse takšne in podobne izpade podrobno analizirati povsod tam, kjer so se pojavljali; ob tem pa bo potrebno dosledno pregledati izvajanje vseh sprejetih planov na vseh ravneh in ugotoviti vzroke ne- zadovoljstev. Za dobro delovanje delegatskega sistema bo potrebno vpeljati tudi sprejemljiv sistem informiranja. Sele, ko bo delegat pravočasno in pravilno informiran, bo lahko tudi bolje odločal. Klub samoupravljal- cev in indok center sta najprimer- nejši obliki. O ustanovitvi obeh v ptujski občini že dolgo govorimo, vendar dlje od besed ni prišlo. Pre- cej so govorili tudi o komuniciranju v delegatskih odnosih, v katerem morajo ustrezno vlogo odigrati tudi družbeno-politične organizacije. Eden izmed razpravljalcev je tudi opozoril na to, da je potrebna enakomerna porazdelitev delegat- skih moči. V delegatske vrste mo- ramo pritegniti tudi ,,manj sposob- ne" delegate in jim dati ustrezno vzpodbudo za njihovo delo. V oceni je tudi zapisano, da imamo premalo delegatov z območij Dravskega po- lja. Slovenskih goric in Haloz. Tu je torej naloga, da usposobimo za delegatsko delovanje ustrezno šte- vilo občanov in delovnih ljudi. Ne bo odveč, če bomo v občini uredili sodoben ,,pregled" kadrov, ki bo ob vsaki priložnosti na vpog- led. Na ta vprašanja moramo biti vsa- kodnevno pozorni; že ko smo jih ugotovili, smo zastavili tudi akcijo, da jih odpravimo! MG NEKAJ O MEDNARODNEM SISTEMU ENOT (SI) Merilo, merna enota, fizikalna veličina, merjenje so pojmi, katerih pomena se v vsako- dnevnem življenu ne zavedamo posebej. Toda njihov pomen je tako globok, da je prof, AVČIN, vodilni slovenski in ju^^oslovanski strokovnjak na področju metro- logije ali vede o merjenju, zapisal: „Meritev je tista dejavnost, ki je omogočila, da seje homo sapienos — človek — tako visoko dvignil in se še dviga^ nad vse svoje mlajše brate v živalskem svetu. Pri vsakem svojem še tako primitiv- nem delu je že pračiovek tudi meril, pa naj je ostril kameno sekiro, luč al sulico ali streljal z lokom. Tako je tudi dandanes. Meritev spremlja človeka od rojstva, ko ga stehtajo, do smrti, ko mu umerijo krsto, pa naj bo še tako imeniten in pomemben. Brez merjenja ni človeka in brez človeka ni meritve." Z merjenjem se srečujemo povsod: v trgovini pri nakupo- vanju, ura nam meri in uravnava naš vse hitrejši življenjski ritem, denar nam pomeni eno najvažnej- ših meril dela in vrednosti izdelkov in ne nazadnje^ tudi ugleda. Še in še bi lahko naštevali primere, vendar namen teh vrstic ni filozofsko razpravljanje o merjenju. Te vrstice so pisane z namenom, da ponudijo bralcu dodatna obvestila o vsebini predavania prof. AVČINA v Ptuju. Naslov predavanja „0 sprejetju enote TESLA v medna- rodni sistem enot" morda mnogim, predvsem pa ne-tehni- kom ne pove dovolj, zato na kratko preglejmo zgodovinski razvoj merskih sistemov do današnjih dni. Pod pojmom merski sistem je mišljen sistem fizikalnih veličin kot so dolžina, prostornina, masa, energija, čas, nitrost, električni tok in napetost, itd., ki so z definicijskimi enačbami za dolo- čeno področje tako povezane med seboj, da lahko s pomočjo nekaterih izbranih, imenujemo jih: osnovnih, veličin izrazimo vse ostale veličine. Primer: če izberemo dolžino kot osnovno veličino, sta površina in prostor- nina izvedeni veličini kot zmnožek dolžine in širine oz. višine. Vzporedno z razvojem znanosti in tehnike so se razvijali tudi merski sistemi. Tako so uporab- ljali v mehaniki celo vrsto merskih sistemov, glede na to, katere veličine so izbrali za osnovne, n. pr.: masni sistem je meril osnovne veličine z enotami kg, sekunda, meter, silski sistem pa je uporabljal enote kilopond, sekun- da, meter. Elektromagnetika pozna prav tako vrsto sistemov. Naštejemo samo dva: CGS sistemj^ ki je dobil ime po začetnih črkah treh osnovnih enot tega sistema - centimeter za dolžino, gram za maso in sekunda za čas. Drugi pa je sistem z osnovnimi enotami volt, amper, meter, sekunda. Vendar težav s tem še ni konec. Se danes je svet razdeljen na dva dela: prvi uporablja decimalno— metrični sistem, drugi pa anglo- ameriški sistem enot. Metrični sistem se je „rodil'' v Banciji leta 1795, za časa francoske revolucije, ko je bil meter sprejet kot enota za dolžino. Eden najvažnejših princi- pov tega sistema je, da je delitev vseh enot^ na večje ali manjše dele le desetiška, torej km, dm, cm, razen za enoto časa. V angloameriškem sistemu merijo maso s funti (pound), dolžine z yardi, čevlji, inenani ah colami (yard = 36 inch). Današnji, sodobni svet, ki je prometno in tehnološko vedno bolj povezan in odvisen, ne prenese takih razlik. Vzporedno z razvojem znanosti in tehnike se je razvijala tudi metrologija. Kot rezultat tega razvoja je danes Mednarodni sistem enot (s kratico SI iz franc. Le Systeme International d'Unites). SI ni delo nekega posameznika ali države, temveč je rezultat dela cele vrste najbolj znanih znanstvenikov in tehnikov 19. in 20 stoletja. Rojeval se je skoraj sto let, šele leta 1960 je bil mednarodno izbran in potrjen kot najbolj prikladen za naaaljnji napredek človeške ustvarjalnosti. 31. marca 1976 je Skupščina SFRJ sprejela novi, dopolnjeni zakon o merskih enotah in merilih, ki^ vsebuje med drugimi dve zelo važni določili: 1. V javnem prometu se smejo uporabljati samo merske enote mednarodnega sistema enot (SI) in njihovi decimalni mnogo- kratniku 2. Po 31. decembru 1980 se ne bo smelo uporabljati mnogih danes znanih enot kot so n. pr. mikron, cola (inch), metrski cent (100 kg), atmosfera, kalorija, konjska moč (KM) in druge, ker ne pripadajo SI. Poglejmo si na kratko, kako je sestavljen SI. Tvorita ga 2 skupini: 1. osnovne merske enote 2. izvedene merske enote Osnovnih merskih enot in veličin, na katere se te enote nanašajo, je 7. Naštejmo samo najbolj poznane: meter (m), kot enota za veličino dolžine, kilogram (kg) za maso, sekunda (s) za čas, amper (A) za električni tok in stopinjo kelvina (K) za temperaturo. Izvedene enote se oblikujejo iz naštetih osnovnih enot s pomočjo algebrajskih izrazov. Za ilustracijo naštejemo nekaj izvedenih enot (vseh je 42), da bo naša slika bolj določena: kvadratni meter je enota za površino, kubični meter za prostornino, hertz (Hz) za frekvenco, newton (N, izg. njutn) za silo, pascal (Pa. izg. paskal) za tlak, wat(W) za moč, tesla (T) za ragnetno indukcijo, volt (V) za električno napetost, itd. Zakon določa tudi merske enote izven SI, ki se smejo uporabljati. To so merska milja za pznačevanje razdalj v pomorskem in zračnem prometu, ar in hektar za površino, liter za prostornino, minuta, ura, dan, teden, mesec in leto za čas, Celzijeva stopinja za temperaturo, itd. Našteli smo že nekaj enot, kijih bomo morali po letu 1980 čimprej pozabiti. Vseeno pa poglejmo, kako bo to v praksi. Privaditi se bomo morali, da naš traktor ali avtomobil ne bo imel več n.pr. 50KS, ampak 36,8 kW (kilowata), ker velja 1 KS = 0,735 kW. Avtomobilske zračnice ne bomo polnili do 1,5 atmosfere^ ampak do 147,1 kPa oz. približno 150 kPa (kilopaskalov). Zmogljivosti kotla centralne kurjave ne bomo ocenjevali v kcl (kilokaloriiah), ampak v kJ (izg. kilodžulih). Današnjim šolarjem, ki se bodo med rednim šolanjem privajali na novi sistem enot, bo lazje. Starejši pa bomo potrebovali določen čas, da se bomo privadili na naštete novosti, kot se počasi privajamo na nove dinarje. V tolažbo nam bo lahko, da bodo na angloameri- škem merilnem področju imeli še več težav. Tam bodo morali prej ali slej j>ozabiti tudi na cole, yarde, čevlje, funte in pričeti računati z metri in kg. S tem bi bil naš hitri in zato' nujno površen sprehod po SI pri koncu. Mnogo važnih resnic ni bilo povedanih, ker to prostorsko in strokovno ni mogoče v takem sestavku. Upamo pa, da so pričujoče vrstice vseeno dosegle nekaj svojega namena, da se o veljavnih enotah in merilnem sistemu seznanijo tudi bralci Tednika, posebej pa morebitni obiskovalci napovedanega preda- vanja profesorja Avčina. (Uporab- ljeni viri: A. Avčin, Osnove- metrologije, Ljubljana 1952; F. Avčin, Splošna električna in magnetna merienja,_ Ljubljana 1961; Mnrijan Brezinščak, Mjere^ nje i računanje v tehnici i znanosti, Zagreb 1971; Uradni list SFRJ št. 13 1976; revija SAM, št. 1, 1978) -------- D^L tog. H. Škrinjar 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 8. junij 1978 - TEMIIK Združeni kme^ Andrej Keček, Jože Kobrič in Franc MUnari^ PRI ZDRUŽEVANJU JE NAJVAŽNEJŠE TO, S KOM SE ZDRUŽIŠ Najprej smo se dogovarjali, potem sporazumevali, nato spre- jeli zakon o združevanju kmetov. In kaj pravi zakon? Kmetje si z združevanjem zagotavljajo neod- tujljive pravice, da v skladu z zakonom samostojno, skupaj in enakopravno odločajo o delu in pslovanju svoje organizacije. Z združevanjem kmetje zagotavljajo pogoje za organiziranje skupne proizvodnje, s tem pa tudi možnost za ustvarjanje in razporejanje dohodka, ki pripada vsakemu izmed njih glede na njihov prispevek k skupnim dosežkom. Poglavitni cilj združe- vanju je ustvarjanje visoko produktivne kmetijske proizvod- nje. Ta cilj je v naših pogojih uresničljiv s postopno preobrazbo obstoječih odnosov v kmetijstvu in na vasi. Pri tem je podlaga dolgoročno načrtovanje skupne proizvodnje in prodaje kmetijskih pridelkov združenih kmetov-za- družnikov. Prav gotovo velja ugotovitev, da je kmetijstvo najpomembnejša veja ormoškega gospodarstva. Razvoj kmetijstva torej sodi med tiste pomembne dejavnike, ki mora prispevati, da se ta del slovenskogoriškega območja iz vije iz objema manj razvitosti. Zakon o združenem delu je dal nove široke možnosti za uveljavljanje in boljši razvoj zasebnega kmetijstva. V prihodnosti, pravzaprav že danes moramo povečati kmetijsko proizvodnjo, s tem tudi vira hrane m izenačiti med seboj kmeta in delavca. To je mogoče doseči z zfliruževanjem dela, sredstev in zemlje, z uvajanjem novih sodobnih strojev v kmetijsko proizvodnjo, z boljšimi izkoristki delovnega časa ter drugo. V Vitanu, krajevna skupnost Kog, del tega že uresničujejo. Kdo? Trije kmetje, ki so lansko leto Zgradili prvi skupni hlev za pitanje goveda in tako stopiU na pot medsebojnega sodelovanja, zaupanja in povezovanja. Zakaj? Zemljo, delo in sredstva so združili zato, da bi pridelali čim več, da bi imeli več prostega časa in bolj izkoriščene kmetijske stroje. Andreja Kečeka smo našli v poslovalnici, kjer je kupoval kruh in belo olje. Prijazen, nasmejan, gostobeseden človek je, sem Ugotovil. Nobenih problemov ne bo. In nisem se zmotil. Poiskala sva še Franca Mlina- rica. Našla sva ga pri hlevu, s traktorjem je urejeval gnojišče. Takoj je bil priprav^en, da spregovori o svojem delu, združitvi in sploh o svojem življenju. Kdaj ste združih delo, sredstva in zertiljo? „Skupaj imava 20 hektarjev zemlje, 4 traktorje in hlev, v katerem so 104 glave goveda", je najprej povedal Andrej Koček, „o združitvi sva se začela pogovarjati že v aprilu 1976. Tudi žena JuUjana je veliko pripomogla k temu. Bila je na ekskurziji v Brežicah, kjer je videla podobno združitev kot jo imamo danes mi, in ugotovila, da ima takšno skupno delo vrsto prednosti. Seznanila nas je, in tako smo skupno začeli kovati zamisli o združitvi. Povezali smo se z ormoškim kmetijskim kombina- tom, kjer so bih navdušeni nad to idejo in nam tudi začeli pomagati. Uredili smo vse potrebno, napravili pogodbo, dobui kredite in tako začeli z združevanjem. Najprej smo združili naše delo in Zgradili hlev, potem združih še zemljo in vzporedno s tem še združevali sredstva." Franc Mlinaric, ki je končal srednjo kmetijsko šolo, je dejal, da Andrej Keček: „Pridite spet..." se je brez večjih pomislekov odločil za združitev. Lažje delo bo, si je rekel, morda tudi več dahodka. In res je tako. Na petih hektarjih pridelujeta silažno krmo (seno, otavo ipd.) kar znaša okoU 200 kubičnih metrov trave, 12 hektarjev je silažne koruze, na preostalem kosu zemlje je pšenica za kolobar, krompir in drugo. „Prej dobro kot slabo", reče Keček, „tako združevanje ima določene prednosti. Prav gotovo je pri združevanju najvažnejše to, s kom se združiš. Z Mlinaričem sva dobra družabnika in reči je potrebno, da se med seboj naj povezujejo tisti kmetje, ki radi delajo, ki niso malenkostni in se znajo prilagoditi delu, ljudem ter okolju. Tudi komasacija je eden izmed dobrih pogojev za združeva- nje, kajti na tak način se zemlja siconcentrira na enem območju m je tako obdelava lažja in hitrejša." Združeni kmetje imajo v Vitanu tudi združeno zemljo, ki nima mej in je vseh 20 hektarjev v enem samem kosu. Veliko zemlje, ni kaj reči m tako je prav. Nobeden izmed njih se ne boji za zemljo, za mejni kamen in drugo. Le zakaj bi se? Kako razdeljujete dohodek? „Kako ^a bova razdelua, je boljše vprašanje. Šele na začetku smo in se nismo imeli priložnosti razdeljevati dohodek. Več o tem bi lahko govorih čez 4 mesece, ko bomo oddah spitano govedo. Takrat bo tudi znano kako dobro oziroma kako slabo smo združeva- li delo, sredstva in zemljo. Poskusno proizvodnjo smo že imeli in bila je uspešna," je zaključil 40 letni Andrej Keček. Zakaj ste se pravzaprav odločih za združitev? „Pravi vzrok je čas, ki ga imamo sedaj na pretek. S takšnim delom je sedaj vse lažje, združeno delo je dobra zadeva. Bila sva že v strojni skupnosti in že takrat ugotovila vse prednosti. Strojna skupnost je dobra stvar, kajti vložiš manj sredstev, koristiš pa veliko,' pripoveduje Keček. Kako razporejate delo? „Vsa dela opravljava midva, K)larič je le bolj formalni član naše skupnosti, tako planirava skupaj, zato se nama ne more zgoditi nič nepredvidenega. No, razen višje sile. .. Skupaj krmiva, skupaj obdelujeva zemljo, tudi kegljava skupaj." Vajino življenje? »Človek o tem kar precej razmišlja, vendar o tem ne govorim rad. Intimnost je intimnost in obdržim jo zase," reče Keček. „0 željah raje govorim. ŽeUm si, da bi proizvodnja dobro tekia, rad bi zgradil stanovanjsko hišo. Toda za združene kmete gradnja stanovanj- ske hiše ni lahka stvar. Kreditov ni, za hleve in drugo je kreditov na pretek, toda za gradnjo individu- alne hiše ne. Združeni kmetje še vedno nimamo lastnosti delav- cev." - „Upam," meni Mlinaric, „da bo z zakonom o združevanju kmetov to bolje urejeno. Naša želja je tudi, da bi se združenim kmetom zvišal zemljiški maksi- mum. Potrebno bi bilo spremeniti tudi ustavno določilo, mar ne". Se beseda o dohodku? „MisIim, da bo najin osebni dohodek", razmišlja Keček, ,,tako visok kot pčvprečni osebni dohodek delavca iz gospodarstva. „MUnarič pa dodaja: „Dohodek bo tokrat minimalen, kajti veliko denarja bo potrebno za investira- nje, za odplačevanje kreditov in drugo." „Cez pet let pridite spet, takrat bova lahko kaj več povedala o najinem dohodku, o najinem življenju, o hišah, proizvodnji in sploh o združevanju," reče 30-letni Franc Mlinaric. Hvala za povabilo, že prej se kaj oglasim! Besedilo in shka: zk Franc Mlinaric: „Dobro sem se združil." Združeni hlev bodo v prihodnjosti razširili Slovenska Bistrica Izobraževanje delegatov Te dni poteka v občini Slovenska Bistrica izobraževanje za delegate skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti. Trenutno je v teku 16. oddelek delegatske sole, ki ga obiskuje okoU 20 delegatov, enako število pa se je udeleževalo tudi prejšnjih oddelkov. fti izobraževanju delegatov v okviru delegatske šole posvečajo posebno pozornost teoretičnemu in tudi praktičnemu delovanju delegatov, predvsem na področju družbenopohtične in družbenoeko- nomske politike delovanja SIS, splošni in skupni porabi, vlogi družbenopolitičnih organizacij v delegatskem sistemu m še drugim oblikam delovanja* delegatov. Kljub uspehom in pozitivnim rezultatom delegatske šole pa se v občini SI. Bistrica še vedno srečujejo s težavami ob prijavlianju delegatov za delegatsko šolo. VeUkokrat je temu. vzrok veliko število delegatov, ki izhajajo iz ene delovne sredine, ali pa temu še vedno ne posvečajo dovolj pozornosti. Da bi kar najuspešnejše rešili tudi takšne pomanjkljivosti, načrtujejo za jesensko obdobje delegatskih šol, novi program in upajo,da bodo uspeh vključiti vse delegate, ki doslej še niso 31 skozi delegatsko šolo. Viktor Horvat' Tednikov pogovor s Stanetom Predovnikom v SEPTEMBRU BOUŠE TELEFONSKE ZVEZE Telefon in avtomatska telefonska centrala^ sta domala te zelo stara stvar. Okoli telefonskih zvez, naročnin itd. je bilo v zadnjih dveh letih izrečenih ie vrsto 'kritičnih besedi Besede smo izrekli mir občani, telefonski naročniki. PTT delavci pa o tem problemu Se niso imeli priložnosti govoriti in nekako oblatiti našo nejevoljo nad telefonskimi 'zvezami, kritiki, bodisi to opravičeni ali neopravičeni, se stvar še ni premaknila na boljše. Se vedno so te!(ave s telefonskimi pogovori in klici. Dogaja se, da zavrtiš ljubljansko pozivno številko in hočeš govoriti z nekom v Ljubljani, pa se oglasi glas z Grajene, ali z Vitomarcev!? O problemih ptujske pošte in telefonskih pozivov smo se pogovarjali z direktorjem ptujske TOZD za PTT promet, Stanetorn Predovnikom. j Kakšna centrala je na ptujski pošti, koliko naročnikov se nanjo Se lahko priključi, skratka kakšne so zmogljivosti avtomatske telefonske centrale? ,,Za uvod najprej tole. Vzroki napak pri vzpostavljanju telefon- skih zvez so nastali pri montaži novih 1000 številk v naši centrali. Drugi vzroki za napake se pojavljajo tudi takrat, ko se povečujejo avtomatske centrale v Mariboru ali Ljubljani. Takšnih montaž in popravil je bilo v preteklem obdobju zelo veliko in tudi sedaj so še. Primer z ,,Grajeno" in ,,Vitomarci" pa naslednje: napake nastanejo zaradi podobnih številk in zaradi stalnih popravil telefon- skega omrežja. Zgodi se, da dosti- krat zvezo vzpostavi ali prekine delavec, ki dela na določenem telefonskem omrežju. Tukaj je torej ključ problema in nikakor ne obremenjenost ptujske centrale ali malomarnost našega dela. Problem telefonskih povezav z drugimi mesti ne obstoja. V Ptuju je kar 72 neposrednih zvez za Maribor, kar pomeni, da lahko 72 občanov istočasno kliče telefonske naročnike v Mariboru. Zmogljivost ptujske centrale je 2(X)0 številk. Trenutno je nanjo priključenih okoli 1500 naročni- kov. Se nekaj obstaja v zvezi z ,,večnim telefoniranjem". To ni tehnična napaka, ampak je ves problem v vrstnem redu naročni- kov, ki so priključeni na eno izmed stotic telefonskih številk. Na tej stotici je namreč največ delovnih organizacij s področja trgovine in industrije, ki pa imajo zelo goste telefonske pozive in jih zaradi tega tako težko ,,prikličemo". Tu je torej vzrok za vročo kri in kritične besede. Z razširitvijo avtomatske telefonske centrale na 2000 številk in z veljavnostjo novega telefon- skega imenika se bo koncentracija naročnikov porazdelila po ostalih Se prostih številkah. S 3. septem- brom letos se bo tako ptujska centrala razbremenila in telefoniranje bo postalo eno izmed lažjih delovnih opravil." V krajevnih skupnostih občine Ptuj v zadnjem času na veliko in široko gradijo nove telefonske mreže. Ljudje so navdušeni nad novim komunikacijskim sistemom. Nam lahko odgovorite, zakaj se zavlačujejo dela pri napeljavi telefonske mreže v krajevni Stane Predovnik Besedilo in slika: zk skupnosti Cirkovce, kjer občam že dalj časa zbirajo denar in združu- jejo delo s PTT delavci? ,,Zastoj pri gradnji telefonskega omrežja v KS Cirkovce je nastal nja v preteklem obdobju. Takrat je sneg tudi nas presenetil in povr- hu tega telefonskemu omrežju povzročil veliko škode. Zato so delavci PTT servisa morali najprej popraviti napake na obstoječih telefonskih linijah in šele potem nadaljevati dela na novih telefon- skih omrežjih. Predvidevam, da bodo telefoni v krajevni skupnosti Cirkovce zazvonili ob občinskem prazniku, 8. avgustu, ki bo leto- šnje leto v Cirkovcah." Slovenija je pred kratkim dobila mednarodno telefonsko centralo ,,Metaconta lOC", ki jo neposred- no povezuje z 18. evropskimi deže- lami. Tako sedaj uresničujemo odpravljanje zakasnitev in zastojev v razvoju izgradnje telefonske mreže. Ta ugotovitev pa seveda ne velja za občino Ptuj, kajti spet smo zaostali, spet smo korak ali dva za drugimi. Zakaj recimo v Racah, Hočah, Lovrencu na Pohorju, Orehovi vasi, Framu itd. občani dobijo neposredno zvezo s tujino, občani Ptuja in okolice pa ne. Kako je s temi vprašanji? ,,0 vključitvi Ptuja v mednarodni telefonski promet naj povem naslednje: Gre za povsem fizične vzroke, kajti delavci ISKRE, ki so pripravljalna dela o priključitvi Ptuja v mednarodni telefonski promet, že opravili, so kasneje morali potrebna dela opraviti najprej na tranzitni cen- trali v Ljubljani in Mariboru in so zato dela pri nas zastala. V začetku julija se bo tudi Ptuj priključil ti- stim slovenskim mestom, ki so že v mednarodnih telefonskih poveza- vah. Oprema za ptujsko avtomat- sko centralo bo stala okoli 6 milijonov dinarjev. Takšno povezavo bo konec septembra dobila še občina Slovenska Bistri- ca, konec tega leta pa še Ormož." Kako bi zaključili pogovor? ,,PTT delavci ugotavljamo, da krize in kratkega stika med našo centralo in naročniki ni. Vzrok vsem telefonskim pripetijam, ki tako burijo občane, so nastale zaradi zelo intenzivne izgradnje in razširitve telefonskih naprav. Upa- mo, da bo ta problem rešen v najkrajšem času." In načrti? ,,V letošnjem letu imamo načr- tovanih več akcij. Tako bomo gradili oziroma razširili avtomat- sko telefonsko centralo v Ptuju in Ormožu. V okviru obeh občin pa tudi teče akcija: Telefon v vsako vas. Za razširitev telefonskega omrežja bo letos potrebno 12 milijonov dinarjev; 2 milijona bo zagotovila samoupravna interesna skupnost za PTT promet, ostala sredstva pa TOZD PTT promet Ptuj." Dr. Jožica Ciglar - specialist pedontolog Problematika otroškega zobozdravstva v ptujski občini v občini imamo 21,000 otrok od 0-18 leta starosti Karies ali zobna gniloba se začne pri enem ali ena in pol leta starosti. To se pravi, da moramo skrbeti za 20.000 otrok. Po republiškem normativu bi naj skrbel en stomatolog za 1500 do 2.000 otrok bd 3-18 let starosti V naši občini bi tako potrebovali 10 do 1,3,5 otroških zobozdravnikov. Ml pa imamo le štiri otroške zobozdravnike v centru, to je v Ptuju, eno potujočo ambulanto s katero ofeiskujemo šole med šolskim letom na terenu, tam kjer ni rednih zobnih a.mbul»nt. V Gk)rišniCi, Cirkiilanah in JuršinCih Dr. Jožica C^ar v ordinaciji z mlado paciendco. Foto: M. Ozmec imamo polivalentno zobozdravstveno varstvo, kar Pomenij da skrbi stomatolog v takj ambulanti za otroke m odrasle, tako da pol delovnega časa posveti otrokom, drugo polovico pa odraslim zavarovancem. V Zavrču in Leskovcu imamo prav tako polivalentno zobozdravstveno službo, vendar le tri krat tedensko. Ce sedaj vse še enkrat pregledamo vidimo, da imamo le sedem otroških zobozdravnikov. Ta številka nam jasno dokazuje, da imamo premalo otroških zobozdravnikov v naši občini. Ob tem moramo povedati, da imamo v tem času še nezasedeni delovni mesti v Kidričevem in Majšperku. Da si lažje predstavljamo potrebo po večjem številu otroških zobozdravnikov povem, da imamo samo v Ptuju 11 prvih razredov. V vsakem razredu je približno 30 učencev starih od 7—8 let. To pa je starost^ ko se že izrasli prvi stalni molaiji« kijih imenujemo sestice. Zamenjali so se že tudi spodnji in zgornji srednji sekalcL v tej starosti otroka je pomemben mlečni drugi kočnik — petica in mlečni podočnik. Vsi našteti zobje so izrednega pomena za skladen in zdrav razvoj zobne vrste m ustne votline ter s tem celotnega organizma. To najbrž vsi vemo. da brez hrane, ki pa jo moramo žvečiti ni zadovoljivega zdravja in rasti našega organizma. Vsaka mati, ki neguje svojega prvošolčka, se je prepričala, da ima že kariozne, to je razpadajoče prav te pomembne sestice in tudi mlečne kočnike. Spr^jazmti se moramo z dgstvom, da ni otrokovih ust brez zobne gnilobe, torej je obolevnost za zobno gnilobo oz. patoiojjja kariesa 100 odstotna. Če sed^ izračunamo koliko šestič imajo^ naši prvošolčkj v Ptuju in sicer imamo 330 prvošolčkov, ki imajo skupno 1.320 šestič; kajti vsak otrok ima štiri šestice, m 1.320 mlečnili petič. Vsi ti zobje so bolanL Imamo torej 2.640 različnih karioznih procesov, ki se razlikujejo po stopnji prizadetosti Da ne navajam le števuk, povem še to, da mora skrbeti za ozdravljei\je samo teh zob en zobozdravstveni team, to je otroški zobozdravnik, medicinska sestra in deloma zobni tehnik 264 dni v letu. Ker je večkrat potrebno zdravljenje globokega kariesa in korenin, potrebujemo eno polno leto za sanac^o samo teh zob. Vprašali se boste, k^ ga ostali letniki otrok med 3 in 18, letom v nasi občini in kaj ostali zobje, saj vemo, da imamo 20 mlečnih in 28 stalnih zob. Zato je pomembno, da mi strokovni delavci in delovni fiudje oz. starši naših mladih varovancev prek svojih delegatov opozorimo občinsko zdaravstveno ^upnost na potrebo po prioritetnem in hitrejšem razvoju zobozdravstvene službe na občinskem nivoju. Strokovna obrazložitev in utemeljitev po večjem številu strokovnega kadra v otroškem zobozdravstvu, izhaja iz ugotovitve, da karies lahko delno zajezimo z uvedbo dispanzerskih metod dela v zobozdravstve- nem varstvu otrok in mladine. Kajti le na ta način se bomo približali našemu mlademu varovancu in staršem, da bodo znali ohraniti zdrave zobe, za bolne pa pra«'očasno dobili strokovno pomoč. TEDNIK - ^^^^ SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Priprave na združitev v Zdravstveni center Ptuj Alctivirajmo vse možne notranje rezerve Osnovna zdravstvena služba je na območju sedanjega Združenega zdravstvenega doma skozi celo povojno obdobje izgradnje našega družbenega sistema doživljala številne spremembe organizacijskih oblik svoje dejavnosti. Dinamični razvoj splošne medicine in dispan- zerskih služb je terjal stalne prilagoditve in racionalne rešitve. Od maloštevilnih in skromnih povojnih splošnih ambulant v Ptu- ju in Ormožu, ki so bile še neposredno podrejene okrajnemu upravnemu organu, so se v petde- setih letih organizirale terenske zdravstvene postaje, najprej kot samostojni zdravstveni zavodi in se polagoma združile v enotni zavod — Zdravstveni dom Ptuj. Po korenitih ustavnih spremembah v letu 1973 smo z notranjo reorgani- zacijo samouprave ustanovili delovno organizacijo — Združeni zdravstveni dom Ptuj z najprej 8 TOZD in skupnimi službami in le- tos se s 4 še obstoječimi TOZD odločamo za integracijo s Splošno boonišnico dr. Jožeta Potrča in lekarniško službo v Ptuju v enotno delovno organizacijo — ZDRAVSTVENI CENTER PTUJ. Čeprav so bili že ob naštetih in pogostih reorganizacijah premisle- ki in nejevolja, sta čas in razvoj pokazala, da so bile vse te spremembe upravičene in potreb- ne. Nedvomno so ustvarile pogoje za usklajeno in enotno vodeno strokovno delo, racionalizirale porabo za zdravstvo namenjenih sredstev, zagotovile socialno var- nost zaposlenih zdravstvenih delavcev in — kar je najvažnejše — odločilno so vplivJe na pospe- šen razvoj naše dejavnosti v zad- njem desetletju. Ce bi delavce bivših malih in samostojnih zdravstvenih postaj in reševalne službe ponovno postavili pred alternativo: za takšne razdrobljene, vendar v ožjem merilu samostojne delovne organizacije, kot smo jih imeli pred letom 1967 ali za sedanjo združeno delovno organizacijo, bi bila odločitev prav gotovo v prid sedanji organiziranosti. Isti nagibi in cilji, ki so nas spremljali pri organizacijskih spremembah v preteklosti, nas tudi letos usmerjajo v ponovno in dokončno integracijo s Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča in lekarniško "'užbo v Ptuju v enot- no, gospodarsko močno in strokovno še bolj brezhibno delujočo delovno organizacijo — ZDRAVSTVENI CENTER PTUJ. Na vprašanje, ki se še vedno in pogosto pojavlja med našimi delavci: kaj pričakujemo od predvidene integracije, naj našteje- mo nekatera dejstva, ki nedvomno govorijo ZA pozitivno odločitev na referendumu. Po uveljavitvi zakona o združe- nem delu je financiranje zdravst- vene službe prešlo od prejšnjega in za naše delo tudi večkrat krivične- ga proračunskega sistema, na sistem svobodne menjave dela v okviru občinske zdravstvene skupnosti, kar v bistvu pomeni to, da se o višini potrebnih sredstev za naše delo v okviru občinske zdravstvene skupnosti dogovarja- mo z uporabniki — delavci v združenem delu in drugimi občani. Ob teh dogovorih in samo- upravnih odločitvah pa združeno delo, ko zastopa svoje interese, popolnoma razumljivo terja kar najbolj smotrne oblike organizaci- je dela v zdravstvu, da bi že tako visoke potrebe zdravstvene službe obvladali in jih obdržaU na razum- ni višini, hkrati pa zagotovili obča- nom čim bolj kvalitetno zdravstve- no varstvo. V tem smislu in ko skušamo razumeti težnje uporabnikov naših storitev, nas ne preseneča njihova odločna zahteva, da z integriranim zdravstvom v občini aktiviramo vse možne notranje rezerve pri svoji porabi. Nihče od nas se ne more prepričljivo zoperstaviti ekonomsko dokazani trditvi, da bodo v gospodarsko celoviti, močni in organizacijsko popolnejši delovni organizaciji boljši pogoji za smotrno gospodarjenje, za enotno in usklajeno razvojno in kadrovsko politiko, za enotno in usklajeno programiranje strokovnega dela in za kvalitetnej- še delo skupnih služb. Za integracijo govori nadalje trditev uporabnikov in z njimi vseh družbenopolitičnih skupnosti v občini, da je prišel čas, ko bo treba uporabnika — pacienta še bolj kot doslej, obravnavati kot človeka in mu posvečati vso skrb, pozornost in medicinsko pomoč. K temu cilju nas bo med drugim privedla tudi še boljša in učinkovitejša delaev strokovnega dela med strokovnimi oddelki bolnišnice in osnovne zdravstvene službe. Podlaga tak- šnemu zares tesnemu sodelovanju, so skupno sprejete odločitve na se- jah integriranih strokovnih kolegi- jev in seveda tudi pristni tovariški odnosi med strokovnimi delavci, ki bi se nujno morali razvijati ob ta- ko tesnem strokovnem sodelova- nju. In končno, ali ne prinaša integracija tudi za vsakega izmed nas vrsto ugodnosti in prednosti? Ce upoštevamo trdno zagotovljeno samoupravo po TOZD in hrbteni- co močnega strokovnega in gospodarskega zdravstvenega cen- tra, ki bo poleg drugega imel vso možno moralno in materialno podporo celotne družbe v obeh občinah, se bomo prav gotovo odločili za takšno, tudi za našo socialno varnost in za naš materialni standard perspektivnej- šo delovno organizacijo. S tem prispevkom želimo odpraviti še kakšne morebitne nejasnosti in dvome in tovariško povabiti slehernega našega delav- ca, naj se s polno samoupravno zavestjo in lastno trezno presojo 29. junija 1978 odloči ,,ZA" predlagano integracijo. Družbenopolitične organizacije Združenega zdravstvenega doma Ptuj PRED X. KONGRESOM ZSMS IN ZSM J Mladi pred noviminahgami Mladi v naši socialistični samoupravni družbi smo v obdobju pred dvema pomembnima dogodkoma; pred X. kongresom Zveze sociali- stične mladine Slovenije, ki bo predvidoma oktobra letos v Novi Gorici in pred X. kongre- som Zveze socialistične mladine Jugoslavije, ki bo za tem v Beogradu. Nasploh je znano in trdimo, da je Zveza socialistične mladine Slovenije družbenopoli- tična organizacija mladih in njenih organizacij, ki se bori za aktivno vlogo mladine v graditvi samoupravne socialistične družbe in za dosega- nje idejnopolitične ter akcijske enotnosti mlade generacije na temeljih programa in politike Zveze komunistov Jugoslavije. ZSMS je oblikovana in se razvija kot enotna socialistična fronta mlade generacije, ki vklju- čuje mlade ljudi skupaj z vsemi družbenimi orga- nizacijami in društvi, predvsem tistimi, ki vklju- čujejo mladino po interesnih dejavnostih. Kot fronta je ZSMS organizator boja vseh naprednih socialističnih sil mladih za njihovo neposredno aktiviranje na pozicijah revolucije, socializma in samoupravljanja na čelu z delav- skim razredom in Zvezo komunistov. Naloga ZSMS je torej, da razvija vse orga- nizacijske možnosti mladim, tako, da bomo omogočili borbo najširšemu delu mladine, ki se želi in se je pripravljena boriti za napredne cilje na tej stopnji socialistične revolucije. Prav zaradi tega ZSMS ne sme biti samo politična organizacija, zaprta mladim z vso širino njihovih interesov, temveč moramo skozi njo mladi uveljaviti razne oblike povezovanja in uresniče- vanja samoupravno in socialistično naravnanih interesov mladih ljudi znotraj osnovnih orga- nizacij ZSMS, prek področnih konferenc in mla- dih v interesnih dejavnostih. Zato mora ZSMS razvijati svojo lastno sposobnost za širjenje prostora in možnosti tudi tistih mladih, ki niso ožje politično organizirani, pač pa so pripravljeni vključiti se v najširše aktivnosti in dejavnosti, ki jih organizira in vodi ZSMS. Na osnovi ocene o uresničevanju stališč in kongresa ZSM J, ter sklepov IX. kongresa ZSMS in letošnjih kongresov ZKS in ZKJ, ki so podrobneje opredelili akcije mladih in jih usme- rili v nadaljnjem delovanju, je sprejela republi- ška konterenca ZSMS natanko 138 resolucijskih usmeritev za X. kongres ZSMS, ki smo jih mladi dolžni upoštevati pri svojem delu in delovanju na vzven. V prvem poglavju resolucije je podrobneje opredeljena odgovornost mladih za nadaljnji razvoj produkcijskih sil in razvoj družbenoeko- nomskih odnosov, ki pomeni edino možnost za uveljavitev mladih v današnji družbi. V drugem poglavju resolucije je dan povdarek borbi proti zastareli lastninski misel- nosti v kmetijstvu. Z zavestnim spreminjanjem družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu si namreč mladi kmetje lahko sami ustvarjajo boljši jutri. V tretjem poglavju je opredeljen naš skupen cilj — ustavna preobrazba krajevne skupnosti, zaradi uresničevanja interesov in potreb ožjih skupin krajanov. V četrtem poglavju teče beseda o dejanskem spreminjanju odnosov in oblik v naporih za celo- vitejši proces vzgoje in izobraževanja mladih. To področje je vsa leta nazaj doživljalo številne spremembe, se sproti skušalo oblikovati in prila- gajati razvoju samoupravnih in družbenoeko- nomskih odnosov. V petem poglavju daje resolucija velik poudarek organiziranemu in vsebinskemu poglabljanju mladinskega prostovoljnega dela, kar je naš konkreten prispevek k hitrejšemu raz- voju manj razvitih področij in socialistične vzgoje mladih nasploh. V šestem poglavju je zapisano, da se bo ZSMS zavzemala za marksistično vzgojo med mladimi, hkrati pa bo omogočala vsem mladim, da se hitreje in uspešneje vključujejo v procese družbenopolitičnega odločanja in aktivnosti znotraj političnega sistema socialističnega samo- upravljanja. V sedmem poglavju je opredeljen boj mladih za samoupravno organiziranost in odločanje v kulturi, ki je na vse zadnje del vseh nas. Prav tako se resolucija v osmem poglavju zavzema za razumevanje in prijateljstvo med mladimi iz celega sveta. Mednarodna dejavnost mladih v Jugoslaviji, temelji na načelih zunanje politike SFRJ, SRS in ZSMJ pod idejnim vod- stvom Zveze komunistov. Resolucija nadalje nalaga v devetem poglav- ju večjo dejavnost ZSMS na področju socialne politike. Človekovo življenjsko in delovno okolje je namreč tisto mesto, kjer lahko z vskla- jeno akcijo zagotovimo dovolj velik obseg in ustrezne kvalitetne vezi, ki jih razvijajo čut pripadnosti, solidarnosti, vzajemnosti in vseh ostalih elementov, na osnovi katerih je človek sposoben sprejemati in dajati pomoč. Deseto poglavje resolucije sega na področje neslutenih možnosti mladih, to je na področju znanosti in raziskovalnega dela. Zavedati se moramo pomena, ki ga ima znanost kot aktiven dejavnik, v reševanju problemov skladnega raz- voja materialnih in kuhurnih vrednosti naše družbe. V enajstem poglavju nalaga resolucija poseb- ne naloge družbenim organizacijam in društvom, kot pomembnim elementom idejne in akcijske enotnosti mladih. Poseben povdarek je v resoluciji X. kongresa v dvanajstem poglavju namenjen podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite. V trinajstem poglavju je nekaj več besed namenjenih prizadevanjih za delovanje na pod- ročju družbene samozaščite, ki mora postati sestavni del programov vseh organizacij in orga- nov ZSMS. V štirinajstem poglavju je resolucija name- nila mladim posebne naloge pri ohranjanju revo- lucionarnih tradicij NOB in drugih težko doseže- nih ciljev. In končno v petnajstem poglavju, daje reso- lucija glavni poudarek informiranju. Le celovit in enoten sistem informiranja zagotavlja mladim pravo informiranost o dogajanjih v organizaciji in jih še bolj povezuje v enotne akcije. Seveda je v okviru vseh teh poglavij in 138 usmeritev veliko novega, veliko pa je že znanega, ponovna obuditev spomina pa ne škodi. Mladi smo torej pred dvema nadvse pomembnima dogodkoma, ki bosta postavila še jasnejše cilje naši generaciji mladih in njihovim potomcem. Glavna naloga vsakega posameznika pa je, da s svojim prizadevanjem in delom dokaže, da je vreden član naše socialistične samoupravne družbe, še vrednejši član organiza- cije socialistične mladine in navsezadnje, vsak od nas mladih je otrok srečne generacije — ostani- mo takšni še naprej, pri tem pa ne pozabimo, da je največja sreča v delu! M. Ozmec S SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI; Kmetje po stopnji 16% od katastrsicega dohodka Ce se pri odmeri prispevkov kmečkih zavarovancev ne bo spremenila stopnja novega ka- tastrskega dohodka, bo potrebno prispevek za zdravstveno varstvo s 1. julijem odvajati po prispevni stopnji 16 odstotkov od ka- tastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka od gozda ter pavšalni letni znesek 909 dinarjev. Za kmečke prevžitkarje, ki niso družinski člani zavarovanca pa bodo v prihodnje plačevali mesečni pavšalni znesek v višini 100 dinarjev. Delavci bodo od osebnega dohodka plačevah zdrav- stveno varstvo po stopnji 9,17 odstotka in združeno delo 2,23 odstotka. Takšni so tudi bih sklepi skupščine občinske zdravstvene skupnosti, kjer so delegati obeh zborov poleg odloka o ob- veznostih plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva še obravnavali dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravst- vene skupnosti za letošnje leto. Rečeno je bilo, da je dopolnilo sklenjeno, ker je zanj glasovalo 129 delovnih organizacij ali nekaj nad 12 tisoč delavcev. V nadaljevanju zasedanja so delegati obeh zborov skupščine še razpravljali o spremembah sa- moupravnega sporazuma o parti- cipaciji ter sklenili, da se spremeni 77. in 79. člen samoupravnega sporazuma. Tako bodo odslej naprej ženske med nosečnostjo, ki bodo obiskovale kurativne pre- glede in bodo imele nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, spe- cialnih zavodih in zdraviliščih. oproščene plačevanja zdravstvenih storitev. Enak sklep so delegati sprejeh tudi za zavezance, ki so bili udeleženci NOB v času od 1. januarja 1945 do 15. maja 1945 priznan v dvojnem trajanju, ostali udeleženci NOB pa so par- ticipacije že tako oproščeni. Plačevanja zdravstvenih storitev so oproščeni tudi občani, ki zbolijo za nalezljivo bolezngo in občani, ki imajo rakasta obolenja. Tudi občani,ki so stari nad 70 let ne bodo plačevali prve kiurativne preglede in zdravila ob prevzemu na recept. Nekatere olajšave so tudi za tiste, ki nosijo očala in ojačevalne naprave za sluh. Ob koncu drugega zasedanja skupščine občinske zdravstvene skupnosti je beseda bila še o problemih ambulante v AGISU in stalnem zdravniku v njej. Na vprašanje delegata iz KS Majšperk, zakaj ni zdravnika v njihovi ambulanti je bilo rečeno, da je problem nastal zaradi stanovanja, ki ga za zdravstvenega delavca ni v Majšperku, Ko bodo našU ustrez- no stanovanje, bo tudi delo v ambulanti steklo. zk Vpis v osnovne in srednje šole v ptujski občini Vsako leto ob lem času se novinarji razpišemo o \pisu v šole, zato tudi letošnje naj ne bo izjema. Vsako leto se tudi pojavljajo prostorske finančne težave, ki bodo v prihodnje vsaj delno odpadle, ko bo zgrajen srednješolski center. Poglejmo, kakšne podatke smo dobili letos ob predhodnem vpisu v srednje šole, za ilustracijo fTa še podatke o številu prvošolcev. Nekako je prešlo v navado, da se od svojih najbolj sproščenih let poslavljajo naj- mlajši — cicibani, takoimenovani mini maturanti. Letos je v vseh vzgojnovarstvenih ustanovah opravil ,,mini maturo" 301 otrok, v prve razrede pa bo septembra prišlo 1100 cicibanov. Obvezno osemletno šolanje končuje v ptujski in ormoški občini 1063 učencev, v Ptuju pa predvidevajo, da jih bo okrog 600 nadaljevalo šolanje v štiriletnih in dvolet- nih šolah. Kot smo že zapisali, se ponovno javljajo težave okrog prostorov, saj je že predhodni vpis pokazal, da se na nekatere šole vpisuje več učencev ko' je prostih mest. Tako se je v gimnazijo splošne smeri vpisalo 115 učencev, trenutno pa je prostih mest 70, predvidevajo pa, da bi odprli še oddelek matematično tehnične smeri. V gim- nazijo pedagoške smeri se je vpisalo 83 učencev, prostih je 70 mest. V ekonomsko šolo je trenutno vpisanih 69 učencev, razpolagajo pa s 100 prostimi mesti, medtem ko je v upravno administrativni šoli prostih 70 mest, vpisanih pa 62 učencev. V poklicno kovinarsko šolo je vpisanih 100 učencev, s tem da je za celoletno organizacijo pouka prostih 70, za periodično organizacijo pouka, po sklenjenih učnih pogodbah pa 120 mest. Razmerje na poklicnih šolah je nekoliko ugodnejše, saj je na poklicno šolo za prodajalce vpisanih 35 učencev razpolagajo pa s 120 prostimi mesti, na poklicno administrativ no šolo je vpisanih 71, prostih mest je 70 in na poklicno poljedelsko-živi- norejsko šolo 24 vpisanih, prostih mest pa je 70. Ob tem je potrebno upoštevati še oddelek za medicinske sestre, kamor se je vpisalo 35 učencev, pričakujejo pa še več vpisov, saj se je kar 52 učencev z območja ptujske ,n ormoške občine vpisalo v Maribor, kjer pa najbrže ne bo prostora za vse. Težave se bodo pojavile šele kasneje, ko se bodo naknadno vpisovali tisti učenci, ki so se prijavili oziroma vpisali v šole v drugih občinah, pa bodo ob vpisu odklonjeni. Gre predvsem za miličnike kadete, za vpisane na zdravstvenih šolah in nekaterih teh- ničnih šolah. Tudi za te učence, željne šolanja, bo potrebno najti prostor, saj jim mo- ramo šolanje omogočiti. V ptujskem srednješolskem zavodu so nam povedali, da primanjkuje tudi večje število učnih mest, predvsem za kovinarje, prodajalce in natakarje. Podatki kažejo, da bo potrebno posvetiti še večjo skrb poklicnemu usmerjanju, saj se veliko število mladih odloča za suficitarne poklice, torej za tiste, v katerih ježe dalj časa čutiti pomanjkanje delovnih mest. Ob koncu naj opozorimo še na prostorske težave v osnovnih šolah, posebej v Ptuju samem. Ob vse večjem priseljevanju v mesto je prisotna potreba po gradnji nove šole, saj se z večanjem stanovanjskih sosesk veča tudi število šoloobveznih otrok. N. D. Skrbeti moramo za zdravje divjadi Tudi lovstvo velja za del kmetgskega prostora, ker zanj večajo predpisi, ki so sicer namenjeni živinoreji. Osnovni predpis, ki ureja vprašanje zatiranja" in preprečevanja ži- valskih kužnih bolezni je zakon o varstvu živah pred kužnimi boleznimi V naši republiki velja ta zakon od lanskega leta dalje, v r^em pa je dan posebni povdarek (hvjaJdi in ravnanju z divjačino. O določilih zakona in pravihiih ukrepih v primeru okužbe, smo povprašah Milana Jagra, vete- rinarskega inšpektorja na oddelku za mšpekcijske službe pri SO Ptiij. „Moram povedati, da pod izrazom divjačina razumemo ustreženo divjad, pod divjad pa vse žive divje živah. Omenjeni zakon opredeljuje takoimenovane preglednike divjačine, ki morajo pregledati vsako ustreženo divjaJl in odločgo, če je primerna za hrano. Namen teh pregledov je v učinkovitem zagotav^anju varstva domačih in divjih živali pred širjenjem kužnili bolezni. Ob tem pa seveda tudi skrb, da dobimo v živila zdravo divjačino. Na območju naše občine v zvezi s kužnimi boleznimi med živalmi nimamo posebnih problemov, se pa v toliko večji meri pojav^ajo v sosednjih občinah in državah. Mislim na steklino, ki je že nekaj let razšigena v občinah Murska Sobota in Lendava, v Madžarski, Avstrgi in Italiji. Steklina je izredno nevarna kužna bolezen, ki se širi z divjadjo - posebno lisice jo prenaš^o na domače pse in prek njih na ljudi. V sosednjih občinah so po- sumih, da se pojav^ajo kužne bolezni, ki se prenaš^o tudi na S udi, pri divjih zajcih. Pred leti smo sum o taki bolezni odkrili tudi v ptujski občini. Zato je toliko bolj pomembno, kako ravnamo z obolelo divjadjo, posebej je to pomembno za lovce. Posebnost v naši občini je, da imamo pri Mesokombinatu ,,Pe- rutnina" veliko skladišče in hladilnico divjačine, ki zbira divjačino z območja ene tretjine Slovenije. Veterinarski inšpektorji, ki vsak kos divjačine posebej pregledno, zaplenijo vsako kto nek^ desetin kosov divjačine, ki je za hrano neprimerna, predvsem divjih prašičev, z^cev, srn in fazanov. Ko pride divjačina v dcladišče mine že precej časa od takrat ko je bila ustreljena, pa tudi iztrebi se že v lovišču, tako da veterinar pregleda samo meso. Jasno pa je, da se bolezenske ^remembe najbo^ jasno ugo- tavljajo takoj po streljanju in pri iztrebljanju." Ali so dosedanji predpisi urejab vprašanje primernosti divjačine za hrano? »Dosedanji predpisi tega vpra- šanja niso tako natančno in učinkovito urejali. Zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi prav zato postavka preglednike divjačine in jim kot posebno nalogo nalaga, da morajo pri vsakem odstrelu in iztrebljanju divjačine biti prisotni in ugotoviti ali je divjačina zdrava in primerna za prehrano." AU v naši občini že imamo preglednike? „Da, v naši občini smo preglednike divjačine že postavili, bel^o od meseca m^a naprej in to v vseh lovskih družinah. Opravili so posebni tečaj in izpit. V občini jih je okrog 60. Mislim, da je pomembno za vse naše kmetovalce, ki pri svojem delu pridejo v stik z zdravo in obolelo divjadjo, da v primeru, ko posumgo, da se divjad ne obnaša normahio - da so divje živali manj plašljive, da se giblejo drugače kot obič^no - to takoj sporoče veterinarskim organizacgam zdru- ženega dela ah pa n^blii^emu lovcu, ki bo znal pravilno ukrepati. Tako bomo lahko morebitne kužne bolezni pra- vočasno odkrili in preprečili lazšiiianje bolezru." N. D. 6-IZ NAŠIH KRAJEV 8. junij 1978- TEDNIK S seje zbora krapvnli skupnosti SO Ptuj ŽIVAHNOST TUDI V NOVEM ZBORU Kot ostala dva zbora, seje prejSnji torek sestal tudi zbor krajevnih skupnosti SO Ptuj in v dvo- rani Narodnega doma v Ptuju razpravljal kar o 19 točkan dnevnega reda. Čeprav je bila to urad- no druga redna seja, je bila praktično prva delovna seja, saj so na prvi opravili predvsem konstituiranja in imenovanja. Tudi na tej seji so zabeležili 100-odstotno udeležbo, kar potrjuje zainteresiranost krajevnih skupnosti za vpraša- nja o katerih so delegati razpravljali in sklepali. To pravico in dolžnost pa so delegati tudi pošteno izkoristili, saj je seja trajala br^z odmora čez štiri ure; obenem pa to daje tudi slu- titi, da bo novi zbor krajevnih skupnosti vsaj tako, če ne še bolj, aktiven kot je bil zbor v prejš- njem mandatnem obdobju. Čeprav so bile pripombe in vprašanja skoraj k vsaki točki dnevnega reda, vendar se je posebno zanimiva razprava razvila o poročilih o delu pra- vosodnih organov. Poudarek je bil dan zlasti preventivni vlogi teh organov, kadrovskim pro- blemom, nagrajevanju sodnikov in podobno. Opozarjali so tudi na vlogo poravnalnih svetov pri krajevnih skupnostih in na nujno potrebno strokovno p>omoč, ki jo je treba dajati tej vsebin- sko novi obliki dela samoupravnega sodstva. V zvezi z osnutkom odloka o zvišanju stanarin v ptujski občini so delegacije ptujskih krajevnih skupnosti večino vprašanj razjasnile na svojih sejah, zato so tudi predlagali, da se osnutek pre- oblikuje v predlog in sprejme po tej najbolj demokratični poti hitrega postopka. Zbor je predlog sprejel, ni pa bil sprejet v zboru združe- nega dela, zato bodo delegati o tem ponovno sklepali na seji 22. junija. Precej vprašanj je bilo v zboru tudi v zvezi z osnutkom odloka o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na območju Pesnice, in o osnutku odloka o plačilu prispevka za potrebe kmetijske zemljiške skupnosti, ko se spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemlji- šča. To je bilo tudi povsem razumljivo, saj ta vprašanja zanimajo vse lastnike zemljišč. Nekoliko nepotrebna razprava je bila o osnu- tku sklepa o razdelitvi solidarnostnih sredstev za financiranje programov skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Razprava je pokazala, da osnutek razdelitve ni bil dovolj usklajen z vsemi tistimi krajevnimi skupnostmi, ki so pričakovale del teh solidar- nostnih sredstev, pa v osnutku niso bile zajete. Primer delegacije KS Dolena pa kaže, da brez konkretnega zahtevka s podkrepljenim trdnim programom, ki zajema tudi finančno konstruk- cijo, ni moč prepričati zbora, da bi dal njihove- mu zahtevku prednost. Ce bi podrobneje analizirali potek tega, več kot 4 ure trajajočega, zasedanja zbora, opozorili delegate na to, kako je treba priti pripravljen na sejo, če želi katera od delegacij dopolniti kaki predlog odloka ali drugega dokumenta, kako je treba dajati pripombe k osnutkom, kaj in s kom je treba stvari prej uskladiti in podobno, bi prav gotovo za praktično usposabljanje delegatov napravih več kot pa, da jim še na tako visoki rav- ni teoretiziramo o delu delegatskega sistema. Tega bi se morali zavedati tudi tisti delegati (poklicni diskutanti s posameznih sestankov), da zasedanje zbora ni mesto za dolgovezno razprav- ljanje, ponavljanje že znanih resnic in podobno, temveč le za konkretna vprašanja, za konkretne odgovore, predloge dopolnila in podobno, v skladu z določili poslovnika občinske skupščine in vsakega zbora posebej. Ce bomo delali tako, bodo lahko seje kratke, jedrnate, vsebinsko bo- gate, v polnem pomenu besede — seje delegatske skupščine. FF XIV. krajevni praznik KS Destrnik Letos so v krajevni skupnosti Destrnik že štirinajstič proslavih svoj krajevni praznik v spomin na dan, ko je po hrabrosti velika, toda številčno majhna skupina borcev slovenskogoriške čete 7. junija 1942 napadla orožniško postajo v Vintarovcih in želela osvoboditi so borca Franca Rajšpa in njegovo ženo ter Vincenca Frica. Akcija se jim ni posrečila. Destrničani so dali letošnjemu praznovanju povdarek na prikazu nekaterih uspehov, ki jih dosegajo na področju kmetijske proizvod- nje, saj so v ta namen organizirali razstavo kmetijskih strojev in demonstracijo z njimi ter razstavo Ln ocenjevanje plemenskega gove- da. Pripravih pa so tudi likovno srečanje na katerem se je predstavilo 21 likovnih ustvarjal- cev iz Maribora, Ptuja in Destmika. Osrednja slovesnost je bUa v nedeljo dopoldan s slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ko je prisotnim predsednik sveta KS Destrnik Franc SIMEONOV zelo nazorno prikazal dosežene uspehe, ki so plod skupne^ dela in prizadevanj za hitrejši razvoj te slovenskogoriške krajevne skupno- sti v kateri živi 2735 prebivalcev in je po obsegu med največjimi krajevnimi skupnostmi v ptujski občini Na nedeljski slovesnosti v Destmiku so podelili tudi pet bronastih odlicij OF, ki so jih dobili: Olga ČEH, Marija ZOREČ, Janko MARINIČ, Anton KOVA- CEC in Gasilsko društvo Destrnik. Trinajst posamznikov, društev in dblovnih organizacij pa je dobilo tudi posebna pismena priznanja krajevne skupnosti ob katerih je tovariš Simeonov dejal, da jih naj vspodbudijo k še večjemu delu in uspešnosti na vseh področjih. Obenem pa so skromna zahvala tistim, ki so največ storili v povojni graditvi kraja. V nedeljo popoldne pa je stekla mimo številnih krajanov zanimiva povorka s prikazom obdelovanja zemlje nekoč in danes. Destrničani so se ob svojem letošnjem krajevnem prazniku resnično potrudili tako po Pstrosti programa, ki je tekel od do 4. jnnija kot v prizadevanjih, da bi mlajšim rodovom ustvarili boljše pogoje za življenje in da jih nova asfaltirana cesta ne bi peljala V'svet, temveč nazaj v svoj domači kraj. mš OB 25-LETNICI KRVODAJALSTVA, SLOVESNO TUDI V PTUJU 7. januarja 1953, je v uradnem protokolu splošne bolnišnice v Ptu- ju, zabeležen prvi odvzem krvi v ptujski občini. To pomeni, da letos mineva 25 let te humane akcije brez katere si ne moremo zamisliti uspešnega zdravljenja in reševanja življenj, najdragocenejšega kar imamo. Občinski odbor Rdečega križa v Ptuju je pripravil v petek, 2. junija slovesno akademijo v počastitev 25-letnice krvodajalstva in medna- rodnega dne Rdečega križa, na kateri se je najprej zahvalil vsem krvodajalcem, vsem tistim skrom- nim in požrtvovahiim ljudem, čla- nom Rdečega križa, ki jim ni nikoli odveč koraka in ur, ki jih uporabi- jo pri organiziranju krvodajalskih akcij — predsednik OO RK Ptuj — dr. Lojze Arko, nato pa je o pome- nu krvodajalstva in letošnjih oblet- nic spregovoril podpredsednik OK SZDL Franc Lačen. Predstavniki OO RK Ptuj so podelili 25 diplom za izkazani humanizem in podporo v delu organizacije Rdečega križa, ki so jih dobile organizacije združenega dela, zavodi in društva. Devetnajst posameznikov je dobilo tudi priznanje ,,Zasluge za krvodajal- stvo" med njimi tudi prvi krvoda- jalci v ptujski občini Franc BAR- BO, Marija MLAKAR-PELCL in Tončka PETROVIČ. Republiški odbor RKS je štirinajstim posameznikom podelil SREBRNI ZNAK za dosežene vidne uspehe v delu Rdečega križa v krajšem obdobju ter za zasluge pri organizaciji posameznih akcij. Zlati znak — priznanje Rdečega križa Slovenije pa je dobilo šest- najst posameznikov za izredne zasluge za organizacijo Rdečega križa, med njimi tudi dr. Jožica Vrečko. Nagrajencem in ostalim gostom sta nato izvedla še prisrčen kulturni program recitatorka Nataša Pulko iz osnovne šole Franc Osojnik in Komorni moški pevski zbor iz Ptu- ja. mš Priznanja za nesebično delo v Rdečem križu. Foto: M. Ozmec TEMEUNI DELEGAT Dober dehf Zaj pa smo te ali po dugen cajti enkrat le začeli švicati. Pesji dnevi so nan začeli okoli voglov lojati. Tak trovo kosimo no seno siSimo, ke mi z vsoke dlake no po hrbtnen ilebi švic doj curlo. Jaz van rečen, prove toplice momo zaj na travnikih no gor na štalah gdo seno doj kločimo. Deiek nan je dobro travnike zaleva, tak, ke de pozimi naša iivinica zadosti fojtra mela. Računamo seveda tudi, da de nam še kaj otove zraslo. Naša delegatska baza je sklenila, da mo si v naši vesi ie do otovne košje nakladalko za krmo kupili. Saj vete to je tista stvor, ki jo traktor po travniki vleče no soma krmo gor na prikolico naloga. Saj rečen, toti kmetijski stroji so resen zlata vredni. Jaz ali nemren moje kosilnice BČS preh voliti. Tiste kratice sen van ie razloza. BČS pomeni — "butln čupaj seno". Drugo leto mo si moga novo kupiti, saj je ta štora, ki jo tudi na gornji sliki vidite, z menoj vred ie precik zmontrana. Drgačik pa je na našem Suhen bregi vse po storen, le boj mlodi smo grotali. V Slovenske gorice smo drgoč brigadire dobili, ki so pridno začeli vodovod graditi. Tak krampe no lopate montrajo, ke jih je veselo pogledati. Saj rečen, na naši mladini je bodočnost. Letošja republiška mladinska delovna akcija Slovenske gorice 78 je za Halozami v ptujski občini ie strto leto po vrsti. Lepo se mi zdi, da nan mladina iz cele naše republike pomoga pri graditvi vodovoda, saj vete, da smo Haloiani no Prleki boj vode kak vina iejni. Zaj pa bi še rad neke Ptujčanom na srce poloia. V nedeljo IL junija de v 11 novih ptujskih krajevnih skupnostih referendum za plačevoje krajevnega samoprispevka. Jaz prleški Lujz bi van tak svetuva: le vutro zarana morete vsi lepo na vaša glasovalna mesta iti no obkrožiti glasovnico tan kak de pisalo GLASUJEM "ZA". Resen, ke te po tli vsoki mesec v mošji por dinarov manj meli pač pa te lehko marsikaj novega zgraditi. Ce van poven, da smo na našen Suhen bregi vsi občoni globoko za asfalt v iep segnoli, za vodovod prispevali, si cestno razsvetlovo napelali no še druge probleme z referendumskin dinarov rešli, te je prav no pošteno, da tudi vi sledite našemi vzgledi. Nan so letos gorice pozeble pa mo glih tak dale naprej prispevali za naše skupne potrebe. V mesti van neso ploče no penzije mrznole no sen zato prepričan, da te se v nedelo skozali na celi fronti. Ze v naprej van čestitan k uspelemu referendumi. Te pa srečno. vaš L UJZEK Krajevna skupnost »Olga Meglic' Nenehna aktivnost občana Krajevna skupnost ,,01ga Meglic" s svojimi 790 prebivalci spada med tiste krajevne skupno- sti, kjer je čutiti prisotnost občana v vsaki akciji skupnega prizadeva- nja za reševanje odprtih vprašanj ^ življenjske sredine. Množično so občani sodelovaU pri obnovi doma občanov; veliko so pomagali tudi s prostovoljnim delom. Ker pa je pred zaključkom del zmanjkalo sredstev, je skupščina krajevne skupnosti že na svoji prvi seji sprejela sklep za zbiranje potrebnih finančnih sred- stev. Občani so s predlogom soglašali in v kratkem jim je uspelo zbrati manjkajoča sredstva. Vlado Silak, predsednik sveta krajevne skupnosti ,,01ga Meglic" nas je seznanil, da bodo občani s prostovoljnim delom pomagali tu- di pri dokončni ureditvi mladinske sobe in prostora krajevne skupnosti. V krajevni skupnosti nakazujejo tudi potrebo po otroškem vrtcu in igrišču. Pri realizaciji tega programa bodo skupno sodelovali s krajevno skupnostjo Grajena. Določene naloge pa jih čakajo tudi pri izpopolnitvi ptt omrežja. Določene akcije, ki so bile zajete še v stari program bivše krajevne skupnosti Ptuj, se uresničujejo prav te dni. Dela so na polaganju kanalizacije v Orešju, asfaltiranju Danjkove ulice. Strme ulice in dela ceste Kurirjev NOV. Pri realizaciji teh nalog sodelujejo tudi občani s svojimi prispevki. V okviru potreb in da bi kar najhitreje reševali odprta vpraša- nja v krajevni skupnosti, so se odločili za 2-odstotni krajevni samoprispevek, s katerim bi zagotovili do konca srednjeročne- ga razvojnega obdobja 1.505.000 dinarjev. Sredstva bodo porabili za dela pri gradnji kolektorja Orešje in asfaltiranje ceste v Orešje v dolžini 2,5 km. Ostala sredstva bodo usmerili v reaUzacijo skupne- ga programa in financiranje skupnih strokovnih služb. Izkušnje dosedanjih akcij potrjujejo prepričanje, da bodo občani krajevne skupnosti ,,01ga Meglic" tudi to pot pravilno odločili. MG Krajevna skupnost Spuhlja Veliki uspehi pri reševanju skupnih problemov 2e v dosedanjih akcijah za reše- vanje skupnih problemov v krajev- ni skupnosti Spuhlja, so občani pokazali veliko mero zavesti. Poleg prispevkov v obliki sredstev, so prispevali svoj delež v krajevno modernizacijo tudi s prostovoljnim delom. Prav sedaj, ko tečejo dela na gradnji prizidka gasilskega doma, se krajani v polni meri vključujejo. V prizidku doma bodo med drugim uredili prostore za krajevno samo- upravo in družbenopolitične orga- nizacije. V načrtu programa dela krajevne skupnosti do konca leta je še ureditev okolice doma. Po pred- videvanjih bodo za uresničitev na- vedenih nalog potrebovali okrog 170.000 dinarjev. Priprave na referendum, na kate- rem se bodo občani krajevnih skup- nosti z območja Ptuja, odločali za različno prispevno stopnjo, so v vseh krajevnih skupnostih v polnem teku; prav tako tudi v kra- jevni skupnosti Spuhlja. OdloSli so se za 1-odstotni samoprispevek. S sredstvi, ki jih bodo zbrali v nasled- njem dve in pol letnem obdobju, bodo soudeleženi pri financiranju nalog iz programa skupnosti do konca srednjeročnega razvojnega obdobja. Določen delež sredstev bodo prispevali za realizacijo skup- nega programa vseh krajevnih skupnosti in za dejavnost skupnih služb krajevnih skupnosti. Sredstva samoprispevka bodo namenili za dograditev prostorov krajevne skupnosti, ureditev oko- lja, za Sofinanciranje jamborske trafopostaje v Kočah, gradnjo avtobusne postaje v Spuhlji, gra- moziranje cest na območju kra- jevne skupnosti, ureditev cestne razsvetljave, rekreacijskega igrišča in odkup zemljišča za avtobusno postajo. V krajevni skupnosti so prepri- čani, da bo tudi tokrat občan glaso- val za uvedbo samoprispevka, kajti le tako bodo lahko uredili vpraša- nja, ki so jih postavili na prednost- no listo v okviru svojega razvojne- ga programa. MG V KS JOŽE POTRČ" SMO PRIPRAVUENI NA REFERENDUM V KS „Jože Potrč", ki obsega območje CirU Metodovega in Gregorčičevega drevoreda, Groharjeve poti, Kvedrovt ulice, Osojnikove ceste. Panonske ulice in Potrčeve ceste smo se dobro pripravili na referendum za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih družbenih objektov ter za modernizacijo ulic in cest na območju krajevne skupnosti S pripravami na referendum smo že pričeli v mesecu novembru lani Že takrat so tekle razprave v vseh naših DPO kako se najboljše organizirati in pripraviti na referendum. Naša KS ima določene značilnostj, kijih druge KS nimajo, zato so bile naše priprave tudi drugačne. Tako je naša KS po obsegu najmanjša, po številu prebkalstva v Ptuju pa na drugem mestu. Ima največje število članov Z K (2 50) in članov ZB (80). Naša KS je tudi komunalno najbolj urejena. V KS Jože Potrč delujejo naslednje po.''tične organizacije: Krajevna konferciica SZDL, ki ima v svoji sestavi izvršni in nadzorni odbor, koordinacqski odbor za kadrovska vprašanja in odlikovanja, koordinacqski odbor za SLO in družbeno samozaščito in koordinacijski odbor za družbeno aktivnost žensk. Krajevna organizacija Z K s predsed- stvom, krajevne organizacije ZSM s predsedstvom in 9 komis^ami krajevna o-ganizacija ZB s predsedstvom in nadzornim odborom ter 3 komisijami krajevna organizacija ZRVS s predsedstvom. V vodstvih navedenih političnih organizacij sodeluje čez 130 ljudi Samoupravna organiziranost v KS „Jože Potrč" je zelo razvejana. V skupščini KS sodeluje 31 ljudi v njenih svetih, v svetu KS in itjegovih odborih pa več kot 80 občanov. V delegacijah za zbor KS inSIS dela 60 delegatov. Tako dela v vseh organih KS Jože Potre 325 delovnih ljudi in občanov. Še večje število jih sodeluje v samoupravnih organih delovnih in drugih organizacq. Tako je skoraj vsak drugi občan nekje vključen v samoupravno m družbeno politično delo. Pri sestavljanju programa za KS Jože Potrč smo imeli v vidu zlasti naslednje: Delovni ljudje in občani smo še posebej zainteresirani, da bomo živeli v čistem in zdravem okolju, zato se bomo zavzemali zlasti za to, da bomo izboljševali vse tiste dejavnosti, ki imajo lahko na zdravo okolje n^vecji vpliv. Naše ulice, nasadi in dvorišča morajo biti čista, brez smeti in druge navlake. Uvesti bomo morali sodobnejši način zbiranja in odstrajevanja smeti Naši otroci imajo premalo prostorov za igre. Tekajo po ulicah za žogo in se ob tem ogrožajo tudi druge. V vrtcih je še vedno prernalo prostora za vse otroke zaposlenih staršev.^ Marsikje nam manjka parkirišč, postajališč za avtobuse, telefonskih javnih govorilnic in drugo. Pri sestavljanju programa KS smo morali še tokrat upoštevati nedokončane investicge iz srednjeročnega piana prejšnje KS, katerega smo sprejeli leta 1976. Večji del teh nedokončnjh investicij se nanaša na druge KS. Tako smo morali vnesti v naš program 2/3 sredstev v te namene. Zato smo pri oblikovanju programa ob razpravah sprva naleteli na nerazumevanje nekaterih občanov, ki so ozko gledali na te pjrobleme ter so želeli, da vsa sredstva iz samoprispevka namenimo le na našo KS. Morali smo organizirati več sestankov DPO in KS, da smo vsem pojasnilij zakaj je tako. Pa ne samo to. Vsakemu gosppdii\jstvu smo dostavili obširno obrazložitev našega programa ter tako obvestili slehernega občana. Nato smo se še povezali s 24 liišnimi sveti v 23 večjih stanovanjskih blokih ter po potrebi iz\fedli bodisi seje hišnih svetov ali pa zborov stanovalcev ter skupno z njimi razpravljali o programu. Ugotavljamo, da je takšno sodelovanje bilo n^bolj uspešno in pristno. Hišni sveti in stano^/alci so to obliko povezovanja KS zelo toplo pozdravili ter izrazili željo, da bi se še veČKrat v takem okolju srečali Teh nek^ dni ko nas še loči od referenduma, moramo nadaljevati z intenziv- nimi pripravami da bi kar se da tudi najbolje uspeli Volilna komis^a je določila volišča, imenovala volilne odbore ter pripravila vse drugo. Štab za izvedbo referenduma je z delon tudi na tekočem. Tako lahko v KS Jože Potrč z velikim optimizmom pričakujemo, da nam bo referendum dobro uspei Pričakujemo vs^' 90 % udeležbo ter veliko večino glasov „ZA". Istočasno s pripravami na referendumu, smo v naši KS veuko delali tudi v pripravah za medrepubliško vajo civilne zaščite, ki bo v naši KS v nedeljo 18. junija. O tem bomo kaj več poročali v naslednji številki Tednika. Drago Čater TEDNIK 8. junij 1978 KULTURA IN IZ0BRA2EVANJE - 7 PISATELJICA BRANKA JURCA MED PTUJSKO MLADINO V ponedeljek, 29. maja je uprava ptujske ljudske in študijske Icnjižnice organizirala literarni vecer z znano mladinsko pisatelji- co Branko Jurca. Pisateljica Branka Jurca se je rodila leta 1914 v Koprivi na jCrasu, mladost pa je preživela v \lariboru, kamor se je družina jurčevih preselila kmalu po pisateljičinem rojstvu. Leta 1934 je končala učiteljišče, a je bila za tem štiri leta brez službe, kar seje v tistih časih naprednim učiteljem pogosto dogajalo. Leta 1938 je nastopila svojo prvo učiteljsko službo in sicer v Sv. Jakobu v govenskih goricah. Vojno je preživela po taboriščih v Nemčiji in Italiji, po vojni je spet poučevala, bila v letih 1960-71 urednica Cicibana, od leta 1964-66 pa urednica revije Otrok in družina. Njeno prvo delo, s katerim je prodrla v javnost, je bila novela Itistina (1938, objavljena v reviji Sodobnost), njena prva knjiga - Pod bičem, s podnaslovom Podobe iz taborišč - pa je izšla leta 1945. Skupno je Branka Jurca napisala le dve knjigi za odrasle. K pisanju del za otroke pa je pisateljico vzpodbudil prvi ured- nik Cicibana, pisatelj Josip Ribičič. Od tedaj piše le še za otroke. Njena najbolj znana dela te vrste so: V pasti. Bratec in sestrica, Gregec Kobilica, Hišnikov dan, Mižek frizer, VoUjači in prepovedane skrivnosti. Okoli in ckoli, Beh konjič. Lizike za vse, Uhač in njegova druščina. Rdeči škorenjčki. Rodiš se samo enkrat, Špelin dnevnik. Ko zorijo jagode itd. Knjigi Okoli in okoU ter Vohljači in prepovedane skriv- nosti sta bih celo nagrajeni z Levstikovo knjižno nagrado. MNoge njene knjige so prevedene v srbolirvaščino, makedonščino, češčino, slovaščino. Letos bosta izšh spet dve njeni deh - slikanici za najmlajše: Moj oče partizan in Javka v starem čevlju. Otroški svet, ki nam ga pisateljica Branka Jurca razkriva v ^"vojih delih, se nam kaže v vsej svoji poetičnosti. Povsem vsak- danje zadeve, ki jih otroci doživljajo dan za dnem, dobivajo v pisateljičinem pripovedovanju svo- jevrsten čar poezije in lepote. Njeno pisanje je slavospev otroštvu, kot je nekdo zapisal. S svojo neprisiljeno besedo se zna približati otroku, saj ga razume in obenem vzgaja. Sama že od prvega razreda osnovne šole nenehno tičim v knjigah. Lepega dne sem dobila v roke tudi knjige Okoh in okoh. Beli konjič ter Lizike za vse, ki jih je napisala Branka Jurca. Spominjam se, da so me izredno pritegnile. Zdelo se mi je, da so napisane samo zame. Hkrati sem tedaj v Cicibanu prebrala njene Rdeče škorenjčkc, pa Katko, rada pa sem se ustavila tudi ob Urednikovem kotičku, v katerem se je urednica Branka Jurca oglasila vsak mesec. S svojo vedro besedo je mladega bralca učila spoznavati svet in njegove lepote, ceniti svobodo, spoštovati starše in njihovo delo, ga vzpodbujati k nenehnemu učenju, prebiranju knjig ipd.. . Nekaj let pozneje, ko sem Cicibana že prerasla, sem morala za bralno značko prebrati njeno knjigo Rodiš se samo enkrat. Brati sem jo začela pozno popoldne, in nisem odnehala, dokler nisem prebrala zadnje strani - tako me je pritegnila. Zdelo se mi je, da sem junakinja romana jaz, in ne pisateljica. S podobnim užitkom sem pred kratkim prebrala tudi njeno zadnjo knjigo Ko zorijo jagode. Iz slednje nam je pisateljica prebrala odlomek, nato pa nam je o knjigi obširneje spregovorila. „V glavni junakmji, Jagodi Koprivi, sem hotela upodobiti dekle osrnošolko, na ragu pubertete. Že v njenem priimku sem skušala upodobiti njen karakter - to je občutljivo dekletce, ki pa zna že tudi „opeči", in nima prekratkega jezika, skratka, v njej se začne prebujati nov svet. V okolju, kjer živi, se dobro znajde, prva ljubezen jo, kot vsa mlada dekleta, malce v/nemiri, toda Jagoda jo mirno preboh. Zares, to je knjiga, po kateri na.ša osnovnošolska mladina upravičeno rada sega, kajti v njej seje Branka Jurca, kot v vseh svojih delih doslej, z izredno tenkočutnostjo pribhžala mlademu človeku, ter mu vlila poguma in vere za naprej. Po romanu Ko zorijo jagode je mož Branke Jurce, pisatelj Ivan Potrč napisal scenarij za film z istim naslovom, zrežiral pa ga je Raj ko Ranfl in ga v naših kinematografih že vrtijo. O Ireni Kranjc, ki igra v filmu glavno vlogo, pisateljica pravi, da je psrečeno izbrana, saj je zaigrala sproščeno in doživeto - „Bila je prav takšna Jagoda, kot sem si jo jaz zamislila." Nekdo izmed mladih bralcev je pisateljico zaprosil, naj pove kaj veselega iz svoje mladosti. „0, veliko je bilo smešnega," je dejala, „največ pa mi jih je zagodel brat Ciril. Venomer me je zafrkaval, kot se za starejšega brata pač spodobi. No, in tako je naneslo, da sem se nekoč morala naučiti neko pesem za šolsko proslavo. Povsod sem jo ponavljala: v sobi, v kuliinji, na stranišču, Ciril pa je rekel: „0h, ta naša Branka misli, da bo igralka!" Kot tudi danes, sem že tedaj rada prepevala. Ciril pa: ,,Branka misU, da je operna pevka, pa jc le zoprna pevka!" Nekdo iz dvorane pa je pisateljico povprašal, kako sta z možem Ivanom Potrčem, tudi pisateljem, Uterarno vplivala na svoje otroke. „Za svoja otroka lahko z gotovostjo rečem, da ne bosta nikoh pisatelja. Sin Matjaž je filozof in vedno kaj kunštnega študira, hči Marjetica pa je tik pred diplomo iz arhitekture. Jaz pa sem poleg tega, da pišem, ravno tako kot vaše mame tudi sama mama, žena in gospodinja,' je preprosto dejala pisateljica Branka Jurca. Na vprašanje, kaj v življenju ji je najdra^e, je odgovorila, daje to partizanska spomenica 1941^ Osnovnošolci so se tako v uri in pol s svojo pisateljico lahko pogovorili o marsičem, kajti njen pristop do mladega človeka v knjigi in v javnem življenju je enak: z njim se zna na sproščen m nepotvorjen način pogovoriti marsikaj. Ob tem se človek v trenutku naleze njene tempe- rament nosti in vedrine, torej si lahko le žcUmo, da nas pisateljica še kdaj obišče. Vendar pa me je na tem hterarnem večeru nekaj zelo motilo in sicer to, da so se srečanja s to znano pisateljico udeležili le učenci osnovnih sol, njDiovi učitelji in knjižničarji, srednješolcev pa med njimi ni bilo. Čudno, kajti prepričana sem, da so v osnovnošolskili letUi prav radi segali po njenih, z izredno ljubeznijo do mlade^ bralca pisanih delili. Morda pa je po sredi spet tista znana brezbrižnost rnladih do javnih kulturnih prireditev, med katere sodijo tudi literarni večeri? Majda Zoreč Obrez Srečanje folklornih skupin v nedeljo je bilo v Obrežu četrto srečanje folklornih skupin. Pred društvenim domom, ki ga krajani uspešno gradijo in še ni dograjen, se je številnim obiskovalcem predstavilo več folklornih skupin. Poleg domačega folklornega društva so zaplesali še folkloristi iz Vinice v Beli Krajini, skupina iz Dvoj na Gorenjskem, posebno zanimiva je bila skupina iz sosednega avstrijskega mesta Hitzendorf. Predstavili sta se tudi folklorni skupini iz Koga in Podgorcev. Takšnih folklornih srečanj si še želimo, kajti na ta način se medsebojno spoznavamo in občudujemo pisana oblačila narodnih noš. zk VI. Ptujska kulturna srečanja Letos bodo že šestič zapored v avgustu in septembru gostovali v Ptuju glasbeniki, likovni ustvarjalci, gledališčniki, folklorne skupine, skratka, spet se nam ponuja v najbolj ,,sušnih" mesecih, bogata bera kulturnih prireditev. Vsako leto se srečujemo s težavami ,finančnega značaja," pa vendar jih vsako leto znova premagamo in s skupnimi močmi organiziramo tradicionalna kulturna srečanja.- Lahko bi rekU, da si naše temeljne in druge organizacije združenega dela v premajhni meri prizadevajo za izboljšanje kulturnega vsakdana svojih delavcev, pa kljub temu - srečanja so in bodo dobro obiskana. Lani si jih je ogledalo okrog 30.000 obiskovalcev, kar daje vedeti predvsem prizadevnim organizatorjem, da Ptujska kulturna srečanja morajo biti in bodo tudi letos. Predvidoma bodo, v počastitev praznika občine Ptuj, 5. avgusta fanfare naznanile začetek VI. Ptujskih kulturnih srečanj. V dveh mesecih se bodo zvrstile koncertne in folklorne prireditve, gostovali bodo igralci mariborske drame in celjskega ljudskega gledališča, Jože Zupan z Janezom Svetokriškim, kabaret „Metla" . .. Med nastopajočimi bomo letos videli tudi člane ptujskega gledališča, svoj koncert bo imel ptujski pihalni orkester ob 100-letnici delovanja. Na desetem festivalu domače zabavne glasbe, ki bo od 25. do 27. avgusta pa se bosta predstavila dva ptujska ansambla. 26. avgusta bo pričela z delom slikarska kolonija, 1. septen>bra pa se bodo predstavili s svojimi deli lanskoletni udeleženci slikarske kolonije ,,Poetovio". Organizacijski odbor Ptujskih kulturnih srečanj si bo prizadeval, da bi določene gledališke predstave priredili v delovnih kolektivni in v tistih krajevnih skupnostih, ki imajo primerne prostore za nastop gledaliških skupin. Kot zanimivost ali posebnost naj omenimo, da bodo poskušali angažirati za nastop tudi Slovenski oktet v novi sestavi. Program, ki je seveda zgolj okviren, obeta obilo kulturnih užitkov. Glede na dosedanja kulturna srečanja smo lahko resnično prepričani, da bomo v avgustu in septembru preživeli marsikatero prijetno urico ob pestri „ponudbi" VI. Ptujskih kulturnih srečanj. N.D. Sestanek slovenskih konserva- torjev v Ptuju Preteklo sredo, 24. maja so se v Ptuju sestaM na enem svojih rednih strokovnih sestankov člani Slovenskega konservatorskega društva. To pot so se pogovarjali predvsem o problemih varstva arheoloScih spomenikov. Strokov- igaki so si izmenjah mnenja in izkušnje predvsem kar zadeva finančno in termin sko vredno- tenje zavarovalnih izkopavanj in kar zadeva prikaz naše ntg- pomembnejše arheolo3ce de- diščine v mednarodnem seznamu naravne in kulturne dediščine. Prvi varovanju tvarnega izročila iz starih zgodovinskih arheoloških dob, izročila, ki v naši dežeU ni nepomembno, zadevno ma- terialne in terminske obveznosti tako imetnika spomenika kot strokovno službo, ki mora rešiti podatice in najdbe iz arheološkega n^dišča pred uničenjem v dru^rodnem posegu. Ce te obveznosti redno pre- gledujemo, primerjamo, tehtamo in objav^amo, zgubi varstvo arheoloških spomenikov mnogo svojega slabega prizvoka, ki ga je v preteklih letih dobilo mnogokrat celo prav brez krivde in povsem v stiku iskanja grešnega kozla. Danes se lahko pohvalimo, da so norme in izv^aiga arheološk^a dela v Slovenci tako daleč analizirane, kot za malokatero kulturno dejavnost. Korak dalje k resničnemu podružbljanju kul- ture. Ob sestanku so si strokovnjaki iz slovenskih zavodov za spo- meniško varstvo ogledali tudi ptujske starine in dela na Ptuju. Pri tem so vsi ugotovili, da danes laliko zatrdimo, daje bilo v Ptuju v preteklih letili opravljeno vehko kultumo delo. PadaH so res da grenki očitki levo in desno, izgubUi smo oliko in toliko kvadratnih metov izjemno po- membnih arheoloških plasti, ki so jih zmlele čeljusti gradbenega stroja, najlažja in najboljša pot do kar najhitrejše izrabe izsledka teh zavarovalnih izkopavanj še ni dovoj na široko poznana. Vse to je bilo zato, ker smo ^or^da zeleh prehiteti čas, ker ano ho teh opraviti delo bo^še kot smo zmogli z mžghnim številom 5 udi, ki nag bi bili, povsem nenaravno, zd^ znanstveniki, zdaj gradbeni operativci in zdaj finančni ah celo pravni eksperti. Dobro pa vemo, da je tudi kultumo delo moč in treba podvreči celi vrsti dnevnih interesov in možnosti konkretnega dne. Prav tako vemo, dasi to še premalo poudarjamo, da je prav močno in krivično pnkrojena resnica, če v fmanči.ih anahzah prištevamo k stroškom arhe- ološk^a dela še umanjkanje stanarin za čas ko so biU arheologi na gradbišču. P ttmtakem bi bilo treba h gradbenim stroškom šteti tudi umanjkanje n^emnin za čas, ko smo začeh določati mge zazidalnega okoUša, geoloSco raziskah teren, poprav^ ali in spreminjah načrte itd. Ta spoznanja nam morajo biti ves čas pred očmi. Potem pa lahko strokovni delavci, kot usmerjevalci obveščenosti de- lovnih 5udi in občanov kar zadeva varstvo naše kulutne dediščine, dejavnosti in izročila, ki nas tudi odhkauje in obUkuje kot narod, dobro ocenimo dosedanje osežke za varstvo arheoloScih spome- nikov v P'Aij". Ob enem moramo zaželeti prizadevanju ustreznega nada^evanja. Ptuj je v med- narodnem kulturnem svetu bo^ znan, kot se tega sami včasih zavedamo. Dr. Iva Curk . VIDA ROJIC — UPORNE[ SLOVENSKE GORICE (50. nadaljevanje) BARCkA in OSOJNIK ZAPUSTITA PTUJSKO OKROŽJE Sekretarka ptujskega okrožnega komiteja KP Mima Kovač-Barčka in komandir slovenskogoriške čete Franc Osojnik sta odšla sredi avgusta poročat na sedež pokrajinskega komiteja o žaloigri v Slovenskih goricah. Barčko je PK poslal na politično delo v Maribor, v pomoč sekretarju Grčarju, Osojnik pa je odrinil v Ruško četo, kjer je bil politični komisar. 12. septembra 1942 je prišel Osojnik s Pohorja likvidirat izdajalca iz Krčevine pri Vurberku. Znova je odšel v ptujsko okrožje 27. decembra, tedaj iz Pohorskega bataljona, kajtiRuška četa se mu je pridružila v začetku novembra. Ko se je mudil Osojnik 29. decembra 1942 v Krčevini pri Vurberku pri prijatelju Frančcku Krambergerju, je to javil izdajalec Nemcem. Gestapovci so obkolili Krambergerjevo hišo. Osojnik je padel na hišnem pragu. Naložili so ga na majhen voziček pred grajensko občino. Voziček so privezali z vrvjo za gestapovski avto in se tako odpeljal v Ptuj. Tu so mrtvega Osojnika razstavili ob dvoriščnih Vratih pri sedežu gestapa, kakor so to storili avgusta z inrtvimi partizani slovenskogoriške čete. Osojnikov prijatelj, kije sicer padel hudo ranjen, skupaj z Osojnikom, je umrl naslednjega dne. I^tilda Reš, žena partizana ^irka. Nemci so jo ustrelili ^0. julija.942 v Celju. Zvonko Sagadin, edini preži- veli od partizanov Slovensko- goriške čete. Občasna partizana slovenskogoriške čete Ivan in Jože Stanet z Grajene sta padla med talci 4. novembra 1942. Ivan Kokol iz Gerlinec, ki se je tudi pridruževal partizanom pri njihovih akcijah, pa je bil ustreljen med talci 2. oktobra 1942 v Mariboru. Tedaj so ustreliU tudi v Mostju ujetega partizana Janeza Pukšiča. Za Pukšiča in Ivana Staneta je vedela povedati tedaj zaprta aktivistka OF Tončka Sagadin-Žcnka, da sta okupatorju- marsikaj povedala, največ pa seveda mladi orglar s Cerkvenjaka Janez Ceh, ki se je partizanom pridružil junija. Nemci so ga vozili po Slovenskih goricah, kjer je pokazal marsikatero hišo, v kateri so našU partizani zatočišče. Čeprav so gestapovci Ceha maskirali, so ga ljudje prepoznali. Partizan Ceh je hotel z izdajo kupiti življenja. Nemci pa so ga vseeno ustrelili. Padel je med talci 4. novembra 1942. PARTIZANA SAGADIN IN PETROVIČ Od partizanov slovenskogoriške čete je vojno preživel le Zvonko Sagadin, ki je v začetku junija odšel s partizanom Ivanom Petrovičem v Haloze, da pripravi tam postojanke partizanski skupini. Petrovič in Sagadin sta se zatekla po priliodu iz čete vsak na svojo stran. Ivan Petrovič se je oglasil pri mJinarju Dominiku Ivanjčiču v Lovrencu na Dravskem polju. Pri njem je opravljal mizarska dela. Spomladi 1943 seje poslovil, češ da gre na Hrvaško, kjer živi njegova sestra. Tedaj je za njim izginila sled. Zvonko je naletel v Halozah po bitki pri Mostju na velik preplah. Zaradi množičnih aretacij je zgubil tudi povezavo z OF. šele v drugem obdobju poleta osvobodilnega gibanja v ptujskem okrožju se jc znova vključil v gibanje. PTUJSKI OKROŽNI ODBOR OF Okrožni odbor OF Ptuj z Lackom na čelu in članoma - predmetnim učiteljem Šentjurccm in inž. Cvahtejem, ki so ga ustanovili v začetku oktobra 1941, ni imel razpredenih trdnih' vezi z vsemi skupinami upornikov. Tudi sam odbor se ni v celoti sestajal, ker so bili gestapovci na preži, da izsledijo Jožeta Lacka. Več poti je za Lacka opravil njegov kurir Alojz Lovrenčič iz Nove vasi pri Ptuju, kije tako prenašal njegova navodila za delo na oba člana okrožnega odbora. Ferdinand Šentjurc je bil zadolžen za delo v Ptuju. Povezan je bil z Levičnikom, Borovinškom in Križajem. Ti pa so pridobili za OF svoje znance. Toda Sentjurca (54) so Nemci zaprli že 14. julija 1942 skupaj s hčerko Miro (20), bivšo dijakinjo. Miro so izpustili 19. septembra, očeta pa 26. septembra 1942. Družina jc morala nato v Nemčijo. Šentjurc in njegova hčerka sta se v zaporu spretno branila obtožbe, da sodelujeta v OF .Zato ju ni zadela hujša kazen. Inž. Srečko Cvahte (33), član ptujskega okrožnega odbora OF je bil zadolžen za organizacijo osvobodilne fronte na desnem bregu Drave. Njegov tesen sodelavec je bil Marko Peklar, na Ptujski gori pa dr. Milko Peče. Cvahteja so aretirali 28. oktobra 1942, ne vedoč za njegovo pomembno zadolžitev v OF. Osumljen je bil le sodelovanja z OF. Dokazati pa mu niso mogli ničesar, vendar je moral tudi on zapustiti Ptuj. Odšel je na delo v Avstrijo. S tem je ptujski okrožni odbor izgubil svojega zadnjega člana. POSTOJANKA OF NA URADU ZA DELO V PTUJU Za cilje osvobodilne fronte je delovala že leta 1941 in nato v letu 1942 v Ptuju na uradu za delo (Arbeitsamt) močna skupina zavednili Slovencev. Urad je vodil Nemec Laber iz Muenchena. Slovencem je bil naklonjen. Tudi poročil se je s Slovenko, ki je bila zaposlena na njegovem uradu. Urad je imel oddelek za zaposlovanje in oddelek za izdajo delovnih knjižic. Delovno knjižico je moral imeti vsak državljan, tudi kmetje. Zato je bilo z izdajo knjižic veliko dela. Opravljali so ga številni mladi ljudje, največ bivši dijaki in študentje. Med njimi je bU Franc Belšak-Tone iz Muretinc.ki je dovršil leta 1941 sedem razredov klasične gimnazije v Mariboru. Od spomladi 1942 je bil povezan z Lackom in Krambergerjem, članoma ptujskega okrožnega komiteja KP. Tako je povezoval uporniško skupino na uradu za delo z organizacijo OF, saj je bil Lacko celo predsednik okrožnega odbora OF. Seveda o tej povezavi niso vedeli nič določenega drugi sodelavci OF na uradu, ki so zbirali razne prispevke za osvobodilni boj. Ti sodelavci so bih: inž. Egon Zoreč, povezan z Lackom že leta 1941, Miha Kolarič, Tončica Muzek, Romana Brezočnik, Helena Kocniut, Hilda Podgoršek, Nada Muzek, Stane Fabjan, Velena Osole, MicikaKogelnik, Slavica Polanec in drugi. Leta 1943 so se pridružili še novi sodelavci OF, ki so se zaposlih na uradu za delo, kar bomo zvedeli pozneje. Nadaljevanje prihodnjič H-anček Kramberger iz Krče- vine pri Viu-berku, ranjen 29. decembra 1942. umrl nasled- nji dan v ptujski bolnišnici. Franc Belšak-Tone, študent iz Muretinec, zaposlen leta 1942 na uradu za delo, je bil povezan z Lackom in K-ambergerjem, POPRAVEK: V zadnjem, 49. nadaljevanju nam je spet ponagajal tiskarski škrat in v poglavju ,,Zadftji boj" izpustil zadnji odstavek, ki se glasi: ,,Na nemški strani sta obležala mrtva orožniški poveljnik Franz Fahrner in okrajni policijski načelnik Hans Hupfauf. Ranjen v nogo pa je bil vodja orožniškega oddelka občine Ptuj Josef Juroscovvitz." Se popravek v 47. nadaljevanju: Pravilno ime in priimek je Alojz Gačnik in ne Gačar kot je bilo napisano. 8 - NAŠI DOPISNIKI 8. junij 1978 - TEDMIH Iztekla se je javna radijska oddaja »Spoznavajmo svet in domovino" v soboto, 13. maja sta se v finalni oddaji ,,Spoznavajmo svet in domovino" v Kopru pomerili ekipi: OK ZSMS iz Kopra in Novega mesta. Pred tem so Koprčani v polfinalu z rezultatom 7:6 položili na kolena ptujsko ekipo OK ZSMS, Novo meščani pa OK ZSMS iz Šmarja pri Jelšah. Finalno srečanje v Kopru se je končalo neodločeno 7:7. Vodstvo oddaje »Spoznavajmo svet in dimovino" se je pred tem domenilo, da v takem primeru ne bodo posedi po dodatnih vprašanjih kot običajno. Tako smo praktično ostali brez zmagovalca: ekipi OK ZSMS iz Kopra in Novega mesta si deUta prvo do drugo mesto, ekipa OK ZSMS Ptuj pa je po skupnem seštevku točk prišla na tretje mesto. Vodstvo oddaj »Spoznavajmo svet in domovino" pa je v soboto 27. maja pripravilo še zadnjo, zaključno oddajo. V dom JLA v Novem mestu, kjer je ta zaključna oddaja potekala, so bile povablje- ne vse tri zmagovalne ekipe. Razumljivo, da se je ta oddaja močno razlikovala od ostalih, ko jmo bili člani ekip postavljeni v vlogo tekmovalcev. Tokrat smo bili izjemoma mirni, dobre volje m brez treme. V znak bratstva smo vse tri ekipe sedele pomešano med seboj za veliko mizo, za katero so sedeli še: urednik Jurij Holly ter napovedovalca Milanka Bavcon in Vili Vodopivec. V oddaji so se predstavih vsi tisti, ki so za oddajo »Spoznavajmo svet in domovino" sestavljali vprašanja - bodisi zunanje ali notranje politična, kulturna, športna ali zavita. Kot vedno so se tudi tokrat pojavili pred mikrofoni sodelavci tednikov Mladine ter Glasbene mladine Slovenije, pa igralci, pevci, itd. Ob koncu oddaje je urednik Jurij HoUy čestital vsem trem ekipam za dosežena mesta, ter se spomnil tudi vseh tistih ekip, ki so izpadle: OK ZSMS iz Lesc, Gabrka, Dravograda, Pragerskega, Murske Sobote, društvo slepih in slabovidnih iz Ljubljane, kadeti iz Tacna, vojaki iz Bohinjske Bele in še druge od skupno naštetih ekip. Obenem pa je izrazil željo, da oddaja še naprej ostane to, kar ie bila doslej - ne le golo tekmovanje, temveč poleg sprem- ljanja tekočih dogodkov v svetu in doma v prvi vrsti sklepanje prijateljev med mladuni iz raznih koncev Slovenije, ter povezava med njimi na kulturnem, idejno- političnem in športnem področju. Na koncu si ne morem kaj, da ne bi na hitro predstavila pet-člansko ekipo OK ZSMS Ptuj, ki je dvakrat zmagala in enkrat izgubila in si tako priborila tretje mesto. Kar štirje člani ekipe smo maturantje.Naš vodja je bil Alojz Pluško, ekspert za notranjo politiko; Danilo Klajnšek - športnik od glave do peta - zato i;i čudno, da je tudi odgovarjal na športna vprašanja; Bojan Klarič je bolj matematični tip, zato smo ga pametno ,,ponucaIi" za zavita vprašanja; edino dekle v ekipi Majda Zoreč je odgovarjala na vprašanja s področja kulture, drugošolec Jože Kodela pa s področja zunanje politike. Končno naj se na tem mestu zahvaUm za idejno vodstvo naši mentorici Branki Bezeljak-Glazer- jevi, ki nam je veliko pomagala ter nas vzpodbujala. Z doseženim tretjim mestom smo in nismo zadovoljni - končno pa je važno sodelovati in ne zmagati. Majda Zoreč Po poteh Titovega otroštva Bila je nedelja, 21. maja. Prekrasno sončno jutro nas je zvabilo v naravo. Bil je dan posvečen dnevu mladosti, dan, ki smo ga namenili preživeti v rojst- nem kraju tovariša Tita. Napotili smo se v Kumrovec, malo idilično vasico, ki nas vsako leto va- bi, da obudimo spomin na dan mladosti, na rojstvo našega predsednika tovariša Tita. Vožnja od Ptuja prek Krapine in naprej skozi zagorske gozdove in vinograde je bila enkratna in že čez dobro uro vožnje smo zagledali Kumrovec, kjer so v okviru dneva mladosti vsako leto zberejo mladi iz vse domovine, saj se nekako ob tem času zaključu- jejo tudi majska srečanja. Kumrovec je bil letos že dvaindvajsetič gostitelj mladih. Več kot deset tisoč pionirjev, mladincev in občanov se je zbralo na osrednji proslavi dneva mladosti. V preteklih dvajse- tih dneh je nad dvajset tisoč mladih iz vse Jugoslavije sodelovalo na zaključnih prireditvah in manifestaci- jah in na ta način obeležilo Titov 86. rojstni dan in dan mladosti. Po državni himni je Zeljko Mažar, Predsednik ZSM Hrvatske otvoril narodni zbor, nakar je govoril Peter Flekovič, predsednik IS SRH. Poleg ostalih je na zboru govoril tudi Pero Car, član predsedstva SRH, ki je obenem sprejel štafetne palice od pionir- jev — predstavnikov vseh republik in pokrajin. Zbo- ru so prisostvovali mnogi ugledni gostje našega družbeno-političnega in kulturnega življenja. Prosla- va se je začela z bogatim kulturnim programom Muzičke omladine Hrvatske. Člani gledališke skupine hrvatskega narodnega gledališča so izvedli ,,Balade Petrice Kerempuha" v režiji Radeta Serbedžije. Nato so padalci Aerokluba iz Zagreba izvedli svoj program in na svečano okrašen oder prinesli zastave. Okrog 10. ure so prispeli pred Titovo rojstno hišo udeleženci pohoda Bratstvo in enotnost po poteh hrvatskih in slovenskih partizanov. Republiko Slovenijo so zasto- pali predstavniki Brežic, Krškega in Sevnice. Točno ob 10. uri se je začel II. tradicionalni po- hod, rekreacijskega značaja ,,Stazama Tito-og djetinjstva", ki se ga je udeležilo nad 2000 udeležen- cev, kateri so za prehojenih 5700 m prejeli kot nagra- do spominsko značko in priznaje. Na trasirani poti, ki je vodila skozi zagorske gozdove in vinograde smo sprečevali cele družine, otroke, malčke v nahrbtnikih staršev, ljudi stare nad 70 let in invaUde. Vsi so hiteli k enemu cilju z eno samo željov srcu — pridružiti se čestitkam tov. Titu za njegov 86. rojstni dan. Ob 12. uri so na cilj prispeli tudi maratonci in kolesarji. Med njimi je bilo mnogo udeležencev tudi iz SR Slovenije. V teku, dolgem 26 km je nastopilo 215 maratoncev. Prvo mesto pa je letos že 5. zapovrstjo osvojil Sead Kondo iz Sarajeva. V popoldanskem času se je začelo ljudsko rajanje, ki je trajalo do pozne večerne ure. Po ogledu Titove rojst- ne hiše in doma mladih je sledil nakup spominčkov in značk, ki nas bodo spominjale na 25. maj — dan mladosti. Ze se je bližal večer in pričelo je rositi, zato smo se napotili domov, polni lepih vtisov. Spet so nas spremljali gozdovi in zahajajoče sonce, ki je v svoja nedra vtisnilo še en lep dan — dan posvečen tovarišu Titu in dnevu mladosti. Tomislav Kolar. Slovenska Bistrica Novi oddelek dopisne šole marksizma bo začel šele v jeseni, vendar v vseh OO ZKS na območju občine že sedaj teče kadrovanje članov v to dopisno šolo, kadrujejo zlasti iz vrst tistih, ki že opravljajo odgovornejše politične dolžnosti, pa tudi mlajše, ki kažejo zanimanje za to področje študija. Predvidevajo, da bi naj jesenski odde- lek dopisne šole, ki traja 4 mesece, obiskovalo najmanj 35 članov ZK, kar pomeni, da bi morala vsaka OO ZKS vanj kadrovati vsaj enega člana. Vzpo- redno s tem pripravljajo tudi trimesečni seminar, ki bo tekel pod naslovom ,,Teorija in praksa arksizma", ki bo obravnaval skrajšani program srednje politične šole; obisk tega seminarja pa je tudi pogoj za vpis v šolo. MAKOLE: Na nedavni svečanosu na osnovni Soli so pregledali enoletne uspehe dela mla- dinske in pionirske organizacije. Osred- nji dogodek pa je bil svečan sprejem 40 sedmošolcev v ZSMS. Prav tako so sprejeli te mladince v vrste šolske or- ganizacije Rdečega križa. Kulturni pro- gram ob tej priložnosti so pripravili ceicibani iz VVZ in učenci 0§. Mentor- jem: Mariji Lončarič, Mariji Gazvoda, Jelki Leskovar in Antonu Potočniku pa so podelili posebna priznanja za akdvno delo z mladimi. POLJCANE: Na celodnevni osnovni šoli je bila slovesnost ob sprejemu 60 pionirjev v ZSMS. Svečanosti se je udeležilo veliko število staršev, učueljev in tudi mladih sovrstnikov, ki so nove člane seznanili z nalogami mladinske organizacije, ki jo že vrsto let uspešno usmerja mentorica Martina Mejovšek. Med nalogami, ki so jih ob sprejemu mladinci sprejeli, je dokončna ureditev okolja šoke, kjer bodo uredili cvetlične gredice, posadili okrasno grmičevje in drevesa. Šolska organizacija ZSMS se dejavno vključuje tudi v vse druge aktivnosti na šoli in v krajevni skupnosti. Pred kratkim so pomagali tudi mladincem iz Zg. Poljčan pri gradnji trimske steze. Na pobudo DPO in nasploh mladih, so pred nedavnim v Poljčanah ustanovili strelsko družino. Na občnem zboru je listino o ustanovitvi strelske družine ,,Boč" že podpisalo 35 članov, med njimi nad polovica mladincev. Pre- pričani so, da bo nova strelska družina NA KRATKO IZ VSEH KONCEV OBČINE začela dosegati enako dobre strelske rezultate, kot so jih njihovi predhodni- ki, saj je po osvoboditvi strelska druži- na v Poljčanah že delovala. PRIHOVA: Pred kratkim so s posebno sveča- nostjo začeli z deli pri obnovi že okoli sto let stare šole. Obnova te šole spada v okvir občinskega programa izgradnje in obnove šolskih prostorov in katerega s samoprispevkom sofinancirajo občani z območja celotne občine, za kar so se odločili na referendumu pred petimi le- ti. Iz sredstev tega samoprispevka bodo v kratkem pričeli tudi z obnovo osnovne šole na Pragerskem. SLOVENSKA BISTRICA: Učenci osnovnih Šol so glede zago- tavljanja brezplačnih učbenikov v pred- nosti pred svojimi vrstniki v številnih drugih slovenskih občinah. V bistriški občini so namreč med prvimi v Sloveniji začeli z akcijo brezplačnega zagotavlja- nja učbenikov večini učencev. Sedaj že 75 % učencev prejema učbenike brez- plačno. Predvidevajo, da bodo lahko v šolskem letu 1978/79 dali brezplačno učbenike že vsem učencem v občini. ,,Pikapolonica je vzletela" navadno rečejo, ko izide nova številka glasila OS ,,Minka Namestnik-Sonja" v Slov. Bistrici. ,,Pikapolonica" letos praznuje že deset-letnico izhajanja. Glasilo je za- kladnica pisanih spominov in doživetij mladih, kar daje glasilu še posebno mi- kavnost. Glasilo učenci tudi likovno popestrijo s številnimi risbami. Ta jubi- lejna številka, posvečena partijskim kongresom, 86. obletnici tovariša Tita in meseca mladosti je izšla v 150 izvo- dih. Pripravljajo jo učenci sami ob sodelovanju mentorice Hedvike Sošter. ZGORNJA POLSKAVA: Člani Počitniške zveze iz Slov. Bistri- ce, se kot večina društvenih organizacij bori s finančnimi težavami za svojo dejavnost. Sklenili so si pomagati sami in so organizirali za v soboto, 10. junija vrtno veselico v Zg. Polskavi. Cisti dohodek bodo v celoti namenili za dejavnost zveze, zlasti za izlete mladih počitničarjev in podobno. Da bi akcija kar najbolj uspela, tudi po finančnem učinku, so vključili vse družine počit- niške zveze z območja celotne občine, seveda so za vsako družino konkretno opredelili nalogo. Povedati je še treba, da se Počitniška zveza Slov. Bistrica po svoji aktivnosti uvršča med naj- uspešnejše v Sloveniji. Zbral: Viktor Horvat Iz Grajene, 25. maje 1978: Ivan Berghaus, Mestni vrh 26; Bernarda Lozinšek, Grajena 34; Marija Lendero, Stuki 25/b; Anton Grajfoner, Krčevina 142; Franc Grimšič, Krčevina 140; Vinko Krajnc, Mestni vrh 96; Štef- ka Mlakar, Grajena 32; Alojz Pšajd Grajena 38; Branko Ribič, Krčevina 32; Marija Lozinšek, Mestni vrh 98; Milan Breg, Krčevina 49; Marija Pšajd, Grajena 38; Franc Malek, Krčevina 35; Branko Eržen, Mestni vrh 76; Iz Dornave, 30. maja 1978: Terezija Gomboc, Dornava 43; Franc Zgeč, Dornava l/a; Jožica Petek, Dornava l/a; Marija Vidovič, Dornava 34; Konrad Herga, Dornava 98; Vlado Zagoršek, Dornava 145; Stanko Koci- per, Dornava 55/a; Lizika Petrovič, Dornava i/a; Vinko Kokol, Dornava 87; Marija Kuhar, Podvinci 27; Franc Horvat, Dornava 71; Franc Peteršič, Dornava 64; Ivanka Klos, Mezgovci25; Jože Bombek, Dornava 82; Franc Simonič, Dornava 32; Krisuna Majcen, Mezgovci 73; Ivan Leben, Dornava 16; Franc Simonič, Dornava 132; Franc Voglar, Dornava 77; Anica Arnuš, Dornava 92; Rozalija Sok, Dornava 107; Alojz Valenko, Dornava 32; Jožefa Jurič, Dornava l/a; Anica Golob, Dornava 142/b; Vlado Prose- njak, Dornava 47; Jože Sok, Dornava 106; Milica Ljubeč, Mezgovci 2/a; Verica Emeršič, Mezgovci 3; Rozalija Matjašič, Borovci 6; Neža Lah, Mezgovci 35/a; Milica Florjanič, Strojaci 3; Viktorija Herga, Mezgovci 11, Majda Cuš, Hlaponci 23. Posamezniki, maj 1978: Milan Janžekovič, Janež, vrh 45/a; Marija Kavčič, Ob Dravi 3; Jože Gašperič, SP. KljuČarovci 31; Boris Jovanovič, Dr. Horvata 1; Valent Drk, Ormoška 22; Jože Klemenčič, Mihovci 94 V. Nedelja; Dušan Zadravec, Ivanjkovci 1/b; Danilo Dajčbauer, Skolibrova 17; Branko Lešnik, Abrami- čeva 4; Marjan Hlušička, Ob Grajeni 1; Marija Vogrinec, Mc^kanjci 2; Franc Godec, Peršonova 26; Milan Soštar, Prešernova 25; Silvo Voda, Cankarjeva 6; Jože Kmetec, Pongerci 25; Blagoje Orzovič, DijaSki dom Ptuj; JožeZuran, Stojnci 26/a; Jože Janžel, Zabovci 11; Janko Gajšek, Podlehnik 19; Mladen Raca, Dijaški dom Ptuj; Ljubo Korpar, Pivkova 15/a; Mirko Horvat, Dornava 128/a; Rudolf Kacjan, Marjeta na Dr. polju 6; Franc Milcžič, Podlehnik 50; Neža Ceh, Vintarovci 8; Viktor Srečec, Lackova 4; Antonija Srečec, Lackova 4; Stanko Cerael, Vitomarci 56; Stanko Doliška, Selška 22; Milan Potrč, Ilčeva 1; Katica Perger, Kvedrova 4; Marta Vajda, Zagojiči 24; Elizabeta Hrženjak, Višnjica 57; Anton Pinterič, Trniče 59; Slavko Kosec, Desenci 9 in Janez Tašner, Mestni vrh 89. Iz Rogoznica ,,Delta" 1. junija 1978: Marica Bednjički, Njiverce 27; Hele- na Jerič, Zg. Hajdina 148; Jožica Med- ved, Cirkovce 71; Marija Krajnc, Jadranska 7; Stager Marija roj. Pajtler, Brezje n. h.; Hliš Nežka, Mestni vrh 22; Marija Šalamun, Kidričevo 56; .Albina Krajnc, Velika Varnica 84; Erna Furek, Skorba 18; Anica Slameršek, Zabovci 64; Katica Orlač, Pobrežje 155; Štefka Vidovič, Zg. Hajdina 107/a; Olga Mohorko, Apače 188; Emilija Novak, Volkmerjeva 11; Marija Janežič, Lovre- čan 106; Džurdža Kralj, Lovrečan 108; Angela Lenart, Njiverce 11; Marija Kladušek, Podvinci 3; Marija Petrovič, Spuhlje 107/a; Milka Petrovič, Potrče- va 50/a; Marija Siker, Prešernova 32; Justina Džindžič, Budina 25; Marijan Polanec, Kidričevo 4; Marija Polanec, Grajenščak 25/c. Antonija in Andrej Horvat, poleg dveh otrok, 4 vnukov in dveh pravnukov so svečanemu trenutku prisostvovali še številni sorodniki, prijatelji in znanci Foto: Langerholc Ana in Jakob Bela imata le enega otroka in dva vnuka, zato pa še mnogo sosedov in znancev, ki ju spoštujejo. Anina sestra je bila žena znanega borca Franca Osojnika, zaradi tega sta bila danaaija zlatoporočenca izpostavljena še posebnemu okupatorjevemu terorju. Foto: Langerholc V PTUJU DVA ZLA TA PARA Po preteku 50 let skupnega življenja v trdni zakonski zvezi, je v imenu občinske skupščine pooblaščen delegat Franc Fideršek, v soboto 3. junija na matičnem uradu v Ptuju, razglasil za zlatoporočenca zakonca Andreja in Antonijo Horvat, upokojenca z Sobetinc 22 ter Jakoba in Ano Bela, prav tako upokojenca iz Vintarovec 63 pri Destmiku, V potrditev tega svečanega trenutka, ki ga lahko dočaka človek le enkrat v življenju, sta si oba zlata para spet stisnila roki in si nadela drug drugemu prstane, enako kot pred petdesetimi leti, maticarka Breda Sever pa jima je podarila še šopek rdečih vrtnic. Ormož Zanimanje med mladimi za glasbeno izobraževanje Ormoška glasbena šola beleži iz leta v leto precejšen vpis glasbeno nadarjene mladine, ki jo glasbeno izobraževanje zelo veseU. V tem šolskem letu, ki se počasi izteka imajo vpisanih na glasbeni šoU in v dislociranih oddelkih v Središču ob Dravi, Tomažu,« Miklavžu in Mihalovcih 216 učen- cev. Med vsemi vpisanimi učenci jih največ obiskuje oddelek klavir- ja in harmonike, vsi ostali pa obiskujejo oddelke trobil, pihal, tolkal in brenkal. Na glasbeni šoli zelo uspešno deluje tudi pripravnica, v katero so vključeni najmlajši in pihalni. orkester ter razne druge instrumentalne skupine. Vsi učenci, ki obiskujejo glasbe- no šolo v Ormožu zelo uspešno sodelujejo na vseh proslavah v občini in zunaj nje. Od 13. do 23. junija namerava pripraviti glasbena šola v Ormožu za učence vseh osnovnih šol in dislocirane oddelke v občini v Do- mu kulture javno produkcijo z glasbenimi vložki del slovenskih skladateljev, ki jih bodo izvajali učenci glasbene šole, sledila pa bo tudi razprava o slovenskih sklada- teljih. Zlatko Novak Pred podražitvijo stanovanj Obeta se nam povišanje stanarin, pravijo, da za 30 odstotkov v pov- prečju. Kako bodo to sprejeli sta- novalci v nekaterih zgradbah v Kidričevem, ne vem. Zakaj postav- ljam to vprašanje? Nekateri stanovanjski bloki v Kidričevem so stari že čez 30 let in večina parketov in stavbnega pohi- štva je dotrajana. Potrebno bo zamenjati parkete, prebarvati okna, vgraditi rolete, prekriti strehe itd. Tudi kanalizacija ni ure- jena. Poglejmo samo naš blok št. 13, ki je med največjimi, tu bo treba popraviti dimnike, ki so razpokani, enako fasada, ki je raz- pokana in odpada. Vsak blok bi moral imeti kanalizacije in elektro- instalacije pa jih nima, prav tako pogrešamo občinski odlok o hišnem redu. Nadaljnji problem je ureditev okolja. Imamo sicer prostor, kamor odlagamo pepel, vendar izgleda tako kot staro pogorišče, treba je stvar urediti, ker do skupne kurilnice v Kidričevem je še daleč. Tudi problem odlaganja smeti je treba urediti, da ne bodo stale kante v takem neredu, avtomobile parkirajo ljudje kjer se jim zljubi. Treba je določiti parkirni prostor in ga označiti. Se mnogo je teh vpra- šanj in problemov. Govora je bilo o tem, da bo v Kidričevem zgrajena postaja za plin, potrebovali bi bencinsko črpalko in avtobusno postajo. Kinodvorano smo zaprH, tistega prostora pa ne znamo izkoristiti za kulturne prireditve. Ob restavraciji v Kidričevem imamo dvorano, ki bi jo morali bolj izkoristiti za razne prireditve in predstave. Družbeno- politične organizacije v kraju bi morale imeti več stika s stanovalci, tudi mlade bi morah bolj organizi- rati itd. Kaj pa bazen v Kidričevem, morali bi imeti stanovalci prednost pred drugimi kopalci. Kaj pa referendum? Ta mora uspeti, toda potrebno je informirati stanovalce, kako so se sredstva doslej trosila. Za vse to so odgovorni delegati in vsi ostali, ki so poklicani za to. Stane Krajnc PRIPIS UREDNIŠTVA Tudi mi imamo nekaj vprašanj; Kaj dela hišni svet v tistem bloku št. 13, kaj meni zbor stanovalcev? Zakaj se ni pisec najprej obrnil nanj in kot zavesten stanovalec sam prispeval k ureditvi tistih zadev? AU je kot član SZDL in volilec sodeloval na sestankih, zborih in opozarjal na te probleme? Ce pa se ni nič podvzelo, potem bi lahko to tudi napisal. No, še veliko takih vprašanj je, na katera morajo neposredno prizadeti in zainteresi- rani najti odgovore sami. Onesnaževanje novega okolja in struge Drave Ce greste po nasipu na desni straili Drave proti Ptujskim toplicam vam pritegne pogled zanimiva podoba južne strani mesta Ptuja z mogočnim gradom in z vsem, kar je pod njim, levo in desno. V zatišju struge Drave pa vas razočara pogled na plavajoče smetišče, ki nosi s sabo kose lesa, stekleničke, plastične posodice in posode, cunje in ne vem kaj še vse. K sreči vsaj takrat, ko naraste Drava, pomete to smetišče in odnese nesnago dalje, v nova zavetišča, na nova smetišča ali pa naravnost na obrežje velikega akumulacijskega jezera nad zapornico pri Markovcih. Ko zapiha veter in narahlo vzvalovi površino jezera, pripotuje na obrežje vse, kar je prinesel v jezero tok Drave. No, drva še poberejo ljudje, ker jih potrebujejo za kurjavo, vse drugo pa ostane. Besedilo in slika: J. Vrabl Komentar najbrž ni potreben, Scoda le, da ni slika barvna TEDNIK -8j""'i^978 ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 Skupščina zveze kivskii družin Ptuj Utrjevanje delegatskega delovanja v zvezo lovskih družin Ptuj je vklju- čenih 23 lovskih družin z območja or- moSke in ptujske občine; Število lovcev bo kmalu preseglo številko 800. Ko so delegati skupščine zveze na 4. zasedanju skupščine, ki je bila v pretek- lem tednu, ocenjevali delo organov zve- ze preteklega mandatnega obdobja, so ga ocenili kot zelo uspešnega. Vrsta uspehov, zabeleženih v tem ob- dobju, dokazuje prisotnost zveze pri vseh pomembnih družbenih premikih. Veliko so lovci naredili pri uresničeva- nju ^oločil novega zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč. Zvezo pa čakajo odgovorne naloge tudi pri uresničevanju posebnega družbenega interesa pri gospodarjenju z divjadjo. Pri tem bo potrebno sodelo- vanje lovskih, kmetijskih, gozdnih in drugih organizacij, torej vseh, ki skrbi- jo za prvobitnost narave. Omenjene ugotovitve so bile prisotne \ tudi v uvodni besedi predsednika ■ skupščine zveze lovskih družin Ptuj Mi- ; ha Kolariča. Delegati skupščine so v i svoji nadaljnji razpravi opozorili na < vrsto vprašanj, ki bodo predmet bodo- , čega dela zveze. Precej je bilo govora o ' nizkem staležu zajca, ki so ga označili i kot najbolj pereče vprašanje zveze. Po daljši razpravi so se dogovorili, da je ^ potrebno omenjeno vprašanje reševati s < pomočjo strokovne študije. ; Tudi varstvo okolja je vprašanje, s j katerim se lovec vsakodnevno srečuje. ; Lovci morajo prav tako aktivno delova- ti na področju ljudske obrambe in ' družbene samozaščite. Komisija za LO ' in DS mora delovati pri sleherni lovski ' družini. Člani zveze so mnenja, da je : potrebno več narediti tudi na področju vzgojno-izobraževalnega dela v druži- ■ nah. Izjema je LD Spodje Ptujsko po- lje, ki je del omenjenih nalog že pre- nesla na učence osnovnih šol. Posebne naloge so zabeležene tudi v 74. členu lovskega zakona glede organizacije go- jitveno-čuvajske službe. Med komisijami lovske zveze, je po- sebno priznanje zaslužila komisija za gojitev in varstvo divjadi. Ob tej priložnosti so delegati skupšči- ne sprejeli tudi dogovor o ustanovitvi samoupravnega sodišča pri zvezi lovskih družin ter predlog finančnega načrta za leto 1978. Potrdili pa so tudi predlog za zbiranje sredstev lovskega sklada za leto 1978. V zaključnem delu zasedanja so volili nove organe zveze. Ponovno so za predsednika skupščine izvolili Miha Kolariča, Ivan Moravec je novi pod- predsednik zveze, posle tajnika pa bo tudi v prihodnje opravljal Danilo Mas- ten. MG Ne smemo biti zadovoljni Občinsko j)rvenstvo v rokometu srednješolcev je za nami V konkurenci učencev in učenk so prvo mesto osvojili predstavniki ptujske gimnazije. Pri dekletih sta sodelovali samo dve ekipi in sicer gimnazija in ŠCGU. Kvaliteta je bila na strani gimnazijk. Pozna se, da večina deklet, ki brani barve gimnazije, igra za ptujsko rokometno selekcijo. Sama igra ni bila na kdo-ve kakšni kvalitetni ravni, saj je bila zmagovalna ekipa znana že pred prvenstvom. Gimnaziike so takorekoč s pol moči odpravile borbeno ekipo ŠCGU. Pri fantih je prvo mesto zasluženo osvojila ekipa gimiiazije, ki je odpravila predstavnika ŠCGU in poklicne kovinske šole. Na prvem srečanju med ŠCGU m poklicno kovinsko šolo smo bili priča grobim prekrškom na obeh straneh. Prav čudno je, da nekateri od igralcev ni skupil tege poškodbe. V_ drugi tekmi med gimnazijo in ŠCGU je bia slika na igrišču enaka. Gimnazijci so nadigrali svoje nasprotnike v vseh elementih rokometa. Ti pa so jim odgovorih s preveUko mero grobosti, ki sta jo sodnika dopuščala. Kvaliteta rokometa je prav gotovo na gimnaziji, saj brani barve te ekipe veliko igralcev, ki nastopijo v mladinski selekciji Ehrave in Velike Nedelje. Prejšnja prvenstva so bila na višji kvalitetni ravni z manj grobosti. Le—teh pa si ne želimo več na rokometnih igriščih takrat, ko igrajo na njih rnladi ljudje. Letos ni bilo na občinskem prvenstu pred- stavnikov Kmetijske šole iz Turnišč. Tudi predstavniki te šole bi lahko sodelovah, če bi bili povabljeni na tekmovanje, bi se ga najbrž udeiežiU. Saj ni važno zmagati, ampak sodelovati. Ah ni tako? Besedilo in sUka: D. Klajnšek Ekipa gimnazije: (stoje z leve) Cvetko, Lah, Jaušovec, Kačičn^, in Tominc (čepijo) Benčič, Ro^car, Kodela, Peklar in Muhič. Zaključna košarkarska prireditev V organizaciji košarkarskega kluba ,,Drava" in telesno- kulturne skupnosti Ptuj je bila v soboto, 3. junija v športni dvorani ,.Mladika" v Ptuju velika prireditev ob zaključku UgaSkega košarkarskega tekmovanja. Na zaključni prireditvi so se zbrali vsi udeleženci osnov- nošolskega košarkarskega tekmovanja. Ponovno se je pred- stavilo 11 osnovno-šolskih pionirskih košarkarskih ekip. Pri organizaciji prireditve so pomagale nekatere delovne organizacije: TP Mercator — Panonija Ptuj, TP Izbira, KK Ptuj — TOZD Teh.noservis, KB Maribor — PE Ptuj in TAM Maribor. Najboljši v tekmovanju so prejeli pokale in priznanja. V pionirski konkurenci so prvo mesto zasedli igralci OS Boris Kidrič Kidričevo; dobili pa so tudi prehodni pokal. Pri pionirkah so bile najboljše igralke OS Franc Osojnik Ptuj, ki so prav tako osvojile prehodni pokal tekmovanja. Posebne nagrade so tekmovalci prejeli za najboljše rezultate pri izvajanju posebnih metov in vodenju žoge med ovirami. V konkurenci pionirjev sta obe nagradi odnesli pionirji OS Tone Znidarič; pri pionirkah so bile pri izvajanju osebnih metov najboljše tekmovalke iz OS Podlehnik, v konkurenci vodenje žoge med ovirami pa pionirke 0§ Franc Osojnik. Predsednik upravnega odbora košarkarskega kluba ,,Drava" Božo Turin se je ob tej priložnosti zahvalil tudi trenerjem ekip za njihovo požrtvovalno delo z mladimi. V zaključnem delu prireditve so pionirji in pionirke odigrali prijateljsko srečanje. Trenerji ekip so izbrali najbolj- še iz svojih vrst in na ta način sestavili selekcije. Pri pionir- kah so sestavljale selekciji igralke Tone Znidarič — Dornava in Franc Osojnik — Majšperk — Podlehnik; rezultat sreča- nja 15:13; pri pionirjih Dornava — Tone Znidarič — Franc Osojnik in Kidričevo — Majšperk — Podlehnik; zmagala je prva selekcija z rezultatom 38:31. Utrinek s srečanja med pioniricami foto: Bojan Rode Nastopajoče ekipe so pokazale solidno znanje, kar je do- kaz več, da je klub ubral pravilno pot usposabljanja dobrih košarkarjev. V novi sezoni se bo s košarkarsko abecedo seznanilo še več pionirjev. Klub načrtuje, da bi vključil v organizirano vadbo okrog 400 pionirjev. MG Republiško tekmovanje strojepisk in stenograf ov Ze tradicionalnega tekmovanja, ki je bilo tudi letos posvečeno dnevu mladosti, se je udeležUo večje število učenk administra- tivnih in upravno-administrativnih šol Slovemje iz Ljubljane, Mari- bora, Kopra, Kranja, Novega mesta. Nove Gorice, Slovenj Gradca in Ptuja. Tekmovanje je bilo v Klubu mladih. Največ uspeha v konku- renci stenografov so imele dijakinje UAŠ Ljubljana, druge so bile tekmovalke iz Maribora in tretje Koprčanke. To so rezultati tekmovanja ekip. Med posa- meznicami se je na prvo mesto uvrstila Irena Slabe iz Ljubljane, druga je bila Angelca Obed iz Kranja in tretja Rezika Pristovnik iz Maribora. Ekipa Ptujčank je bila med slovenskimi steno- grafkami uvrščena na sedmo mesto. V ekipni konkurenci strojepisk so slavile tekmovalke EAS Maribor, na drago _mesto so se uvrstile učenke PAŠ Murska Sobota in na tretje mesto tekmovalke EAŠC Novo mesto. V posamični konkurenci je bil§ najbolj uspešna tekmovalka EAS Violeta Majcen iz Maribora, dniea je bila Metka Klemenčič iz EASC Novo jnesto in tretja Marija Cesar iz PAS Murska Sobota. Ptujčanke so bile med strojepiskami v ekipni konkurenci na osmem mestu. Med svojim bivanjem v Ptuju so si tekmovalke ogledale nekatere ptujske znamenitosti, obiskale pa so tudi delovno organizacijo AGIS. MG 50 let gasilstva v KS Spuhlja Prav v času, ko bomo v Jugoslaviji z vrsto aktivnosti proslavili Dan civilne zaščite, bodo v krajevni skupnosti Spuhlja na svečan način proslavili 50-letnico organiziranega delovanja gasilstva. Prireditve ob 50-letnici društva bodo 17. in 18. junija. V soboto, 17. junija bodo najprej pripravili veliko tekmovanje med gasilskimi društvi. K sodelovanju so povabili gasilce iz Podvinc, Ptuja, Borovec, Zabovec, Tržca, Skorbe, Markovec, Ormoža; sodelovali pa bodo tudi domači gasilci. Slavnostna seja bo v nedeljo dopoldan. Ob tej priložnosti bodo podelili spominske plakete ustanovnim članom društva; danes jih živi še 6. Svoj praznik pa bodo gasilci iz Spuhlje obeležili tudi s sodelovanjem na veliki medrepubliški vaji enot CZ SR Hrvatske in SR Slovenije, ki bo 18. junija na območju krajevne skupnosti dr. Jože Potrč. Gasilsko društvo Spuhlja šteje 86 aktivnih članov, ki so ob vsaki priložnosti pripravljeni pomagati reševati premoženje in življenja ljudi; svoje humano poslanstvo so v 50-letnem življenju že velikokrat izkazali. MG Turnir v malem nogometu 00 ZSMS Destrnik je v nedeljo 28. maja 1978 ob 9. uri organizirala tradicionalni tirmir. Dan mladosti v malem mogometu, ki se ga je ogledalo okrog 150 gledalcev. Na turnirju je sodelovalo 13. ekip iz Juršinc, Vidma, Vitomarc, Grajene, Turnovske vasi, Kicarja, Sp. Velovlaka, Skorbe, Moškanjc A in B, Žarmenc ter Destrnika A in B. V finalu sta se pomerili ekipi iz Skorbe in Grajene, ki sta v polfinalu izločili ekipi Destrnik, oziroma Juršinci, Zmagala je ekipa iz Skorbe, ki je prema^la favorizirano Grajeno po streljanju pendov s 3:2 (1:1). Na slovesni razglasitvi rezultatov v PD Destrnik je prehodni pokal osvojila Skorba, za najboljšega strelca pa je bU razglašen Zupanič, prav tako iz Skorbe. Vse druge ekipe pa so dobile priznanja. Ta turnir je bil do sedaj že četrti, vendar še ni nobena ekipa zmagala d/akrat, kar nam poVe, da so ostri boji med ekipami vsako leto, Milan Zver PkHiirski atletski pokal Slovenjei Prvo in drugo mesto v Mariboru Pred kratkim je bilo v Mariboru področno prvenstvo pionirk in pionirjev za atletski pokal Slovenije. Najboljši tekmovalci in tekmovalke s prvenstva občin Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica so nastopih v ekipi Ptuja. Pionirji so o svojih drugo mesto po izenačenem boju z domačimi tekmovalci, pionirke pa so osvojile prvo mesto. Pk)nirji: Ekipno: 1. Maribor 7984 točk, 2 Ptuj 7941, in 3. Murska Sobota 7270; 100 m: 1. Budja (Maribor) 11,7, 2. Prstec (Ptuj) 11,8, 3, Pucko (Ptuj) 11,9; 1000 m: 1. Zver (M. Sobota) 2:49,3, 2. Pokeršnik (Maribor) 2:51,7, 3. Munda (Ptuj) 2:54,0; Daljma: 1. Toš (Ptuj) 576 cm, 2. Knafeljc (Murska Sobota) 564, 3. Dobnik (Maribor) 559; Višina: 1. Vrabl (Ptuj) 183 cm, 2. Belcod (Maribor 165, 3. Matoš (Maribor) 160; Krogla: 1. Lindner (Maribor) 12,08, 2. Zavec (Ptuj) 11,98, 3. Učakar (Ptuj) 11,77; 4 X 100 m: 1. Maribor 46,8, 2. Ptuj 48,7, 3. Murska Sobota 50,3; Pionirke: Ekipno: 1. Ptuj 8124 točk, 2. Maribor 8024, 3. Murska Sobota 5997; 100 m: 1. Neuvirt (Maribor) 12,7, 2. Levičnik (Ptuj) 13,2, 3. Petek (Ptuj) 13,3; 600 m: 1. Tili (Ptuj) 1:41,5, 2. Holcer (Maribor) 1:43,6, 3. Rat (Maribor) 1:46,0; Višma: 1. Bele (Ptuj) 151, 2. Butolen (Ptuj) 145, 3. Muršič (Maribor) 145; Daljina: 1. Klenovšek (Maribor) 480 cm, 2. Lukman (Maribor) 472, 3. Šešerko (Ptuj) 470; Krogla: 1. Majer (Maribor) 10,80, 2. Zajšek (Ptuj) 9,79, 3. Jeza (Ptuj) 9,12; 4 X 100 m: 1. Ptuj 53,3, 2. Maribor 54,4, 3. Murska Sobota 59,2. Tekmovanje je potekalo v težkih vremenskih razmerah, vendar so doseženi rezultati sohdni. Najboljši s tega tekmo- vanja so se udeležiU republiška finala v Novi Gorici. l.k. Gojitev in varstvo divjadi - njegova stalna skrb Začetki lovske organizacije v Juršincih segajo v leto 1945, ko sta bili v drugi polovici tega leta na sedanjem območju LD Juršinci ustanovljeni dve lov- ski organizaciji v Vitomarcih in Juršincih, ki sta združili prve prijatelje narave in divjadi v povojnem obdobju. Leta 1953 sta se obe družini združili in še danes tvorita lovsko družino Juršinci, ki šteje 34 čla- nov z lovskim izpitom in nekaj pripravnikov. Lovišče LD Juršinci meri 4800 ha in je na izredno lepem delu Slovenskih goric, polovica v gričevnatem svetu, polovica pa v ravninskem ob Pesniški dolini. Glavno bogastvo predstavlja predvsem srnjad, fazani, zajci in jerebice, v njem pa je tudi najti drugo divjad. Temeljna ^krb vseh lovcev je v ohranitvi narave in divjadi v njej, kar jim nalaga tudi novi zakon o varstvu, gojitvi, upravljanju in lovu divjadi. Temu vprašanju juršinski lovci polagajo posebno pozor- nost, ker sta gojitev in varstvo divjadi stalno prisot- na. Tako v zimskem času vsi ustrezno skrbijo za krmljenje v okrog osemdesetih krmiščih za nizko div- jad in srnjad. Lovci radi tudi s prostovoljnim delom priskočijo na pomoč in tako to naravno bogastvo po svojih najboljših močeh ohranjajo sedanjim in bodo- čim rodovom. V letu 1%9 so lovci v Juršincih pričeh graditi tudi manjši lovski dom, ki so ga leta 1972 dogradili in enem izmed občnih zborov ugotovili, da je že dom pretesen in tako nastaja novi prizidek z društvenimi prostori, dvorano, sobami za turiste in drugimi prostori. Dom dograjujejo izključno s prostovoljnim delom lovcev in drugih občanov, pridno pa so pomagali tudi učenci osnovne šole v Juršincih. Tako so za ureditev ceste, pri gradnji doma in v drugih akcijah lovci opravili prek 3000 ur prostovoljnega dela. Seveda so jim bile na voljo le sobote, nedelje, čas dopusta in drugi prosti dnevi. Pred štirimi leti so tudi kot četrta lovska družina v medobčinski zvezi lovskih družin Ptuj razviU lovski prapor, 1976 so zgradili strelišče za glinaste golobe, lani so prispevali svoj delež v jubilejno Titovo in partijsko leto ter slovesno proslavili tudi 70-letnico slovenske lovske organizacije. Lovci tudi materijalno podpirajo asfaltiranje krajevnih cest, pomagali so še pri gradnji kinodvora- ne v Juršincih in v drugih akcijah. Vsi ti uspehi so, kot pravi predsednik lovske družine Juršinci — Štefan GACNIK, rezukat prostovoljnega dela lovcev in skrbnega gospodarje- nja. Prav prostovoljno delo je velika moralna vrednota in stalna gonilna moč delovanja organizaci- je, ki veliko prispeva k boljšemu upravljanju lovišča in hkrati k pristnejši medsebojni povezanosti lovcev in tovarištvu. Pohvale vredna je njihova stalna pripravljenost za utrjevanje socialistične samouprav- ne vsebine lovstva m vsega tistega kar krepi lovsko kulturo in etiko. Lovci v Juršincih se tudi tvorno vključujejo v družbenopolitično življenje kraja, obeh krajevnih skupnosti in širše, na območju občine. Tovariša Gačnika smo povprašali še o razvitosti lovskega turizma na njihovem območju in dejal je, da se z njim sicer vsako leto ukvarjajo, vendar ne na škodo domačih lovcev. Sicer pa se naša lovska druži- na ne zapira in stalno vabimo lovce iz sosednjih družin in širšega območja Slovenije. mS Iz življenja ŠŠD Ob mesecu kulture je ŠŠD Sloga iz Juršinc, priredilo šahovsko tekmovanje posameznikov KS Jur- šinci ter rokometni in nogometni turnir. Na šahovskem tekmovanju se je pomerilo 14 igralcev. Zmagal je Samo Bezjak, ki je zbral 12 točk, pred Jasno Pavlin 12 točk, Jožetom Mesaric 11 točk in Lidijo Horvat 10,5 točke. Rokometnega turnirja so se udeležili: OS Gorišnica, RK Drava Ptuj in domačini. Ekipa dečkov 0§ Juršinci je z rezultatom 17:16 premagala ekipo OŠ Gorišnica. Dekleta pa so premagala oslablje- no pionirsko ekipo RK Drava iz Ptuja z rezuhatom 8:4. Za OŠ Jur- šinci se je izkazala Katica Klajžer, ki je dosegla 6 zadetkov. V malem nogometu se je pomerilo 5 ekip. 1. mesto je osvo- jila ekipa Juršinc 8 točk, sledijo Bodkovci 6 točk, Gabernik 4 točke, Grlinci 2 točki in 0§ Jur- šinci O točk. 20. in 21. maja je bilo republi- ško pionirsko ekipno šahovsko tekmovanje v Ajdovščini. Med 10. ekipami je ekipa pionirk iz Juršinc osvojila 2. mesto za ekipo iz Smannega. Tretje mesto je osvoji- la ekipa iz Dravograda in četrto mesto ekipa iz Domajnševc. Za našo ekipo so igrale Jasna Pavlin (7 točk), Ivanka Znuderl (1,5 točk), Darinka Ceh (6 točk) in Lidija Horvat (8,5 točk). 25. maja je bilo v Ljubljani republiško pionirsko prvenstvo v rokometu, ki se ga je udeležila tudi selekcija občine Ptuj. V selekciji so nastopile tudi 3 igralke iz OŠ Jur- šinci in sicer: Marjana Grašič, Katica Klajžer in Helena Kmetec. Ekipa je osvojila 2. mesto. Prva je bila ljubljanska selekcija, tretja pa je bila selekcija Vuzenice. Slavka Cafuta, Juršinci PRVIJURČKI Preteklo soboto se je v našem uredništvu ustavil Franc Pisanec iz vasi Polenci pri Polenšaku. Bih smo prepričani, da je eden izmed naročnikov čestitk ali kaj podobnega, pa ni. Franc je odkril prtiček s svoje torbe. V njej je imel dva velika jurčka, „V petek zjutraj sem jih nabral v bratislavskem gozdu. Tale ta večji ima 85 dkg, tale manjši pa 50 dkg. Sem našel še druge, precej jih je bilo, jaz najdem gobo, pa če jo bo kdo drugi ah ne. Vse gozdove tukaj bhzu poznam dobro in ni me strah, da bi prišel domov brez gob. Mini maturanti iz skupine, ki jo vodita tovarišici Radmila in Angela Foto: Langerholc 11 00prvošolčkov v ptujski občini Letos bo šolski zvonec zazvonil prvič tudi 1100 cicibanom in jim hkrati odzvonil najbolj brezskrbne dni življenja. Nekateri med cicibani so se od teh brezskrbnih let poslovili z javnim nastopom na ptujskih ulicah. „Mini maturanti" so izkričali, izpeh, izplesali svojih 6 let v vrtcu. In res so bili pravi mini maturanti, s kapami in svečano oblečeni, nesmejani in žalostni... Letos bo stopilo v prvi razred osnovne šole 1100 cicibanov, od teh je bilo v vrtcih mini maturantov 300, pa še eden povrh. Vsi skupaj si bomo prizadevah, da bo mini maturantov v vrtcih vsako leto več. N. D. ČRNA KRONIKA v tednu od 29. maja, do vključ- no 6. junija 1978 je bilo na oijem območju ptujske občine 6 promet- nih nesreč v katerih so posredovali miličniki. V nesrečah je ena oseba izgubila Življenje, dve sta bili teije in dve laije telesno poškodovani. Materialna škoda na vseh vozilih znaša tokrat okoli 67.000.- dinarjev. UMRLA POL URE PO NEZGO- DI V torek, 30. maja ob 8. uri je vo- znik tovornega avtomobila Milan Renko iz Mejne ceste v Ptuju vozil iz smeri Okiča proti Cirkulanam. V Pristavi se je hotel izogniti nezna- nemu pešcu in pri tem na drugi strani zadel v pešakinjo Barbaro Potočnik iz Pohorja 26 pri Cirkula- nah. Potočnikova je pol ure po nezgo- di poškodbam podlegla. KDOR NE UBOGA____ V soboto 3. junija ob 23. uri je patrulja postaje milice Ptuj v ' Hajdini ustavila voznika osebnega avtomobila Mirka Glavendekiča iz \ Maribora, ki je vozil pod plivom ] alkohola. To je pokazal preiskus z alkotestom. Patrulja mu je prepovedala na- daljnjo voinjo in mu odvzela voz- niško dovoljenje. Glavedekič odredbe ni upošteval in je ob 0,1 naslednjega dne z voinjo nadaljeval proti Vurberku. Zaradi vinjenosti in neprimerne hitrosti ga je v Grajeni zaneslo izven cestišča in je zadel v drevo ob potoku. Na vozilu je nastala večja materialna škoda, voznik pa je k sreči odnesel brez hujših posledic. — OM V soboto revija boksa v soboto zvečer se ljubiteljem boksa v ptujski in sosednjih obči- nah obeta dosedaj najkvalitetnejša boksarska predstava. TVD Parti- zan pripravlja v počastitev 70-letni- ce organizirane telesnovzgojne de- javnosti na tem področju revijo boksa v Ptuju. Sodelovali bodo boksarji iz Beograda, Zagreba, Va- raidina, Maribora in Ptuja. Prire- ditev se bo pričela ob 19. uri na rokometnem stadionu, v primeru slabega vremena pa v športni dvo- rani. /• ^- Prva dirka za D P v kartingu Na kartodromu v Hajdošah pn Ptuju je bila v nedeljo prva dirka v letošnjem državnem prvenstvu. Nastopilo je kar 91 tekmovalcev v vseh treh kategorijah. V popol- danski finale se ie direktno uvrstilo 12 najboljših z lanskega prvenstva, 10 pa z dopoldanskih izločilnih voženj. Pričakovali smo prvič v Jugoslaviji start s semaforjem, vendar ga organi- zatorji, člani AMD Ptuj, niso mogli uporabiti zaradi prenizke napetosti. Uradni rezultati: - 100 ccm juniorii: 1. Jure Bitenc (Moste Lj.) 30, 2. Irena Lavrič (Moste Lj.) 26, 3. Marcel Bartolec (K.orivnica) 22, 4. Erih Blaževič (Ptiii) 20, 5. Amando Hvala (Ptuj) 19 točk itd. Lavričeva je premočno zmagala v prvih dveh vožnjah, "odila v tretji in zaradi okvare morala odstopiti. Zadovoljiti se je morala z drugim mestom. - 100 ccm člani: 1. Uroš Langerholc (Ptuj) 40, 2. Anton Rotar (Slovenijaavto) 36, 3. Tone Božič (Postojna) 32, 4. OtmLr Artenjak (Ptuj) 30, 5. Ciril Omahen(Moste Lj.) 29 točk itdl. Langerholc je zmagal v prvi vožnji, v drugi je bU drugi za Rotarjem, v tretji vožnji pa je na _ Pred nedeljskim referendumom za krajevni samoprispevek v Ptuju: ZBORI OBČANOV KRITIČNI DO PRETEK- LOSTI IN VZPODBUDNI 00 PRIHODNOSTI Priprave na referendum v enajstih novousta- novljenih krajevnih skupnostih gredo h kraju, samoprispevek pa je tudi edina garancija, da bomo lahko v naslednjem obdobju uredili neka- tere komunalne in druge objekte, da bomo lahko uresničili skupne želje. Iz razprave in obiska na zborih občanov lahko dokaj optimistično zremo v prihodnost zlasti še, ko delovni ljudje in občani zavedajoč se pomena svoje odločitve tudi tokrat enotno zavzemajo svoja staUšča do skupnih nalog, do reševanja osnovnih pogojev za delo in življenje svoje krajevne skupnosti. Pred nedeljskim referendumom smo zapro- sili za izjavo sekretarja OK SZDL Ptuj Zvoneta Mastena, ki je dejal: ,,Le še dobre tri dni nas loči od dneva, ko bodo delovni ljudje in občani ponovno stopili na volišče in na referendumu z glasovanjem ZA izkazali svojo pripravljenost in globoko zavest za financiranje tistih skupno dogovorjenih pro- gramov in potreb za katere smo se dogovorili na sestankih družbenopolitičnih organizacij, skup- ščinah krajevnih skupnosti in na zborih delovnih ljudi in občanov. Z ozirom na to, da je od ustanovitve novih krajevnih skupnosti preteklo malo časa in še to v najbolj aktivnem obdobju našega družbenopoli- tičnega dela v letošnjem letu, ko smo imeli volit- ve, tu so partijski kongresi, priprave na volilne konference v sindikatih in v ZSMS, smo v pomoč pri izdelavi programov pristopili tudi pri OK SZDL. Predvsem smo se dogovarjah o tistih nalogah, ki so skupne in izhajajo iz dokumentov, ki smo jih sprejeli še v stari obliki organiziranosti krajevne skupnosti Ptuj. Tu mis- lim predvsem planske dokumente za obdobje do leta 1980 in nekatere nove — kot so sporazum o financiranju in organizaciji skupnih služb, siste- matizaciji delovnih mest v skupnih službah in še nekatere. Večina zborov občanov v novoustanovljenih krajevnih skupnostih je za nami in lahko rečem, da so biU — na osnovi podatkov, kijih imamo, zelo dobro obiskani, kar pomeni, daje bila tudi za 100 ali 200 % boljša udeležba kot v stari orga- niziranosti krajevne skupnosti. Se bolj kot na udeležbi, smo presenečeni nad vsebino dela, saj so bili zbori občanov vsebinsko izredno bogati, kritični do preteklosti in vzpod- budni do prihodnosti. Kritične pripombe in nejasnosti so izpostav- ljene predvsem ob vprašanjih skupnih potreb, ki so zajete v programih referenduma, financiranje strokovnih služb in pa nekatere nejasnosti v zvezi z realizacijo programov, ki smo jih že financirali in ki jih sedaj ponovno dajemo v finančne programe — kot so ptujsko pokopali- šče in še nekatere naloge. Ze ob razpravah o ustavni preobrazbi krajev- nih skupnosti Ptuj je bilo vedno prisotno, da se bomo z ozirom na skupne probleme, ki jih ima neko večje urbano naselje, morali tudi v bodoče skupno dogovarjati in reševati. Ker je srednje- ročni program do leta 1980 še v veljavi in izha- jajo iz njega nekatere skupne naloge, so tudi v tem obdobju, ko se pogovarjamo o izvedbi nove- ga referenduma, zapisane tiste naloge, ki Se niso bile realizirane. To je kolektor in gradnja domov v dveh krajevnih skupnostih, ki nimata niti enega kvadratnega metra površine kjer bi se sestajale družbenopoUtične organizacije, organi krajevne skupnosti in drugi. Tu gre v bistvu za neko obliko solidarnosti do teh dveh krajevnih skupnosti. V teh obhkah dogovarjanja pa je zrasla tudi nova iniciativa za skupno financira- nje vzgojnovarstvene ustanove in mislim, da bodo morale tudi v bodoče take oblike povezo- vanja biti stalno prisotne v tako vehkem urba- nem naselju kot je mesto Ptuj. Vprašanja so bila postavljena tudi v zvezi s skupnimi službami novih krajevnih skupnosti. Tu moram opozoriti, da je bil sporazum o usta- novitvi skupnih služb sprejet in da je v obravnavi sistematizacija delovnih mest v skupnih službah. S ter.i je bilo jasno povedano, da smo vsi za skupne strokovne službe, vendar je ob tem potrebno poudariti, da si želimo take strokovne službe, ki bodo v resnici služile svojemu namenu, z drugo besedo — na pravo mesto, pra- vega človeka. Iz krajevnih skupnosti smo dobili predvsem kritične pripombe na realizacijo nekaterih že do- govorjenih in financiranih programov. Pred- vsem so občani ostro izrazili svojo nejevoljo do realizacije programa novega ptujskega pokopa- lišča. Občani so za skupno dogovorjene progra- me, vendar želijo čiste račune, skratka obračune za sredstva, ki jih s samoprispevkom vlagajo in mislim, da bo tudi v tem pruneru moralo priti do tega, da bomo daU obračun koliko je bilo vlože- nih sredstev samoprispevka in koliko družbenih sredstev. Na koncu bi rad poudaril, da so dejansko te novoustanovljene krajevne skupnosti razmah- nile življenje in delo v krajevnih skupnostih in da bo to čutiti tudi v bodoče. Smo pred dogovori o novih programih za obdobje 1980—85 in mislim, da je dosedanje dogovarjanje o skupnih progra- mih dobro napotilo v prihodnje leto, ko se bomo morah tudi dogovarjati o nekaterih skupnih rešitvah in nalogah, ki jih ima mestno območje naše občine. Delovne ljudi in občane pa bi rad pozval, da se v nedeljo 11. junija udeležijo referenduma in da z obkrožitvijo ZA izpričajo svojo zavest in pripravljenost za financiranje skupno dogovor- jenih programov," je ob koncu poudaril Zvone Masten, sekretar OK SZDL Ptuj. mš Mladi iz Stoperc in Slovenci iz Rijeke SKLENILI POBRATENJE Sodelovanje med mladimi Lz Stoperc in med člani slovenskega kulturno prosvetnega društva Bazovica iz Rijeke ni novost, o tem smo že pisali. Izmenjava obis- kov kuhurnih skupin obeh sodelu- jočih je februarja letos rodila prvi konkretni uspeh — prvi del podpi- sa listine o pobratenju. Že takrat so se dogovorili, da bodo drugi del listine podpisali še to leto, ob obisku članov SKPD Bazovica v Stopercah. Stekli so pogovori in v soboto 3. junija je v Stoperce prispel avtobus z okoli 40 člani slovenskega KPD Bazovica iz Rijeke. Krajani in mladina jih je sprejela nadvse pri- srčno. Skupaj z mladimi iz Stoperc so gostje krenili najprej proti Ptuju, ter si ogledaU proizvodne prostore Agisa. Tam so jih sprejeli tudi mladi iz osnovne organizacije ZSMS Agis, ki so jih potem spremljali na njihovem obisku po Ptuju. Skupaj so si za tem ogledali vinske kleti TOZD Kletarstvo KK Ptuj ter odšli na ptujski grad, kjer so si ogledali še bogato zbu-ko pokrajinskega muzeja Ptuj. Zvečer je v prostorih osnovne šole v Stopercah stekel bogat kul- turni program, ki so ga gostje namenih svojim gostiteljem. V prenatrpani dvorani so krajani Sto- perc z zanimanjem spremljali pro- gram folklorne, dramske in plesne sekcije mladih Slovencev iz SKPD Bazovica v Rijeki. Vrhunec sveča- nosti pa je bil gotovo podpis drugega dela listine o pobratenju med mladimi iz Stoperc in člani slovenskega kulturno prosvetnega društva Bazovica Rijeka. Listino, ki bo odslej dajala še trdnejšo podlago v kulturni iz- menjavi obeh sodelujočih, so od gostov podpisali Drago Rizman, predsednik SKPD Bazovica Rijeka in Zdravko Prelec, predsednik OO ZSM tega društva. Ob Stoperča- nov pa sta listino podpisala Albin Lorber, predsednik OO ZSMS Stoperce in Anton Galun, predsed- nik sveta KS Stoperce. Albin Lorber je v imenu mladih Stoperčanov in ostalih krajanov izročil Dragu Rizmanu, predsedni- ku SKPD Bazovica spominsko plaketo mesta Ptuja. Sobotni večer so zaključili v Klubu mladih v Sto- percah in pred njim s tovariškim srečanjem, po Stopercah pa je zadonela slovenska pesem. Ostanek noči so gostje iz Rijeke prespali po domovih svojih gosti- teljev v nedeljo dopoldne pa so se za zaključek vsi skupaj odpravili še na izlet na Donačko goro, kjer so pripravili tovariški piknik. Gotovo so bili gostje — Slovenci iz Rijeke z obiskom zadovoljni, kajti ob slovesu jim je kratkomalo zmanjkovalo besed: ,,Presrečni smo, čeprav je slovo težko, hvala, prisrčna hvala vsem Stoperča- nom!" M. Ozmec Srečni in zadovoljni obrazi Slovencev iz Rijeke in Stoperčanov na ptujskem gradu. Foto: M. Ozmec Razburljivo v Hajdošah veliko veselje ^edalcev premagal Rotarja in osvojil lovorjev venec. - 125 ccm člani: 1. Krlo Bužan (Celje) 40, 2. Renato Lisjak (Piran) 36, 3. Štefan Ivanek (Moste Lj.) 32, 4. Tone Lavrič (Moste Lj.) 30, 5. Vlado Aracki (Ptuj) 29, 7. MUan Slana (Ptuj) 27, 8. Anton Domiter (Ptuj) 26, 10. Darko Pulko (Ptuj) 24 itd. V prvi vožnji je zmagal Živec, ki je bil nato diskvalificiran zaradi prelahkega stroja. Za prvo mesto sta se ogorčeno borila Bužan in Lisjak. Z zmago v zadnji vožnji je lovorjev venec prejel Bužan. Slana je v prvi vožnji zaradi okvare odstopil, v ostalih dveh vožnjah pa zasedel tretje mesto. Več včeraj ni mogel doseči. - ekipno: 1. Moste 91, 2. Ptuj 89, 3. Nova Gorica 63, 4. Celje 58, 5. Vrhnika 57 točk itd. Sodelovali so tekmovalci iz desetih društev iz Slovenije, Hvratske in Srbije. Nedeljsko tekmovanje, ki si ga je Ogledalo okrog 2500 gledalcev, so pod pokroviteljstvom Agisa uspešno izvedh člani AMD Ptuj. L kotar Start 125 ccm: 1 - Slana. 3 - Bužan, 5 - Uroš Langerholc Lisjak, 15 - Aracki, 20 - Ivanek; po zmagi -fotoB. Rode vreme do nedelje, 18, junija 1978 Prvi krajec bo v torek, 13. junija ob 23,44 Napoved: Okrog 10. junija bo zajel tudi naše kraje vroči val, zato bo zelo vroče in suho vreme, ki bo držalo nekako 18 dni. Vsi delavni kmetovalci bodo lahko v tem času pokosih in posušili seno. Alojz Cestnik Nova organiziranost Tehnoservisa Pretekli petek so se sestali v domu Franca Krambergerja člani družbenopolitičnih organizacij TOZD Tehnoservis. Seje so se udeležUi tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. Predstavniki Tehnoservisa so podali informacijo o pripravah na novo organiziranost sedanje TOZD. Zakon o združenem delu namreč ne dovoljuje eni TOZD opravljati več glavnih dejavnosti, pa tudi razvoj Tehnoservisa je dosegel tako stopnjo, da je nujna nova organiziranost in delitev dela. Iz sedanje TOZD bodo torej nastali dve. TOZD Tehnoservis, ki jo bodo ustanovih delovni ljudje zaposleni v servisih in prodajnem skladišču, bo ostala v okviru Kmetijskega kombinata Ptuj, medtem ko se bo nova TOZD birotehničnih aparatov in sestavljanje televizorjev priključila tovarni gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja. Iz poročil na petkovi seji je bilo moč razbrati, da je takšna reorganiziranost Tehnoservisa poUtično in ekonomsko upravičena. Prav gotovo bodo to kmalu sprevideli tudi tisti, ki o tem še dvomijo. Popolnoma odveč je tudi strah za socialno varnost delavcev v novih TOZD, saj imata obe panogi velike možnosti razvoja. Pa tudi nova pribhžno 11-milijardna investicija in odpiranje novih delovnih mest za ptujsko občino nekaj pomeni. JB RODILE SO: Silva Viher, Nova vas 96 — deklico; Zofija Kaloh, Hum 15 — dečka; Alojzija Ceglec, Lešnica 65 — deklico; Davorina Rakuša, Kolodvorska 2, Ormož — dečka; Dragica Črnivec, Cirkulane 25 — Boštjana; Jožica Trstenjak, Loper- šice 28 — Danijela; Nadica Polič, Zasadi 15 — Suzano; Martina Ozvatič, Godemarci 50, Ljutomer — Brigito; Irena Stuhec, Lahonci2 — Davida; Jožefa Maroh, Majski vrh 16 — Zdravka; Rozika Toplak, Novinci 45 — Marka; Dragica Urlep, Preša 28 — Dejana; Majda Lovrenčič, Budina 52/a — deklico; Štefka Majcen, Zagorci 3 — dekli- co; Marija Toplak, Sakušak 23 — dečka; Vida Komljenovič, Kidriče- vo 8 — Janjo; Vida Prah, Ciril- Metodov dr. 9 — Marka; Anica Hertiš, Majšperk 30 — Primoža; Irena Meznarič, Bodkovci 9 — deklico; Ljudmila Dorič, Straž- gojnca 52 — dečka; Jožica Dolenc, Pragersko 21 — Aleško. POROKE: Vlado Bezjak, Miklošičeva 10 in Zdenka Kajzer, Mestni vrh 47; Ja- kob Hebar, Hrvatski trg 1 in Milica Ceh, Podvinci 6/a; Vladimir Za- vec. Dvorjane 94 in Marija Knechtl, Dvorjane 94; Davorin Ko- lenko, Zamušani 32 in Majda Re- berc, Zamušani 52; Srečko Kanc- ler, Sikole 54 in Majda Cigler, Sikole 66; Ivan Voršič, Maribor, Betnavska 26 in Kristina Vuk, Sp. Polskava 87/b; Frančišek Braček, Hvaletinci 16 in Antonija Kvar, Hvaletinci 12, UMRLI SO: Franc Oražem, Gregorčičev dr. 3, roj. 1905, umrl 26. maja 1978; Neža Lovrenčič, Cesta kurirjev NOV 26, roj. 1900, umrla 29. maja 1978; Anton Rizman, Apače 288, roj. 1908, umrl 5. junija 1978; Ma- rija Kline, Kicar 134, roj. 1892, umrla 27. maja 1978. OBČINA ORMOŽ POROKE V MESECU MAJU Slavko Bobnarič, Kog 80 in Olga Kukulovski, Kog 80; Stanko Fistro- vič, Ljubljana, Adamičeva 16 in Fanika Žalar, Zerovinci 3; Marjan Sovič, Hermanci 8 in Slavica Ivan- čak, Kog 47; Viktor Petek, Sardi- nje 45 in Zvonka Rajh, Sardinje 37, Marjan Hanžekovič, Mihalovci 67 in Marta Kuster, Loperšice 41, Daniel Ivanuša, Loperšice 35 in Miroslava Kosi, Vel. Nedelja I, Zlatko Sever, PuSenci 11 in Vera Likar, Lendava, Partizanska 101/a, Maks Metličar, Ptuj, Potrčeva 26 in Slavica Orlač, Ptuj, Potrčeva 26, Stanislav Primožič, Markovci 72 in Anica Meško, Drakšl l/a. UMRLI SO: Janez Lah, Murska Sobota, Kidričeva 10, umrl 5. maja 1978, Marija Krajnc, Gradišča, Cirkula- ne, umrla 14. maja 1978, RozaUja Karnekar, Dobrava 8, umrla 20. maja 1978. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TED- MIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649, Tiska ČGP Mariborski tisk. Na podlagi ^akona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.