Podtalna plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 30. avgusta 1922. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo ..Občinska uprava". Izhaja vsako sredo ob S. uri zjutraj. — Ona mo ja 10 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. Paiamaana itevilke a« prodajajo po SO par. Spisi ia dopisi se poiiijajot Uredniitvu »Domoljuba", Ljub' Ijana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pai Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Za slovenskega kmeta Poslanec Davorin Krajnc je imel 28. julija v narodni skupščini govor, v katerem je docela dokazal krivico, ki se dela našemu kmetu v proračunu poljedeljskega ministrstva. V naslednjem prinašamo nekatere odstavke iz govora. Gospodje poslanci! Proračun je za vsako gospodarstvo najvažnejši, ker se baš s proračunom ugotovi ravnotežje med dohodki in stroški in se tudi določi, katera panoga gospodarstva je najvažnejša, da se tista panoga tudi najbolj podpre- Naša država je kmetska država in bo to ostala še mnogo desetletij- Zato je treba skrbeti, da se kmetijstvo podpre in dvigne; zakaj od tega bo imela država največjo korist, če bo naše kmetijstvo čim več pridelovalo. Pred nami leži proračun ministrstva za poljedelstvo in vode. Če pogledamo ta proračun, vidimo, da so prvič postavke za to ministrstvo mnogo premajhne, in drugič, da niso na vso državo enakomerno razdeljene. Ves državni proračun znaša 6690 milijonov. Od vse te vsote ie določenih za poljedelstvo samo 110 milijonov. Po višini svojega proračuna se nahaja poljedelsko ministrstvo na 14. mestu, 13 ministrstev ima večji proračun nego kmetijsko ministrstvo, Proračun ministrstva policije znaša kar 340 milijonov dinarjev, čeprav bi bilo bolje, da bi se dalo več za poljedelstvo nego za policijo; proračun vojnega ministrstva pa znaša celo 1132 milijonov, torej več kot desetkratna vsota za poljedelstvo. Od vse te vsote, ki je v proračunu določena za kmetijstvo, bo šlo za Srbijo in Črno goro 50 milijonov, za vse druge pokrajine pa 60 milijonov. Posebno se mora grajati, da se je v našem proračunu mnogo premalo skrbelo za zadružništvo. Pošteno in zdravo zadružništvo je tista panoga, v kateri se mora kmet zediniti, da bo nabavil vse svoje potrebščine zadružnim potom in da bo zadružnim potom tudi prodajal svoje pridelke. Zato je potrebno, da se določijo za povzdigo zadružništva večje vsote, kakor so se določile sedaj. Sedaj je določenih za zadružništvo v Srbiji, Črni gori in Makedoniji 1,100.000 dinarjev, za vse ostale pokrajine pa samo 400000 dinarjev- Za športna društva in za Kolo Jahača, ki je namenjeno za kapitaliste, industrijce in sploh za bogate ljudi, so pa določene večje vsote. (Minister Pucelj: »Te vsote so določene zo pospeševanje konjereje. Tu pride v poštev tudi konjerejski odsek v Ljutomeru in ljubljansko kmetijsko društvo.«) Potem pa moram konstatiratl, da se ^ je v ta namen premalo določilo, če je temu tako. Slovenski konjereje! dobijo bore malo, (Minister Pucelj: »Res je vsota premajhna, 0 žalibog ne morem pomagati.«) Premalo se tudi skrbi za kmetijske družbe. Razne panoge kmetijstva bi se moralo bolj pospeševati. Tudi se ni določila dovoljna vsota za pomoč pri vremenskih nezgodah. Za središnje Poljoprivred-no društvo u Beogradu je določenih 150 tisoč dinarjev, za vse ostale kmetijske družbe v kraljevini pa samo 250.000 dinarjev. (Minister Pucelj: »Srbija je bila med vojno oropana; treba je na to gledati.«) Vsak ve, da je kmet izpostavljen vsem vremenskim nezgodam. Po sedanjih postavah ne dobi nikake podpore v slučaju vremenske nezgode, razen če pokrajinska vlada kaj da v ta namen- Vsote, ki so v ta namen določene, so čisto malenkostne- Omeniti moram tudi vinarstvo. Čudim se, da je rekel pri generalni debati v tej zbornici vrl gospod poslanec, ki ga osebno spoštujem, a vendar moram reči, da kmetijstva ne pozna, — da obžaluje, da se je odpravil davek na vino na kmetih. Toda če pogledamo Slovenijo, Hrvatsko, Dalmacijo in Hercegovino, vidimo, da se prideluje vino baš v takih krajih, kjer bi zemlja sicer ničesar ne rodila; v takih krajih so se napravili vinogradi in zemlja se intenzivno obdeluje. V takih krajih je vinarstvo edini dohodek, ki je mogoč. Če se zemlja obdeluje, ima od tega tudi država korist. Zato bi ne bilo pametno, če bi hotela država še posebej obdavčiti ljudi, ki napravijo sicer neproduktivne kraje produktivne. Mi itak vidimo, da imajo kmetje najrazličnejše davke. Kmetjef v Sloveniji plačujemo zemljiški davek, dohodninski davek, v novejšem času hočejo upeljati še poseben hmeljarski davek in vinski davek, (Minister Pucelj: »Na biro ste pozabili.«) Tiste pa vi itak ne dajete, (Minister Pucelj: » Trikrat toliko jo dajem kakor vi. Prosim, naj se zapiše, da tudi jaz dajemj biro.« Veselost-) Potem se pa ne smet«! čeznjo pritoževati. (Veselost.) Pri vinarstvu vidimo tudi, da sedanje! ministrstvo premalo skrbi za galico. Do« kier smo spadali pod graški deželni odbort je ta preskrbel vsako leto galico že o Božiču, tako da so jo vinogradniki vedno imeli pravočasno pri rokah. Danes pa vla* da tako pomanjkanje galice, da je ni do~ biti ne pri trgovcu in ne pri občinah. (Fra-njo Žebot: »Minister Pucelj je kriv, da slov venski vinogradniki niso dobili dovolj ga-, lica. Gosp. minister: »Mea kulpa, ,mea kulpa.« Minister mora skrbeti za galico za' vse vinogradnike!« Minister Pucelj: »Go? spod Žebot, devet vagonov smo je dali v Sloveniji.« Ugovori poslanca Žebota: »Štajerski deželni odbor je preskrbel dovolj galice, a vi za to niste imeli skrbi. Lep minister ste!« Nemir in medklici.) Imamo tudi premalo nižjih kmetijskih' šol. Danes je potrebno, da se kmet popolnoma izobrazi, da bo kos svojim težkim nalogam. Da bo pa kmet mogel svojo zemljo bolje obdelovati, je treba, da pridejo kolikor mogoče široke plasti kmetskega ljudstva v kmetijske šole. Ker te plasti ne morejo obiskovati drugih visokih šol, bi bilo potrebno, da se ustanavljajo nižje kmetijske šole v okrfjih, oziroma da se vršijo mesečni kmetijski tečaji- V ta namen naj se tudi določi v proračunu ministrstva za poljedelstvo posebna podpora. (Minister Pucelj: »Za take tečaje, kakor jih samostojni ustanavljajo. Dajte nas pohvaliti!«). Vas bom takoj »pohvalil«. Na vaših šolah poučujejo ljudje brez potrebne izobrazbe in brez veselja do dela; vem, da so poučevali na par krajih ljudje z nižjo šolo, ne pa kmetijski učitelji. V pisarnah v Ljubljani pa sedi vse polno kmetijskih" strokovnjakov, med kmete pa ne pridejo, ker gospod minister ne dovoli za to kredita, (Minister Pucclj: »Meni ne dajo kredita.«) Agrane operacije tudi ne gredo naprej; prav tako tudi ne zlaganje in delitev posestev, ker ni denarja. Ljudstvo je upravičeno nezadovoljno, ker traja vedno več let, preden se kaka potrebna stvar izvrši. To večno čakanje je ljudstvu že pričelo presedati. Za regulacijo Save, Kamniške Bistri- r ce, Drave, Mure Ljubljanice ln Pesnice je namenjenih samo 652.000 dinarjev. (Poslanec Žebot: »Sramotno mala vsotal Za Sokole, WrangIovoe in fašiste pa ima vlada milijonel«) Za ureditev hudournikov je določenih 250.000 dinarjev, za kmetijske melioracije samo 250.000 dinarjev. Za regulacijo Muslinje, Ščavnice in drugih potokov ni kredita. Za pospeševanje splavarstva na Savi in Savinji je določenih le 100000 dinarjev. Skoro polovica zneskov, ki so določeni za generalno inšpekcijo vod, se porabi za uradništvo; to je znamenje, kako birokratska je cela uprava. Poljedelski minister bi se tudi moral zavzeti za odpravo izvozne carine, za skrajšanje vojaške službene dobe, za dopuste vojakom ob času žetve, košnje, mla-tve i'd- Jaz sem vam sedaj omenil približno vse, kar sem moral v interesu kmetskega ljudstva ca našem budgetu ministrstva za poljedelstvo grajati. Želel bi samo, da bi : sc gospodje vsaj v bodoče ozirali na moje : pripombe in da bi se drugače skrbelo za : tisti stan, ki šteje 80 odstokov vsega prebivalstva v državi. KMKTSKI TABOli NA GROSUPLJEM! Okrajna Kmetska Zveza za Šmarje in okolico sklicuje kmetski tabor, I; i se bo vršil v nedeljo 3. septembra ob 10. dopoldne na Grosupljem pred cerkvijo. Govorila bosta poslanca Brodar in Sušnik. Somišljeniki! Vsi na shodi Prsti brezverski šoli, 1. Proti taki šoli mota biti vsakdo, ki v resnici ljubi otroka. K;:jti duša otrokova jc se v posebni meri že po naravi krščanska. Le pu"!ej ga nedolžnega otroka, ko ga mati vzame v naročje, da mu govori o Logu, o angelih, o Mariji, o nebeškem krS-Jjestvu, kuko mu zaiskri oko veselja in radosti! Le poglej ga tudi takega otroka, ki mu mati ali I do drugi ni ničesar pripovedoval o božjih stvareh, predno je šel v šolo, kako tudi njemu zaiskri oko svetega veselja, ko mu začne pripovedovati dobri ve-roučitelj o božjih resnicah! 0 da! Otrokova duša je še v posebni meri krščanska. Ni zastonj govoril o njej božji Zveličar sam: >Pustite male k meni in nikar jim ne branite. Zakaj^ takih je nebeško kraljestvo.« Otrok se čuti srečnega, zadovoljnega ob razlagi večnih resnic. Brezverska šola pa mu te sreče ne more nakloniti. Zakaj ona mora molčati o osebnem Bogu, molčati o stvarjenju sveta, molčati o materi Mariji, molčati o angelih in božem Zveličarju, prijatelju otrok .. če pa ne molči, mora povedati, da so vse te stvari le fabule, le prazne marnje, ki niso vredne, da se človek zanje zmeni... S tem pa ne zadovolji otrokove dušo — zakaj ona je po naravi krščanska, ne vpošteva njegove narave, se nc prilagodi njegovim potrebam, ne go-Tori njegovega jezika, skratka ne ljubi v resnici nedolžnega otroka. 2. Proti brezverski šoli mora biti vsakdo, ki v resnici ljubi srečo človeške družbe, Ni srečna družba brez poštenih ljudi. Po-itenlh ljudi pa ne bo brez dobre vzgoje-Dobra vzgoja pa ni brez verske vzgoje. Zakaj ni je dobre vzgoje brez straha božjega. Pač tudi strah pred ječo in zaporom, tudi ozlri na zdravje ln dobro Ime, tudi lepa glasila o dostojnem vedenju morejo človeka zadržati pred pregreho v obilni meri. vendar le tako dolgo, dokler skušnjava ni prevelika. Ko pa je skušnjava velika, ga more zadržati le misel: Bog me vidi, angel varuh me vidi, večna kazen me čaka. Vse to je dognano po skušnji. Dognano je tudi po skušnji, da je ni dobre vzgoje brez milosti ^božje. s Čutim drugo postavo v sebi, ki nasprotuje postavi mojega duha.« To postavo so čutili in čutijo vsi in tej postavi so podlegli vsi — tudi največji veleumi. Podlegli pa ji niso tisti, ki so govorili s sv. Pavlom: >Vse premorem v njem, ki me j krepča,« ki so se posluževali milosti božje. Milosti božje pa zopet ni brez molitve, brez svetih zakramentov- In dalje je dognano po skušnji da je ni prave vzgoje brez stalnih postav in ukazov. Takih zapovedi pa nI razen onih, ki so potrjene naravnost po Bogu. Ni torej prave vzgoje brez stralin božjega, brez milosti božjo, brez božjih in po njih brez cerkvenih zapovedi... Vsega tega pa brezverska šola nc prizna, za to no vzgojiti krepostnih ljudi, zato nc ljubi sreče človeške družbe. 8. Proti brezverskjjšoli mora biti vsakdo, kdor ljubi svoj narod in svojo državo. Nasprotniki verske šole sicer trdijo radi, da mora verouk ravno zato iz šole, da bo država bolj mirna, bolj močna. Toda ali se zavedajo, da je ni dobre države, kjer ni spoštovanja do državne oblasti? Tega pa ni brez vere v osebnega Boga, posebej ne pri mladini, ki je že sama po sebi tako rada dostopna za razne prevratne načrte. In dalje, ali se zavedajo dovolj, da je ni močne države, kjer ljudje več ne držijo na svetost prisege? To pa je zopet tam, kjer so ljudje izgubili vero v osebnega Boga •.. In ni je močne države kjer ni močne medsebojne ljubezni in posebej ljubezni do trpinov vsake vrste... Kjer je sebičnost, tam je razpor ln razdor. In sebičnost zavlada povsod, kjer izgine nauk, da smo vsi ljudje otroci le enega Očeta — Boga in prav zato tudi vsi bratje med seboj... Ni je torej močne države, kjer ni dobre mladine, kjer ni spoštovanja do merodajne oblasti, kjer prisega ni več sveta, kjer ni medsebojne ljubezni. Vsega tega pa brezverska šolane more dati, zato tudi države ne more storiti srečne in močne. 4. Proti brezverski Soli mora biti vsakdo, ki ljubi versko strpnost- Zopet so nasprotniki verske šole tisti, ki pravijo: Prav zato se ne smejo povdarjati v šoli verske razlike, prav zato mora verski pouk iz šol, da ostanejo državljani edini. Zato tako radi zavajajo in zavijajo tudi v šolskih knjigah sicer samo na sebi lepo reklo: »Brat je mi-jo, koje vere bijo.< — Toda ali ne vedo, da so versko vzgojeni ljudje najbolj strpni in da je največ sovraštva tam, kjer ni vere. Kolikor bolj se je kdo posebej vglobil v nauk Kristusov ln ta na samem sebi udej-stvii, toliko bolj obziren, toliko bolj poln ljubezni do bližnjega je bil. 2iv zgled zato so nam svetniki. Pa saj drugače biti ne more. Kajti vei nauk Kristusov je obsežen nazadnje v zapovedi; »Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca... in svojega bližnjega kakor samega sebe.« In ta nauk uči tudi verska šola, zato bo tudi mladina kolikor bolj bo prešinjena nauka Kristusovega, strpna na prvi način tudi do drugovercev. Sicer pa moramo tudi povdariti, da verske razlike nastajajo v glavah odraslih, ne v g'a vali otrok. Zato je treba versko strpnost pred vsem gojiti v odrastlih, to pa zopet dosežemo v toliko večji meri, v kolikor bolj ■o ljudje prežeti žive vere. Gospodu ministru poljepri-vrede i voda v Belgradu. Gospod minister! Že lansko leto je bila Slovenija po suši hudo prizadeta. Vsled pomanjkanja krme je trpela zlasti živinoreja. Kmetje so morali živino pobijati doma, ali pa jo prodajati pod ceno, ker je niso mogli prerediti, ohranila se je ponekod komaj plemenska živina. Vlada ni storila svoje dolžnosti in ni pomagala kakor bi bilo treba. Naš kmet je sicer tarnal in godrnal, pa je potrpel in čakal upajoč na boljšo bodočnost. Toda letošnje leto je prineslo še večjo nesrečo. Letos ni v nevarnosti samo živinoreja, ampak tudi kmet sam s svojo družino, v večih krajih ne bo imel kaj jesti. Vsled prevelike suše je v Sloveniji letos na splošno žetev mnogo slabše izpadla kakor lani, tako da je Slovenija letos glede prehrane Še bolj pasivna kakor sicer Vrh tega je po nekod kakor n. pr. v občini Planina na Notranjskem strašna povodenj spomladi napravila velikansko škodo, v Krškem okraju pa se je pojavil žitni hrošč, ki je celim občinam dobesedno pojedel žito, tako da mnogi niso dobili niti semena nazaj. Zraven je prišel še črv ter skoro popolnoma uničil krompir in sižol, zlasti je trpel v tem oziru litijski okraj. Vsled tega je kmetsko ljudstvo silno razburjeno in številne kmetske družine le s strahom gledajo v bodočnost. Kar se tiče goveje živine groze posledice letošnje suše postati za Slovenijo naravnost katastrofalne. Otave sploh ne bo nič, sena so po nekod nakosili komaj po par meterskih stotov, ponekod pa niti kositi niso mogli in senožeti izgledajo marsikje, kakor bi bile ravnokar preorane. Pomanjkanje krme je povsod naravnost strašno. Ne samo da ni sena, vsled slabe žetve primanjkuje tudi slame, tako da po večini kmetje že danes nimajo kaj pokla-dati živini. Vsled tega so živinorejci prisiljeni svojo živino prodajati, četudi pada cena od dne do dne. Mnogi jo prodajajo, drugi pa jo pobijajo doma. če bo šlo tako dalje, bo marsikje Izginila zadnja kravica k hleva, čez zimo ne bo ostala niti živina za pleme. In dočim pri nas primanjkuje slame, gnije ista v Banatu v velikanskih kupih na polju, ln v mnogih krajih naš« države bi bilo dobiti tudi dosti sena. Toda poklicani faktorji se ne ganejo, vlada je, kakor bi bila slepa. Nihče ne vidi te strašne nesreče v Sloveniji, nihče ne misli na pomožno akcijo, kako omogočjji hiter ia cenen dovoz slame in sena za našo živinorejo. Če ne pride kmalu izdatna pomoč, je katastrofa neizogibna ln posledice bi znale biti grozno. Zato se obračam na Vas, gospod minister kot slovenskega zastopnika v vladi in kot poljedelskega ministra ter Vas vprašam: 1. Ali Vam je znano, v kakem žalostnem položaju se nahaja slovenski kmet vsled letošnje suše in drugih nezgod? 2. Če Vam je znano vse to, ali ste voljni kot minister za kmetijstvo a) ukreniti vse potrebno, da se slovenskim živinorejcem nemudoma omogoči nakup slame in sena po znižanih cenah in dovoz po znižani vozni tarifi, b) izpeljati to akcijo potom slovenskega zadružništva. 8. Kaj mislite ukreniti, gospod minister, glede prehrane kmetskega prebivalstva v pasivnih, po suši prizadetih krajih Slovenije? 4. Ali hočete zastaviti ves svoj vpliv, da se bodo težko prizadetim občinam vsaj deloma odpisali neznosni davki? Gospod minister, prosim Vas, da smatrate vprašanje kot nujno ter mi izvolite v najkrajšem času odgovoriti. Ker ne zboruje skupščina, prosim za pismeni odgovor. Ljubljana, dne 28. avgusta 1922. Anton Sušnik, narodn. poslanec. Slično interpelacijo je poslal g. poslanec tudi g. ministru financ, zahtevajoč zmanjšanja davčnih bremen za prizadete kraje in g. ministra za socialno politiko radi prehrane pasivnih krajev. Okrajna Kmetska Zveza zu Belokrajino sklicuje na Mali šmaren, 8. sepembra ob pol 8. nri zjutraj KMETSKI TABOR pri Treh farah pri Metliki. Na shodu bodo govorili poslanci Žebot, Brodar in Nemanič. IS. gorenjski orlovski tabor m Že lansko leto so je pripravljal orlovski tabor na Bledu, ki pa se radi raznih ovir ni mogel vršiti. Danes, ko je brezver-sko sokolstvo s pomočjo vlade in državn. denarja s polno paro na delu, da čim več slovenske mladine odtrga od krščanskega mišljenja in življenja ter jo že v nežnih letih zastruplja z mržnjo do vsega, kar je krščansko in pristno slovensko, je tem večjega pomena, da se pokaže tudi organizirana krščanska mladina, da stariši vidijo, kje je mesto njihovim otrokom, da ne zaidejo v strupeno ozračje brezverstva, ki je vir vse podivjanosti in nepoštenosti. II. gorenjski orlovski tabor se bo vršil v nedeljo 3. septembra. Spored bo sledeči: Zjutraj po prihodu turistovskega vlaka na Bled ob polosmih sprevod iz Bobna čez Bled na telovadišče, kjer bo sv. maša. Ma-ševal bo presvetli škof dr. Andrej Karlin. Po sv. maši bo kratek ljudski tabor. Nato si ljudstvo lahko ogleda Bled. Popoldne točno ob' pol treh javna telovadba, kjer K. Z., sploh vse krščansko misleče ljud-proslave katoliško misli, ki se vrši v Brežicah ob Savi v nedeljo, due 3. septembra stvo Posavja, da se polnoSteviluo udeležijo 1922. Udeleženci se zbirajo v bližini kolodvora med 9. in pol 10. uro. Ob pol 10. odkorakamo z godbo v mesto, kjer bo na dvorišču grajščine Edm- Attemsa pridiga in sv. maša. Takoj po končani maši bo slavnostno zborovanje, na katerem govorijo dr. Korošec, prof. Vesenjak ter urednika Krcmžar in Smodej. Po končanem zborovanju bodo litanije in posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. Dolžnost vseh zavednih katoličanov Posavja je, da se polnoštevilno udeležjio te slavnosti. V slučaju slabega vremena se vrši pridiga, sv. maša in slavnostno zborovanje v viteški dvorani iste graščine. Marijine družbe, orlovski odseki, izobraževalna društva vzemite s seboj zastave in prapore 1 Vsi udeleženci naj nosijo vidno znake katoliškega shoda! Na veselo svidenje v nedeljo, dne 3- septembra* 1922 v Brežicah ob Savi! nastopijo tudi zmagoviti brnski tekmovalci in se izvajajo lepe brnske vaje. Razdelile se bodo tudi diplome gorenjskim orlovskim odsekom in krožkom, ki so zmagali pri domačih majskih tekmah. Ves čas bo sodelovala jeseniška godba. Po telovadbi bo do sedme ure ljudska veselica na prostem ob telovadišču. Nato z vlaki odhod z Bleda. Vsi oni, ki so navajeni iti na Mali šmaren na Bled, naj to store v nedeljo 3. septembra. Polovična vožnja je dovoljena. Opozarjamo pa, da se polovična vožnja ne ne sme prekiniti, sicer ne velja več. Zato opozarjamo na notico v domačih novicah: Polovična vožnja na Bled, kar naj si vsakdo natančno prebere. Katoliško ljudstvo Posavja! Vabimo še enkrat vse naše organizacije: Orle, Orlice, Marijine družbe, izobraževalna društva, krajevne organizacije Gospodarski otozoriillc. 'OOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC^.vkklooooooooooocšussooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooot naši ljudski poslanci trkajo, vlada pa menda kvarta in pije črno kavo ali kaj, da se ne gane. Dajte nam brezplačni prevoz slame iz Banata. Naše zadruge bodo nakupile same in kmetje bomo iztisnili zadnjo kronco iz žepa, da otmemo živino. Če se to zgodi takoj, dobimo slamo še suho, prištedimo seno, če pa se zavleče v pozno jesen, utegne biti že prepozno. Poslanci, ne odnehajte! Trkajte, zahtevajte! Nam gori pod nogami. Zatrobite v ušesa gluhi vladi, da smo d r ž a v a m i, ne pa tistih par ministrov. Če nas uničujete, uničujete tudi mesta — saj na pomlad ne bo ne mleka in ne mesa — torej uničujete državo sploh. Sedaj se skazite, ali sle državo-lvorni ali državo-uničujoči element. Plat zvona bije glasno dovolj. Gospodaj-sk® ofcvestiša. DENAR. Vrednost tujžfja denarja. Daleč smo jo privozili. Amerikanski milijonarji kurijo štedilnike in mašine s pšenico, ruska lakota pa meije prst in brezovo lubje za kruh, na Češkem gore celi hribi nekopanega premoga, ko ga ne morejo prodati zaradi visoke valute, naš slovenski kmet pa dviga roke in milo prosi za p o h a n e p i š k e — saj ni res, za slamo — čujte, za slamo! O Rusih beremo, da so vse vasi brez strehe zato, ker so ljudje vso slamo zmleli — in snedlill Pri nas je že mnogo posestnikov snelo slamo s streh, da prežive vsaj del živine. Kakor sem bral v zadnjem Domoljubu, se trudijo poslanci SLS na vse kriplje, da bi izposlovali pri vladi pomoč v tej sili, ki tare skoro vso Slovenijo. Kakšno pomoč? Slišal sem posestnike, ki so bili mnenja, da bi se nam davek odpisal za parcele, ki jih je uničil črv in suša, ali da bi nam dali kako denarno pomoč. Ti glasovi pa so glasovi zbeganega obupa. Edina rešilna pomoč za kmeta je sedaj: s 1 a m a, če že ni mogoče dobiti sena. Prva košnja je bila slaba, druge po premnogih krojih sploh nič ne bo, naželo se je tako slabo, da skoro noben kozolec ni bil napolnjen 3 snop-jem: prazni štanti so gledali po polju kot lačne oči. Torej kaj storiti? To mrvico sena bomo pokrmili do Božiča. In potem? Če bi bilo zadostno slame, bi delali rezani-co, seno bi pridodejali samo za zabelo in še kako pest močnih krmil, repe, pese ali karkoli na vrh, pa bi se naša živina vsaj prestradala skozi zimo. Hudo bi bilo, toda večina bi jo rešili. Če je torej, kakor beremo, v Sremu in drugod slame na polju dovolj in bi se dobila po nizki ceni, takoj ponjo. Kakšna vlada pa je to, ko ne vidi nič, ne sliši nič? Ona je poklicana, da bi skrbela za ljudstvo in sai»a našla hitro pomoč. Kmet zdihuje, obupava, 22. avg. 25. avg\ 28,avg. Denar K v K v K v ameriški dolar 340 - 336 — 355 — avstrijska krona — — -- -- Češkoslovaška krona angleški funt -- — — 1600 — francoski frank -- -- 27 75 italijanski! lira — — -- 16 — bolgarski lev carski rubel — — — — — _ grška drahma — 21 nemška marka -- -- mmunsltl lej -- — — — — švicarski frank — — — — 68 — poljska marka — — — — — mažarska krona — — -- — — g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 15. t. m. te bilo za 4.955 milijonov, 739 tisoč 880 Din papirnatega denarja v prometu. Od prejšnjega izkaza dne 8. t. m. se je stanje zopet povečalo za 44 milijonov 624 tisoč 125 Din, tako da imamo v treh tednih za preko 144 milijonov in pol več papirnatega denarja v pro-metiv 3, g Novi 1000 dinarski bankovci pridejo v najkrajšem času v promet. Novi prav lično izdelani 10 dinarski bankovci so že v prometu, čeprav zelo majhno število. g Vedno manjša vrednost naše krone. Vrednost naše krone oziroma dinarja vedno bolj pada. Najbolj je padla naša krona pretekli teden, ko je bilo v Švici vrednih 100 naših kron samo 1 frank 45 santiniov (1 K 45 v predvojnih). Dne 28. avgusta je bilo vrednih v Švici 100 naših kron 1 frank 47 santiniov. CENE. g* Cene v preteklem tednu v naši državi. Za 100 kg: čakovec (Mednnirje). Pšenica 500 do 525 Din, rž 425 do 450 Din, ječmen 400 do 425 Din, oves 375 do 380 Din, koruza 437 do 450 Din. krompir 150 do 200 Din, moka št. 0 737 Din 50 p, moka za kuho 712 Din 50 p, krušna moka 662 Din 50 p. — Maribor. Pšenica 475 Din, rž 425 Din, ječmen 450 Din, oves 425 Din. koruza 475 Din, krompir 250 Din, moka št. 0 850 Din, moka št. 6 700 Din. — Su-bctica. Pšenica 450 do 460 Din, ječmen 400 Din, oves 362 Din, koruza 400 do 425 Din, moka št. 0 625 Din, moka št. 2 600 Din, mekinjc 212 Din. — PoJcga, Pšenica 450 Din, rž 400 Din, oves 325 Din, krom-pr 125 Din, moka št. 0 675 Din, moka ši. 2 650 Din, moka šr. 6 575 Din, mekinje 225 Din. — Miirovica. Pšcnica 425 Din, ječmen 405 Din, oves 325 Din, koruza 362 Din 50 p. moka št. 0 750 Din, moka št. 2 /25 Din, moka št. 5 700 Din, moka št. 7 600 Din. — Varaždin. Pcšnica 537 Din £0 p, rž 450 do 460 Din, oves 412 Din 50 p do 4)5 Din. koruza 471 do 500 Din, moka m. 0 775 Din, šf. 2 750 Din. št. 5 700 Din 7 oOO Din, mekinje 325 Din. — Ogulin. \ oli žive leže 625 cio 750 Din, krave 450 do 650 Din, svinje 2125 do 2376 Din, jajca i-JO kosov 135 Din, goveje kože 1500 Din, 1 "zjc 1 kos 47 cio 48 Din, ovčje 1 kos 2 Din, tciečje 1 kos 1625 Din. — Viro- Pšenica 430 do 435 Din, rž 410 do 420 Din, ječmen 400 Din, oves 330 do 335 Din, koruza 325 do 340 Din, moka št. 0 670 do t>75 Din, št. 2 650 do 652 Din, krušna 575 do 580 Din, mekinje 250 Din, fianiiia 3000 do 3200 Din, mast 3000 do 3100 Din. — Djakovo. Pšenica 400 Din, rž 300 Din, ječmen 325 Din, oves 312 Din 50 p, koruza 337 Din 50 p, moka št. 0 700 Din. št. 2 650 Din, št. 5 575 Din 50 p, št. 7 600 Din, slanina 3000 Din. — Vukovar. Stara pšenica 450 do 475 Din, nova 425 do 450 Din, ozimni ječmen 375 do 387 Din 50 p, jari ječmen 330 do 337 Din, 50 p, koruza 3S5 do 400 Din, moka št. 0 700 Din, št. 2 in 5 625 Din, št. 7 600 Din, mekinje 200 Din, nasoljena slanina 2900 Din, sušena 3100 Din, oprema volna 400 Din. £ Ljubljanski trg. Od ljubljanskega tržnega nadzorstva smo prejeli nastopno poročilo: Z blagom ie trg dobro založen. Pričakovati je, da bo sedanja določitev carine na izvoz iivil ugodno uplivala na zajezitev neprestanega naraščanja cen. Želeti bi bilo le, da bo osrednja vlada energično vztrajala pri dosedanjih naredbah. — Kakovost goveiega mesa te le izdatno zboljiala. Goveje meso I. vrste 60 do 64 K, II. vrste 50 K. III. vrste 36 K. Vseh treh vrst mesa je zadostno na razpolago. Posamezne zahteve iz občinstva, da bi se uvelavile v vseh mesnicah samo najnižje cene, •o neumestne, ker bi te s tem povzročila sa- mo prodaja mesa III. vrste, kar baj ne bilo nikomur v prid. Telečie meso 58 do 60 K kg, koštrunovo 36 do 40 K, prašičevo meso I. vrste 100 K. II. vrste 94 K, slanina 144 K, čista mast 160 K. — Cena moki v nadrobni razprodaji: št. 0 32 K. St. 2 29 K, krušna 24- ccna žitu in moki v nakupovalnem področju je 27 K za kg št. 0, Pričakovati ie padca cen moke zi nekai kron pri kg. Ržena moka 24 kron, koruzna moka 18 K, ajdova moka I. vrste 36 K, II. vrste 32 K, ješpreni 40 K, kaša 26 K. fižol stari 20 K, riž 44 K. leča 44 K, otrobi 12 K, — Mleko 12 h liter, čaino maslo 240 K kg, kuhano maslo 180 K, jajce 5 do 5.50 K. niščanci 60 do 80 K. — S sadjem ie trg zelo obilo založen. Jabolka 10 do 16 K kg po kakovosti, na kmečkem trgu no 5 do 10 K kg, hruške 8 cio 20 K kg. grozdje 36 do 60 kron kg, češpiie 10 do 12 K kg, solata 1 do 5 K glava, kumare 2 do 60 K kos, buče 2 K, fižol zeleni 10 do 12 K, zelinate glave 5 do 10 K. kislo zelie 20 K kg, kisla repa 14 K, krompir 6 do 7 K. g Mariborski irg. Na zadnjem semnju v Mariboru so bit sledeče cene: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 550 'do 860 K, 7 do 9 tednov 820 do 1000 K, 3 do 4 mesece 1200 do 1500 K, 4 do 6 mesece 1600 do 1900 kron. 8 do JO mescev 2500 do 3000 K, poldrugo leto stari 3500 do 4000 K. 1 kg žive teže 66 K. — Debeli voli 1 kg žive teže 34 do 37 kron, poldebeli 26 do 32, plemenski voli 23 do 25, biki za klanje 13 do 30. debele klavne kilave 22 do 25, plemenske krave 16 do 20, krave za klobasarie 13 do 15, molzne krave 20 do 23, breje krave 20 do 23, mlada živina 25 o'o 30. teleta 36 kron. 1 kg prvovrstnega mesa 68 K, drugovrstnega 56. meso bikov. krav, telic 52, telečie meso 60 do 64, svinisko niso sveže 90 kron. f Lesni trg. Cene so bile pretočeni teden: hrastovi h'odi I. 3000 do 4500 K. II. 1600 do 2400 K, hrastovi Modi za furnirj 4O00 do 4500 K, fin hrastov les 10 c!o 12.000 K, doge za sode 180 do 220 K, francoske dorfe za sode 1000 komadov 40S0 do 6000 K. bukovi hlodi I. 800 do 1000 K. iesenovi hlodi 1600 do 2400 kron. iavorjevi Modi 1800 do 2500 K. hrastovi bizojavni drogi 1060 do 2000 K. bukovi pragi 90 do 110 kron, bukov les za kurjavo I. 7000 do 9000 K. II. 6500 do 7000 K. oglje 30 tisoč do 40 tisoč za vagon. g Žitni trtf v Novem Sadu fzadnjc poročilo). Pšenica 1750 K. iečmen 1290 K. koruza 2410 K. moka št. 0 2550 K. g Lesni trg v Italiji. Cena lesnim izdelkom ie padi.- v Italiji za 10 do 12 odstotkov, — Posebno se opaža padanje cen pri pohištvu. Spalna soba. ki se ie prodajala lani še po 5500 do 7000 lir. stane danes samo še 4700 do 6000 lir. Nagli padec cen mesa v Ptuiu, V Ptuiu je začela klati mestna občina živino v lastni režiji. Posledica je bila, da ie padlo meso v enem dnevu od 60 na 44 K. Mesarji so dali preklicati, da bodo prodajali meso še ceneie .kakor mestna občina. In res so sekali meso v nekaterih mesarijah, kjer je stalo preišnji dan 60 K, drugi dan po 40 K. g Cene senu in slami v Mariboru, Na mariborskem trgu stane 100 kg sena 195 do 225 Din, 100 kg slame 137 do 167 Din 50 par. g Cene novim suhim slivam v Srbiji za 100 kg so 800 do 900 Din, za debelejše tudi več. g Ameriška moka na našem trtfu cenejša Kot naša, ;>Jugoslovenski Llovd« poroča, da so trgovci iz Dalmacije kupili večjo mno- Trstu. Moka bo stala kljub visoki prevoznim, visokemu tečaju dolarja in drugih stro-skov, 3 krone pri kilogramu manje, kot so povprečne cene na sarajevskem žitnem trgu. " Kdo naihnjše navija cene? Samo državnih pristojbin plačamo odjemalci pri kg kave SJS.ji ,1U. 3! Kl P£troleiu 16 K, soli 8 *ron itd. Z,ato ie boi ministrov proti draginji neodkritosrčen. le pesek v oči, ker ie vlada z raznimi državnimi pristojbinami znatno po- dražila najnujnejše življenjske predmete na; revnejših sloiev. g Cene hmelju na Češkem, ki je j0i, obrodil — padajo, Za 50 kg plačajo 800 fo je na Dunaju mahoma vse podražilo" H]^ 1000 češkoslov. kron. """ do g Draginja na Dunaju. Ko so zadnje dni poskočile češkoslovaška in druge valute je na Dunaju mahoma vse podražilo. H1(;l) rženega kruha stane 4300 K, liter mleka 2240 K. V zadnjih dveh tednih se ie vse no dražilo za 100 do 140 odstotkov. Mesarii sekai jo govedino po 14 do 30 tisoč K kilogram, te." ietina stane 14 do 32 tisoč K kilogram, svi-nietina pa 23 do 32 tisoč kron kg. Da se kuha pri takih bajnih cenah dandanes na Duna/u malo mesa, ie iasno ko beli dan, C^a jajcem ie tudi silno poskočila. Danes so že po 630 kron. V dunajsko državno opero bodo hodili odslei samo tujci, zakai sedeži bodo po sto tisoč kron. Ne gre drugače. Zadnji igralec ima lam pol milijona gaže in za mani kakor milijon noče v njej igrati noben inozemski igralec. — Vstopnica v kinu stane en tisoč kron in že se čujejo glasovi, da bo čez 14 dni stala najmanj 1500 K. DAVKI. g Odprava uvozne carine na žito. Mini-stiski svet ie sklenil, da ie od 18. avgusta j naprej odpravljena uvozna carina na pšenico, j rž, iečmen, ovs in koruzo, j g Pobiranje trošarine na žganje. Kuha-• nje žganja proti plačilu trošarine se izza 1, ! septembra t. 1. ne prijavlja več pri davčnih I uradih, temveč edino le pri oddelkih finančne kontrole. Izza 1. septembra sprejemajo davč-i ni uradi le prijave za kuhanje žganja v onili žganjarnah, ki imajo posebno dovoljenje, da plačujejo trošarino za prijavljeno kuhanje žganje šele dva meseca po prijavi. Kuhanje žganja se mora prijaviti vedno pri onem oddelku finančne kontrole, v katerega okolišu s bo žganje kuhalo. Prijava se mora vložiti redoma vsai 48 ur pred pričetkom kuhania, vendar sme starejšina oddelka finančne kontrole, ako dopušča kontrola, ta rok primerno skrajšati. Trošarina se olača s poštno položnico, ki jo brezplačno izda oddelek finančne kontrole, pri najbližjem poštnem uradu. Tiskovine za prijave se dobivajo pri oddelku finančne kontrole proti povrnitvi nabavne cene po 50 nara za poio. ŽIVINA. g Za našo živinorejo. Letošnje leto sc se-slaneio v Belgradu živinorejski strokovnjaki, kjer se bodo posvetovali o vseh vprašanjih živinoreje in določili načrt za bodoče delo. g Različnost cen goveje živine v Zagrebu, Na zadnjem tedenskem sejmu so bile sledeče cene za 1 kg žive teže: Voli I. vrste 32 do 36 K, II. vrste 22 do 26 K, III. vrste 14 do 18 K, krave I. vrste 26 do 30 K, II. vrste 20 do 24 K, telice 30 do 32 K, biki 28 do 32 K, svinje II. vrste 84 do 87 K, III, vrste 70 do 78 K. Pretekli teden se je vršil v Zagrebu vsakoletni splošno znani kraljevski sejm, na katerem so bile cene višje, in sicer: Voli I. vrste 36 do 42 K, II. vrste 32 do 36 K, III. vrste 28 do 30 K, krave I. vrste 32 do 34 K, U. vrste 24 do 26 K, III. vrste 22 do 24 K, teleta I. vrste 40 do 45 K, II. vrste 38 do 40 K, telice 30 do 36 K, biki 40 do 46 K, tudi 48 K, svinje I. vrste 88 do 94 K, II. vrste 84 do 87 K, III. vrste 74 do 80 K'. Kupčija je bila na obeh sejmih izredno slaba. g Padanje cen živine na štajerskem- — Na zadnjem sejmu v Mariboru so cene zopet padle na razmere kakor so bile spomladi. Povod padanja cen ie pomanjkanje krme. Prignalo se je 573 glav, od teh 365 krav. 170 volov. 9 bikov, 16 telet, ostalo konji in osli; Cena najboljši živini je to pot dosegla koma) 37 kron, biki so se dobili tudi po 13 kron, nle-menske krave po 17 kron. za klobasarie oo 13 kron, klavne krave po 22 do 25 kron. 1° na živinorejca neugodno priliko so izrabili mesarji izvozničarji, ki prodajata v teh dneh na cele vagone živine na Čelkoslovalko. Kliub tem nizkim cenam ae količkaj bolite meso prodaja le nadalje po 60 do 68 K. navadno po 52 K. katero ceno ie povzročila novo ustanovljena mestna mesnica, katero pa treba le izdatno izboliiati in jo predvsem spraviti v primeren lokal. g Nova tarifa za konjače. Za Slovenijo veljajo v bodoče sledeče konjaške pristojbine: da se žival dene iz kože 15 Din, da se zagrebe 17.50 Din, za se raztelesi 17.50 Din (pri malih živalih se plača samo polovica), nadalje je plačati konjaču za prevoz mrhovine do 5 km 12.50 Din, od 6 do 10 km 17.50 Din, od 11 do 15 km 25 Din, od 16 do 20 km 32.50 Din, od 21 do 30 km 87.50 Din, za pot nad 80 km pa 45 Din, za dnevnino 17.50 Din, za pomočnika 12.50 Din. Občinam je dano na izbero, ali oškodujejo konjača po tej tarifi ali pa se ž njim dogovore za letno plačo. PROMET. g Zračno poŠto Beograd—Paria namerava uvesti poštno ministrstvo, za kar je pooblaščeno od ministrskega sveta. Pristojbina za pismo se določi na 2 dinarja, a teža ne sme presegati 100 g. Poleg pisem bo aeroplan sprejemal tudi do pet potnikov. Potovanje bo trajalo iz Beograda v Pariz 18 ur. g Poštne in železniške tarife v Nemčiji zvišajo s 1. oktobrom, IZVOZ IN UVOZ. g Izvoz lesa preko Reke. L. 1921. se je izvozilo iz Jugoslavije na Reko skupno 67 tisoč 026 meterskih stotov lesa, in to 26 tisoč 480 met. stotov drv za kurjavo, drugo pa stavben les. g Izvozna carina. Vlada je za pobijanje draginje sklenila, da se naloži za izvoz na 100 kg pšenice 150 Din carine, za žive -caklsne prešiče pod 60 kg 1000 Din na komad, za 100 kg bele moke 110 Din. Izvoz ovsa ln sena Je prepovedan. — Proti draginji to ne bo dosti vplivalo, ker bodo bolgrajski špekulanti nakuplčili poceni pšenico, na spomlad pa bodo vsled vsemogočnega vpliva dosegli pri vladi znižano ali sploh prosto carino fn bodo nakupl-Čeno pšenico drago prodali v tuje države. RAZNO. g II. Ljubljanski vzorčni velesemenj od 8. do 11. septembra 1922 se bo vršil v 70 paviljonih na sejmišču, ki obsega 40.000 kv. m- Na tem prostoru bo razstavilo svoje najboljše Izdelke 800 razstav-Ijalcev. Trgovcem, obrtnikom in poljedelcem s nudi z obiskom te važne velesejm-ske prireditve najlepša prilika za nakup prvovrstnega blaga, katero bo ravno na sejmu najcenejše na prodaj. Legitimacije veljajo 7,a ves čas velesejma, stanejo Din 40. S temi legitimacijami je združena ugodnost polovične vožnje po vseh železnicah naše kraljevine do Ljubi iane in nazaj, poljuben prost vstop v vse velesejmske prostore in v historično razstavo. Leg'timacijc dobijo se pri denarnih zavodih v vseh večjih mestih in trgih. Stanovanjski odsek Ljubljanskega velesejma preskrbi na željo ugodna in zdrava stanovanja. Legitimacija za enkratni obisk st.ie Din 10- i Vinska razstava v Mariboru. Na Pokrajinski obrtni razstavi v Mariboru, ki bo od 8. do 17, septembra 1922., bo zraven drugih neštetih za narodno gospodarstvo koristnih predmetov zanimala prizadete kroge iz tu- in Inozemstva gotovo tudi vinska razstava. Zastopana bodo vina iz sledečih vinskih okolilev: ljutomerski, radgonski, mariborski, ptujski, haloški, pohorski, celjski slo-venjegorilki in bizeljski vinski okoliš. Prijavili so se in bodo razstavili svoja vina pod okriljem vinarskega in sadjarskega odseka kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru vinogradniki v velike«1 itevilu: razstavljenih bo nad 160 vinskih vrst. Vsak obiskovalec obrtne razstave bo imel priliko prepričati se o kakovosti proizvoda naše vinske trte iz vseh krajev mariborske pokrafine. Poleg vinske razstave bo točilnica izbranih, vin lastnega pridelka iz mariborske pokrajine. g Obrtna razstava v Mariboru. Obisk iz južnih krajev bo zfelo številen. Te dni je dospela prijava nad 100 srbskih kmetov, ki si ogledajo razstavo. Veliko zanimanje vlada tudi v inozemstvu, posebno v Avstriji in Češkoslovaški, od koder se obeta številen obisk, —- Podelitev častnih kolain in diplom se bo vrlila ob priliki otvoritve. Razstavne predmete bo ocenila tik pred otvoritvijo razstave posebna komisija. Opozarjamo pa ponovno vse razstavlialce, da pridejo v poltev samo oni predmeti, ki dospejo pravočasno na razstavni prostor, t. j. najkasneje do 3. septembra t. L — Veliki obrtni zbor ob priliki razstave se bo vršil dne 9. in 10. septembra. Prosimo vsa obrtna društva, da se temeljito in stvarno pripravijo, za ta zbor in naj na to Že danes opozore vse svoje člane. Čim več nas bo, tem več bomo dosegli. Častna dolžnost vsakega obrtnika pa ie, da se zbora udeleži in tako pripomore k skupnemu uspehu. g Taksa za vozove. Kakor pojasnjuje generalna direkcija posrednih poreza, se plačuje letna taksa za fijakarske vozove in avtomobile ne glede na to, ali se uporabljajo ali ne, ako so le v porabnem stanju. Vsi lastniki takih vozil, ki zanje radi neuporabe še niso plačali letne takse, jo marajo v izogib kazni plačati najkasneje tekom 14 dni po dnevu, ko izide zadevni razglas delegacije v Uradnem listu. g Sestanek finančnih ministrov na Dunaju. Prve dni mesca oktobra se sestanejo na Dunaju finančni ministri držav, ki so nastale na ozemlju bivše monarhije, Razprav-liali bodo o denarnem vprašanju. g Kmetijske razstave v Srbiji se bodo vršile v več kraiih. In pri nas? g Vlada dela draginjo dalje. Pred štirimi dnevi je stopila v veljavo nova monopolna taksa na petrolej. Uprava monopola je zvišala takso od 300 na 400 Din orl 100 litrih. g Letošnji pridelek sljiv. V Srbiji so pridelali sliiv okoli 3500 vagonov, v Bosni pa 1500 vagonov. g Žetev v Banatu in Bački ie pri pšenici boljša od lanske za 25 odstotkov, koruza pa se je obnesla za 50 odstotkov boljie. g Novo delniško zavarovalno društvo z imenom »Adrija« so ustanovili v Belgradu z delniško glavnico 3 milijonov dinarjev. i Znižanj« delavskih plač v Ameriki. V tovarnah za jeklo v Ameriki znižajo plače delavcem za 20 odstotkov. | Razgled po svetu. Avstrija obupno klič« na pomoti, Avstrija ie na tem, da se potopi. Njenih 100 kron je danes vredno samo še naših 40 vinarjev, nien tisočak le ie en nai dinar. Tiskanje bankovcev se ne splača vet. ker so stroški večji, kot te denar vreden. Vse gospodarsko življenje mora prenehati b posledica tega mora biti grozen nerad ». državi, N*» varno [e to tudi za sosednje države. Če s« na monu potopi ladja, potegne vrtinec, katerega povzroči, vse za sabo, kar ie v nienl bližini, ln to ie, kar skrbi tudi druge države, ki so v soseščini z Avstrijo, — Avstrijski zunanji minister zvezni kancler dr. Seipler fdu-hovnik) je zato sedai obiskal čehoslovaško vlado, berlinsko in italijansko ter se z njimi posvetoval o korakih, ki nai rešijo Avstrijo popolnega poloma, srednjo Evropo na velike nevarnosti. Toda vsi državniki imajo dobro voljo, pravega leka pa nihče ne ve, zakaj invalidu, ki ima odsekane roke in noge, ni mogoče dati samostojnega obstanka, nihče pa nima toliko denaria, da bi ga sam vzdržaval, Italija ie sicer dala 70 milijonov lir posojila, toda vse to ie kaplia v morje. Govori se, da se bo Avstrija priključila Italiji,' kar oa nI verjetno, ker berač ne more berača preživljati. Še boli velja to za slučaj priključitve k Nemčiji. — Iz vsega pa ie razvidno, da se bo zemljevid Evrope še znatno izpremenii. Politične. p Pogodba med Jugoslavijo in Čehoslovaško se je te dni v Marijinih Laznah na Češkem med našimi in češkimi diplomati še izpopolnila in utrdila ter smo sedaj na življenje in smrt zvezani s češko državo. Italijo ta ozka vez nekoliko skrbi. p General Hindenburg je obiskal Mo-nakovo in je bil od ljudstva in vlade prav, svečano sprejet. Domače novice. d Tržnina, uvoznina. Z dnem 28. t. m. prične mestna občina ljubljanska pobirati novi davščini, to je .tržnino in uvoznino. Tržnino mora plačevati vsak, kdor postavi na javnem prostoru, v barakah, lopah, na stojnicah itd. svoje blago na prodajo. Tržnina znaša z stojnice, barake, lope itd. od prostora do 5 kvadratnih metrov 2 Din, nad 10 kvadratnih metrov 2 Din, nad 10 kvadratnih metrov 3 Din za vsak dan. Od male perutnine se bo pobiralo 25 par, od velike perutnine pa 50 par za vsako glavo. Za drugo blago znaša tarifa pri jerbasih, košarah 25 par, pri ročnih vozičkih 50 par, pri vozovih z enim konjem 1 Din, pri vozovih z dvema konjema 2 Din. Uvoznina se bo pobirala od vsega blaga, ki se uvaža v mesto. Blago v teži do 50 kg je uvoznine prosto. Pri teži nad 50 kg bo plačati: do 500 kg od živil 1 Din, od drugega blaga Din 3, do 1000 kg od živil 1.50 Din, od drugega blaga 5, Din, do 2000 kg od živil Din 2, od drugega blaga 8 Din, od 2500 kg od živil 2,50 Din od drugega blaga 12 Din, od 3500 kg od živil 3 Din od drugega blaga 24 Din, od vagona živil 10 Din, od drugega blaga 60 Din, Vsak avtomobil, osebni in tovorni plača, ob vstopu v mesto 2 Din, če pa je naložen, plača uvoznino pol predstoječi tarifi. d Pri občinskih volitvi» v Zagorja j« dobila SLS 130 glasov, uarodni sociar iti 118, r.ccialisti 118, socialisti 112 in liberalci 72 glasov. d Ljudski tabor za kamniški okraj se vrši na Mali šmaren dne 8. sept. t. 1. popoldne ob 8. na Homcu pri Kamniku-Te tabcx j 1® zamislil pokojni dr. Krek in 5' hidi vselej govoril na njih, dokler Je živel. Vsi somišljeniki so vabljeni, da pridejo na tabor- d VELIKI DEKLIŠKI TABOR se trSi dne 10. septembra v Rečici ob Savinji In sicer za Šaleško, Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino. Prižetek ob 10. uri s slovesno sv. mašo in cerkveno propovcdjo, katero bodo imeli prevzvišeni gospod Kkoi dr. Ant. Bon. Jeglič. Za tem se prične tabor, kjer nastopijo govorniki posameznik župnij. Vse se vrši na prostem pred farno cerkvijo. Dekleta, pokažite ta dan, da sc zavedate resnega časa, v katerem khimo ter prihitite polnoštevilno v lepo Rečico. d Centralizem bo še dušil kmete. V reški list Tribuna je napisal radikalni poslanec Janič, znani prijatelj samostojnežev, sledeče: »Finančni položaj (v Jugoslaviji) se bo pričel obračati na bolje, kakor hitro bo izveden zakon, na katerem se že dela, zakon o obdavčenju kmetov. Seveda se moramo ozirati na to, da je našel srbski kmet svojo domovino v razvalinah, polje opustošeno, živino pobito. Njegovo imetje je bilo popolnoma uničeno in često mu ni ostala niti streha nad glavo. Vlada, katera je v povojnem položaju zašla v velike finančne težkoee, mu ni mogla dati nikake odškodnine, kakor so jo dobili vojni oškodovanci v drugih državah. Edina olajšava je bila ravno ta, da so davki ostali na predvojni višini, tako da je celoletni povojni davek kril kmet iz prodaje dveh piščancev. Danes se je vsled dobrih letin poboljšal finančni položaj jugoslovanskega kmeta že iako daleč, da je na boljšem, kakor pred vojno. Obdavčenje kmetov bo omogočilo ravnovesje državnega proračuna, kar ne bo moglo ostati brez posledic na kurz dinarja, čigar sedanja brezvrednost nikakor ne odgovarja resničnim razmeram v tako bogati državi, kakor je Jugoslavija.« — Samostojneži naj g. Janiča pravočasno po-uče, da to, kar je pisal v češkem listu velja kvečjem za srbskega kmeta, slovenskega in hrvatskega kmeta naj pa i novim obdavčenjem lepo pri miru puste, ker že sedaj plačuje zadnje groše. d Veličastno je bilo orlovsko slavlje preteklo nedeljo v C.elju. Ogromna mno-Žica ljudstva je peš in na vozovih in po železnici prihitela v Celje, da pokaže svoio navdušenost za našo najlepšo krščansko mladinsko organizacijo. Ljudstvo vedno bolj zna ceniti, kakšnega pomena je danes zbirati mladino v krščanskih društvih. Zjutraj se je razvil mogočen sprevod, v katerem je med sviranjem vojaške godbe korakalo 940 Orlov, Orlic in naraščaja v kroju, da so Celjani kar strmeli, odkod ta množica, posebno ker so nekaj tednov preje Sokoli spravili komaj tretjino tega skupaj. Na glavnem trgu je bila sv. maša, ki jo je daroval škofov namestnik prošt Matek, nato je bil tabor, kjer sta govorila predsednik ljubljanske orlovske podzveze dr. Basaj in urednik dr. Kranjec. Popoldan so Orli, Orlice in naraščaj na Glaziji .vzorno izvajali telovadne točke. d Odkritje Krekove plošče na Krekovem domu v Selcah nad Škofjo Loko se j« izvršilo nad vse slovesno po ogromni Udeležbi ljudstva,. l&Mmgk1"«? nasto podobo dr. Kreka nosi napis: Spomin na te nikdar ne bo se izgubil, — še pozni rod k hvaležnosti bo vabil. — Pri nas držimo, kar je kdo obljubil: — naš dom nikoli te ne bo pozabil. — Cerkveno opravilo sta izvršila župnika dr. Klinar in Jan, Kepec, slavnostna govornika pa sta bila dr. Korošec in župnik Finždar. Prepevalo pa je pod vodstvom prof. Bajuka škofjeloško okrožje »Pevske zveze«. d Katoliški shod v Slov. Bistrici se je izvršil ob udeležbi 6000 ljudi. Narodni poslanec dr. Hohnjec je govoril o žalostnem položaju katoliške Cerkve v naši državi, o šolskem vprašanju urednik Smodej in o katoliškem tisku poslanec Žebot, d Kmetsko-delavski tabor se je vršil preteklo nedeljo pri D. M. v Polju, Udeležilo se ga je 1500 ljudi. Pozdrave hrvatskega kmeta in delavca je prinesel poslanec dr. Šimrak. d Na Mali šmaren dne 8. sept. t. 1. pop. ob 3. uri se vrši na Homcu pri Kamniku velik ljudski tabor. Vsi kmetje in delavci v kamniškem okraju ste vabljeni, da pridete na ljudski tabor. d II. Dolenjski orlovski tabor v Novem mestu se vrši dne 10. septembra. Sveta dolžnost vseh dolenjskih odsekov in krožkov je, da pribite v polnem številu v metropolo Dolenjske, kjer bomo skupno manifestirali za naša večnolepa orlovska načela. Tabor bo gotovo eden največjih, kar jih je dozdaj videla Dalenjska. Zato bi bilo za vsakega brata in sestro neod-pustljivo, če bi ostal ta dan doma. — Kdor želi, da se mu pripravi kosilo, naj se priglasi nakasneje do 3. septembra in vpoe-lje 9 Din na Pripravljalni odbor za II. Dol. orl. tabor v Novem mestu, Sv. Florjana trg 123. Najboljše bo, če odseki in krožki storijo to skupno, nakar bomo razposlali reflektantom izkaznice za kosilo. — Bratje, pridite na konjih in okrašenih kolesih, drugi udeležniki na okrašenih vozovih. Natančnejši spored v prihodnji številki. Na svidenje v Novem mestu 1 — Spremembe duhovnikov v Ljnblj. škofiji. Imenovani so bili; Martin Štular, župnik v Trbojah, za vzgojnega vodjo v zavodu sv. Stanislava; dr. Ciril Potočnik, spiritual v zavodu sv. Stanislava, za spiri-tuala v škof. duh. semenišču; Karol Gros, prefekt v zavodu sv. Stanislava, za pod-vodjo in ekonoma v škof. duh. semenišču; dr. Alojzij Zupan, podvodja in ekonom v duh semenišču, za stud. prefekta istotam; Jernej Pavlin, profesor-veroučitelj v zavodu sv. Stanislava, hkrati za spirituala ondi: novomašnik Jožef Jagodic za škof. tajnika in kaplana in novomašnik Franc Mervec za škof. hišnega kaplana; za žup. upravitelja: Janez Cuderman, kurat v drž, ženski kaznilnici v Begunjah pri Lescah, v Trbojah; Mihael Kmet, žup. upravitelj v Šmihelu pri Žužemberku, v Gor. Logatcu; Anton Zalokar, kaplan v Dol. vasi, v Šmihelu pri Žužemberku; Maks Stanonik, kaplan na Raki, v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem; Jožef Markič, kaplan v Borovnici, v Rakitni, in Gabriel Petrič, kaplan v Kočevju, v Zagradcu; za prefekte v zavodu sv. Stanislava: Janez Komljanec, kaplan v Sv. Križu pri Kostanjevici, in no-yom»šn%. ^ton Kotdin in Janez Vre- čar, — Premeščeni so bili slede« kaplani: Anton Kolenec iz Gorij v p^. zemelj, Janez Raztresen iz Korožke Bele v Dobrnič, Franc Golmajer iz Polhovega gradca v Šmihel pri Novem mestu, Jane2 Vilfan iz Kostanjevice v Polhov gradeč, Lavrencij Kos iz Zagorja ob Savi v št. Vict Sri Stični, Franc Blažič iz Višnje gore y agorje ob Savi, Jožef Oven iz Vel, Lašč za upravitelja kuratnega beneficija v St Vid pri Stični, Peter Fkjnik iz Leskovca v Kočevje, Anton Hafner iz Kočevja za ku■ rata državne ženske kaznilnice v Begunje pri Lescah, in Anton Torkar z Vrhnike k' Sv. Petru v Ljubljani. — Nameščeni so bili kot kaplani: Anton Kovačič v Sv. Križu pri Kostanjevici, Anton Jerman v, Križah pri Tržiču, Anton Božnar na Raki, Jožef Strah v Št. Jurju pod Kumom, Adoll Vračko za vikarja pri koleg, kapitlju v No. vem mestu, Kristijan Cuderman v Topli, cah, Franc Gornik na Breznici, Alojzij Strah v Dobrepoljah, Franc Kek v Draga-tušu, Franc Kirar v Gorjah, Alojzij Koš-merlj v Št. Rupertu, Andrej Kušlan v Hor« julju, Janez Demšar v Dol. vasi, Janez Jenko v Kostanjevici, Ivan Oražem v Hi« njah, Jožef Kastelic na Kor. Beli, Viktor, Perko v Višnji gori, Ivan Knafelj v Borov« niči, Alojzij Štrukelj v Leskovcu, Franc Koretič v Vel. Laščah, Kari Plot v Ko, čevju in Jožef Lovšin v Preserju. d Dr. Otokar Rybaf, Slovenec, je ime. novan za poslanika v Bruselju (Belgija), Polovična vožnja za Bled. 1. Dovoljena je polovična vožnja {» vseh drž. železnicah v Sloveniji za orlovski tabor na Bledu do izstopnih postaj Lese« ali Bled. Polovična vožnja velja za soboto, nedeljo in pondeljek (2.-4. sept.) 3- Prekinjenje vožnje na kaki vmesni postaji ni dovoljeno. Kdor bi hotel ob tej priliki obiskati Brezje, mora vzeti gori gre, de voznico do Lesec, na kateri postaji mora pri povratku tndi vstopiti, sicer njegov« vozovnica ni veljavna za vožnjo nazaj. 3. Vsak udeleženec plača na vstopni postaji celo vozovnico do Lesec (Bohinjci in Jeseničani pa do Bleda). Ta vozovnica velja tudi za vožnjo nazaj, ako pri povratku pri kolodvorski blagajni v Lescah (oz. n« Bledu) predložiš izkaznico, opremljeno b potrdilom, da si se udeležil orl. tabora na Bledu in jo daš tam žigosati. Te izkaznic« naj si naročajo odseki pri O. P. v Ljubljani po 1 Din za komad. Dobro pomni: Vozovnice ob prihodu v Lesce oz- na Bled n« smeš oddati, ker velja tudi za nazaj. 4. Navodilo glede polovične vožnje, ki smo ga dali v Slovencu 29. t. m. je neprfr vilno in ga s tem preklicujemo. 5. Polovična vožnja velja tudi na . železnici z razliko, da moraš izkaznico < žigosati že pri odhodni postaji. d Pozor čebelarji! Izkaznice za obiskovalce razstave ob južni železnici so se razposlale. Državna železnica pa doticne prošnje še ni rešila. Vsekako pa pričaku- !'emo ugodne rešitve in bomo skrbeli, d« ih priglašenci prejmejo pravočasno. —■ Izkaznice veljajo samo za voz* no olajšavo, ne pa kot vstopnice na razstavo. Vstopnice se bodo dobile pri «la" gajni. Vstop h kongresu je vsakomur prost. — Delegati podružnic dpjbe izkazal' ee za polovično vožnjo pri svojih podružnicah, pooblastila naj jim izstavijo podružnice. Sok za prijavo za razstavo je sicer potekel. Kljub temu pa lahko še vsakdo razstavi brez prijave. Vsi predmeti naj bodo najkasneje do 1. septembra v Ljubljani (glej okrožnico). — Vsem podružnicam smo danes razposlali plakate za razstavo. Prosimo, da se takoj kolkovani e kolkom po 5 para nabijejo. Dne 8. septembra bo na razstavišču semenj za med in vosek. Čebelarji, ki imajo med na prodaj naj prinesejo vzorce. Interesente, ki žele kupiti med in vosek, vabimo, da se v velikem številu tega semnja udeleže. d Vojaško pismo. Dragi Domoljub, iprejmi v svoj kotiček vrstice, ki ti jih pošiljamo slovenski vojaki iz Kragujevca. Dragi čitatelji, gotovo ste čitali, da so bili slovenski poslanci samostojne stranke v Srbiji, in da so videli naše neprijetnosti. Obljubili so, da bodo uredili tako, da bomo vsak v svoji okružni komandi služili, da gremo vsake štiri mesece na dopust z brezplačno vožnjo in da se hrana zboljša. Ali o vsem tem ni ne duha ne sluha. Po Sloveniji se pa isti poslanci bahajo, da se našim vojakom v Srbiji zadosti dobro godi in da imajo vsak dan en dinar plače; v resnici pa imamo samo pol dinarja. Torej toliko da znate, komu je kaj verjeti. Srčne Eozdrave pošiljamo vsem bralcem in bral-am Domoljuba- d Mica Kovačeva. Naj nam i Slov. Narod« dovoli, da njegovo poročilo pod tem naslovom nekoliko izpoponimo. Dne 15. av- Susta zvečer so sedeli sokoli v kroju okrog veh miz na vrtu hotela Union v Ljubljani. Pili in jedli so po notah. Ko slučajno nobenega natakarja ni bilo blizu, se gospodje bratje vzdignejo in gredo. Plačilni natakar Kje še dolgo iz svojega doplačeval to ga-ltnost in poštenost sokolskih bratov v kroju. Zdravo! d Krave na shoda. Samostojni praznik Ha Bledu dne 8. septembra skozi manj vle-fce. Zakaj ljudstvo ve, da so samostojneži tisti, ki so glasovali za centralizem, ki slovenskega kmeta vedno bolj duši in ga zna popolnoma udušiti, preden pride pomoč. Toliko gorja ne pozna slovenski kmet prav izza turških časov kot danes, ko vihti sa-moetojno-liberalna vlada svoj bič nad ubogo slovensko rajo. Zato 8. september ne vleče več. To samostojne boli, zakaj zavedajo se, da so sami krivi. Da bi pa vendar ne bilo blamaže, je treba ljudi prignati s pomočjo državnega denarja- Minister Pucelj je dovolil 10.000 dinarjev za razstavo goveje živine, ki naj se vrši na Mali Šmaren na Bledu na istem prostoru kot shod samostojnežev. Na ta način upajo samostojneži dobiti udeležencev za shod. No, stranka, ki mora z državnim denarjem pla-SSevati ljudi, da pridejo na shod, ni več nevarna. — Naši ljudje naj pa le pripeljejo iivinico na shod, in naj gledajo na to, da ne bodo samo samostojne krave deležne državnega denarja. d Kdo največ vina popije. Naš kralj ee je izrazil o Sloveniji, da je pravcati raj, le da ga pijanci kvarijo. Cisto umestna in resnična opazka. Malo manj umestna pa je topazka, ki io ie naredil kraljevi namestnik Hribar, ko je o priliki pogajanj med trboveljskimi rudarji in trboveljsko družbo rekel, da trboveljski rudarji pijančujejo- Pravilno mu je odgovoril rudar Krušič, da se nikjer toliko ne popije, kot na sokolskih veselicah. To opombo so gospodje bratje Skoli kar tiho požrli, zakaj spomnili so se vsesokolskih noči v ljubljanskih gostilnah in v tivolskih parkih. d Zakaj se Pucelj tako trdno drži? Minister dobiva sedaj sledečo plačo: ministrsko plačo 120 kron, uradniško doklado 860 kron, posebno doklado 800 kron, poslanske dnevnice 720 kron. Vse to dnevno, torej skupaj na dan 2000 kron plače, na leto 720.000 kron ali približno tričetrt milijona. d Za dovršitev gradbe za jetične na Golnika je dovolilo ministrstvo za socialno politiko 6 milijonov kron, en milijon pa je poleg tega dovoljen še v proračun«. Gradnja se sedaj pridno nadaljuje. d Nova Založba. Tako se imenuje zadruga, osnovana na pobudo rajnega dr. Kreka za izdajanje dobrih knjig. Zadruga pa je ravno otvorila trgovino s papirjem in šolskimi potrebščinami. Vsako knjigo, vse kar za šolo ali pisarno potrebuješ, dobiš v tem zadružnem podjetju, katerega dobiček pojde ves za dobre knjige. Trgovina je na oKngresnem trgu poleg Vzajemne posojilnice v Ljubljani. Priporočamo. d Mohorjeva družba. Uredništvo knjig Mohorjeve družbe je prevzel F. S. Finžgar v Ljubljani, Trnovo. Odbor se resno trudi, da po vseh nezgodah, ki so družbo zadele zaradi bega iz Celovca, njeno poslovanje kar najhitreje uredi. Pridno Be jeseni vpisujte vanjo. d Tcpena adamita. Po gorenjskih planinah se razkrekavajo nekateri presiti letoviščarji na ta način, da hodijo po gorah čisto goli kot ljudožrci v Avstriliji. Tako so nesramni, da taki vstopajo celo v koče. Pred kratkim sta dve planšarici tri take grdavše nabili z brezovimi metlami. Posezite vmes oblasti, sicer bomo gorjanci sami napisali postavo dostojnosti na kože takih samojedov. d Radarska stavka v Trbovljah se je po neprestanih in težkih pogajanjih med kapitalistično trboveljsko družbo in rudarji končala. Rudarji so dosegli skromno povišanje mezd. d Združene kat. organizacije na Vrhniki proslave v nedeljo dne 3. septembra 1922 25 letnico Rokodelskega doma. Spored: 1. Ob 8. zbiranje gostov na vrhniškem kolodvoru. 2. Po prihodu vlaka sprevod z godbo v farno cerkev. 8- Ob 9. sv. maša (za umrle dobrotnike in člane Rokodelskega društva). 4- Po sveti maši sprevod na pokopališče, kjer se polože venci na grobove dobrotnikov Rokodelskega doma; odhod v Rokod. dom. 5. Slavnostno zborovanje na vrtu: a) pozdravni govor, b) clavnostni govor (preč. g. župnik Fr. Košir), c) prof. Ivan Mazovec: Kat-organizacije in javno življenje, č) dr. A. Gosar: Na dan s prakt- krščanstvom! — Kosilo. 6. Ob 2. litanije v farni cerkvi. 7. Ob 3. orlovska javna telovadba. 8- Po telovadbi velika vrtna veselica s pestrim programom. Vstopnina k jav»| tdovadhfe tribune po 8 Din, stojišča po 8 Din; za vrtno veselico po 50 par. Ves dan sodeluje pri prireditvi priljubljena salezijanska godba z Rakovnika. — Vrhniški dekanijj naj bo dopoldanski spored nadomestilo za katoliški shod, ki 3e zaradi raznih ovir ne more letos vršiti. Govora gg- prof. Mazov« ca in posl. dr. Gosarja nam bosta v kratkem podala vso snov, ki se obravnava na katoliških shodih. Zato pridite v, obilnem številu iz vseh župnij vrhniške dekanije zlasti možje in fantje. Pridite že mani-festacijskemu sprevodu ob 8- Fantje in dekleta, poskrbite za narodne noše I Društva z zastavami! Na svidenje! d Konjerejski odsek I. Kmetijske družbe za Slovenijo priredi letos premo-vanje konj v sledečem redu: 2. septembra ob .9. uri dopoldne v Mengšu, 6. septembra ob 8. uri dopoldne v Št. Vidu nad Ljubljano, 7. septembra ob 9. uri dopoldne na Igu, 8. septembra ob 9. uri na Bledu, 11. septembra ob 8. uri dopoldne v Mokronogu, 12. septembra ob 8. uri dopoldne v Št. Jerneju in 13 .septembra ob] 8. uri dopoldne v Novem mestu. Natančnejša določila za premovanje bodo objavljena v prihodnji številki ^Kmetovalca«. d Princ Jurij. Ker se princ Jurij ne pokori dvornim odredbam in sklepom vlade, se je 18. pešpolku, ki je; dosedaj nosili njegovo ime, to odvzelo in se imenuje odslej polk Suvoborski. Obenem je Jurij prenehal biti rezervni podpolkovnik. d Nove umazanije dr. Žerjava in nje« govih prijateljev je odkril povodom stavke trboveljskih rudarjev delavski voditelj Emil Šteianovič. Ko je bil dr. Žerjav predsednik deželne vlade, jO izrabil svoje mesto ter pritisnil na Bamberga, lastnika velike tiskarne (sedaj »Delniška«, kjer se, tiskajo najsurovejši in najbolj brezverski listi), da naj tiskarno proda njemu in njeh govim prijateljem. Bamberg tega ni hotel, zato je proglasil dr. Žerjav nad njim seh kvester dasi Je Bamberg, čeprav Nemec, vendarle jugoslovanski državljan, ter mu je zagrozil dr. Ažman, zastopnik dr. Žerjavov e klike, da se mu odvzame končesK ja. Tiskarna je bila takrat vredna 8 mili'' jone kron, Bamberg jo je moral dati z« en milijon. — Dalje pripoveduje Štefano-vič, da je dobila ta tiskarna, ko je bila že v Žerjavovih rokah, od države v tisk neko knjigo. Ko je bila knjiga dotiskana, je na povelje dr. Breznika, odbornika liberalne stranke, naredil vodja tiskarne račun za 88.000 večji, kot bi ga smel po tarifi. T# denar je država izplačala, pa v tiskarni ni nikjer vknjižen, pač pa so ga vrgli v fond, iz katerega se vzdržuje najsurovejši in najbolj brezverski slovenski list »Domovina«, Tako dr. Žerjav z denarjem naših davkoplačevalcev plačuje list, ki vedno zagovarja centralizem, bič našega ljudstva. d Vendarle enkrat. Ker so naši poslanci in listi vedno in vedno navajali sramotna dejstva, kako pri raznih preH isk ovalnih oblasteh neusmiljeno batinajti ali na druge načine muftijo resnične ali dozdevne krivce, Je notranji minister dal oster nalog, da se to ne sme več godfti in' bo vsak uradnik, ki bi kaj takega zagrešil' postavljen pred sodišče. Seveda bo š« mnogo. Save preteklo preden ae teftdo nw I! užni bratje popolnoma odvadili teh tur-kf navad. d »JJi smo prvi stan v državi«, pripovedujejo Sokoli v >Slov. Naroduc. Priznavamo: prvi stan v alkoholizmu in drugih nečednih grdobijah, ki se alkoholizma navadno drže. Tivolske noči ob času vseso-kolskega zleta bi znale o tem premnogo govoriti. d Opcijske prošnje. § 3. odstavek 2 opcijsko naredbo z dne 25. novembra 1920 (Uradni list št. 147) določa, da teče opcijski rok za tiste, ki imajo domovinsko pravico na ozemlju, zasedenem po (tali-j i, šele od trenutka ko se reši vprašanje naše državne meje proti Italiji in ko Italija izprazni dotične naše krajine. Ker Italija ni še izpraznila tretje cone v Dalmaciji, definitivna meja med Jugoslavijo in Italijo tudi kar se tiče Slovenije do sedaj ni urejena in tudi ministrstvo ni še izdalo v § 3 predvidene objave. Opcijski rok za one osebe, ki imajo domovinsko pravico na ozemlju, ki pripade Italiji, ni še niti pričel teči in se razpis ministrstva z dne 26. februarja 1922 SI. št. 1945 na te osebe ne more nanašati. Zato se sprejemajo do nadaljnega opcijske prijave onih oseb, ki imajo domovno pravico, na ozemlju, ki pripada Italiji. Za vse druge opoije je rok z dnem 26. januarja 1922 no tekel. d Jugoslovani v Ameriki. V Zedinje-nih državah živi 208.544 Slovencev, v Ameriki rojenih pa 105.808. Hrvatov je 140.559, od teh je v Evropi rojenih 83.063, \ Ameriki rojenih pa 57.496. Dalmatincev je 3119, od teh v Evropi rojenih 2112, v Ameriki rojenih 1007; Srbov je 52.478, od teli v Evropi rojenih 36.741, v Ameriki rojeni/i 15.737; Črnogorcev jo 4535, od teli v Evropi rojenih 4198. v Ameriki rojenih 337. Skupno število Jugoslovanov v Ameriki znaša torej 407.975. d Rojaki! Bliža se druga obletnica smrti rok.oinega častnega kanonika in profesorja Antona Kržiča. prezaslužnega mladinskega in ljudskega nisatelja, nepozabnega učitelia slovenskih vzgojiteljev in pridigarjev. — Podpisani odbor, ki je sprejel nalogo proslaviti njegov spomin, je poskrbel s pomočjo hvaležnih njegovih gojencev in gojenk ter drugih plemenitih dobrotnikov, da poveličuje njegov grob veličasten spomenik. Povodom postavitve spomenika bo ▼ nedelio, dne 3. septembra 4. uri popoldne na ookooališču pri Sv, Krlzu v Ljubljani slavnost v spomin prezasluž-nemu pokojniku. Slovesni priliki primeren govor bo imel preč. g. prof. dr. Anton Medved iz Maribora, pevske točke bo izvajal pevski zbor učiteljev. K tei slavnosti vabimo vse mnogobrojne pokojnikove gojence in gojenke, duhovščino in učiteljstvo ter vse zavedno občinstvo v kar največiem številu, da dostojno proslavimo spomin nepozabnega Antona IVrziča, ki si je z besedo in pismom nabral nevenluvih zaslug za blagor slovenskega liuHstva. — V Ljubljani. 18. avrfusta 1922. — Odbor za Kržičev spomenik. Ravnatelj Julil Slapsuk. predsednik. d Kako se delajo postave V novem zakonu, kako se bo uporabilo amerikan-sko posojilo, je tudi rečeno, da se bodo za ta denar trabiraie nove žpleznice fto se pravi: sestavile se bodo komisije, ki bodo dokrule in premerile, kje naj bi tekla železnica) Med drugimi je tudi v tej lepi postavi določeno, da se bosta trasirali dve novi železnici, ki se že davno — gradita. d Železnica Ljutomer—Ormož se bo začela v kratkem graditi. d CoIIegiam seraphioai ijaški z ________ so bo Imenoval dijaški zavod pri oo. frančiškanih v Novem mestu. Bo prostor za 82 dijakov. d Slaba letev. Srbski temljoradniki so vložili na notranjega ministra zahtevo, naj preskrbi vse potrebno za prehrano ljudi in živine, ker bo sredi zime zmanjkalo vsega. d Tujske legije. Francozi nabirajo tudi po Jugoslaviji prostovoljce za francosko armado v francoskih kolonijah v Afriki. Kdor hoče postati suženj francoskega kapitala in jemati žalosten konec med afriškimi zamorci, naj se kar zapiše t d Občni zbor Orlovske podtveee se bo vršil 24. sept. ob pol 10. url dopoldne v dvorani Ljudskega doma v Ljubljani. Vsi odseki naj do tega časa i z vrše svoje občne zbore. d Na Planinski gori bo na praznik Marijinega rojstva shod dekliških Marijinih družb postojnske dekanije. Cerkveno opravilo bo ob 11. uri dopoldan in od 2. poldan. Na to nastop Marijinih družb na prostem: govori, deklamacije, petje. — V nedeljo potem: 10. septembra, je običajni letni shod. Na predvečer litanije z blagoslovom. V nedeljo božja služba ob 8. in 10, uri. Prilika bo tudi za spoved. d Kat. slov. izobraževalno druitvo ▼ Re-tečah pri Škofji Loki priredi dne 3. sept. ob 3. uri povodom otvoritve novega Društvenega c'oma veselico z govorom, petjem, Jalo-igro ..Drzni zrakoplovec, srečolovom. — Za lačne in žejne bo tudi preskrbljeno. Za slučaj neugodnega vremena na Mali Šmaren. Pridite! d Cerklje pri Kranju. Nedeljska prireditev je prav dobro uspela. Fantje so se res prav po cerkljansko postavili, saj so pač igrali kos zanimive domače zgodovine. Gledalci so nenavadno pazno sledili in niso štedili z odobravanjem. — Žaloigro ponovimo 10. sept- ob navadnem času. d Gostilničar Koprive z Grosupljega je ustrelil na cesti pri Krki fanta Toneta Gaš-perlina iz Gtnajnice pri Komendi. Le-ta je peljal z vozom lončeno robo na Dolenjsko, pri Krki je na cesti izgubil suknjič, ki ga je šel nato nazaj iskat, konje pa je izročil svojemu tovarišu. Vsakogar, ki ga je srečal, je poprašal po suknjiču, tako končno tudi gostilničarja Koprivca iz Grosupljega, ki pa jo kratkomalo potegnil revolver in ga ustrelil. Slučaj bo raziskalo sodišče. Pokojnik je bil marljiv, zgleden in miren fant in si ne moremo razlagali, kaj je Koprivca nagnilo, da se ga je menda tako ustrašil, da je mislil, da je treba streljati. d Umazano »Jutro«. Ustreljeni Ga-šperlin je bil Orel. Zato je »Jutro, ki po poklicu laže, kar se mu je že večkrat dokazalo, začelo blatiti nesrečnega Gašperlina, češ, da je napadel Koprivca. S takimi grdimi lažmi skuša »Jutro« zakriti ostudne škandale, ki so se vršili v vsesokolskih nočeh po Ljubljani. Drž. premogovnik Zsbukovca. Strokovna zveza rudarjev v Zabukovci je odposlala meseca januarja upit g. poslancu Gostinčariu, ker tiria od nas doh. davek, in sicer nepravilno naračunan. Dalje je noslala skupina iz Zabukovce pritožbo v roke imenovanemu g. poslancu, kateri ie izposloval pri minist. za rude in šume za.zopetno 14 dnevno plačevanje. Obenem je poslala Strok, zveza rudarjev, skupina Zabukovca nove zahtev« na Rud. odsek mm, rude ln šume v Sarajevo, za kar so s© naši poslanci SLS posebni zavzeli, poseb- no t. poslanec Gostlnčar in poal. g. dr. Go«», Obenem sta zahtevala od ministra, da «« pet dovoli neoženienim delavcem brez m' like odvzeti depujatnl premog, Vse to tellin pričakujemo od višje oblasti, katera nam »« T-_______rv,..*;_„!.! .. .J" «• iv sramotno žalostnem položaju. Upamo na skorajšnjo pomoč, Viem potegujejo za nas uboge rudarie. ki jrno, radi vedno večje draginje položaju. Upamo na s .- - ____ 1KU1 pa kličem; združite in organizirajte se edin« v naši krščanski organizaciji Strok, ZVMe ru„ darjev. — Zabukoviki rudar. d Smrtno se je ponesrečil na gori Ponca na Gorenjskem vojak Anton Mali bivši tovarniški delavec na Javorniku, ' d V kamniških planinah se je smrtno fonesrečil lovec Ivan Bodlaj iz Zakola, el je planinke trgat in je padel 5—8 m visoko ter obležal mrtev. d Smrtna nesreča. Dne 21. avgusta ob pol 22. uri je šla delavka iz predilnice v Tr> žiču it. 138 iz svojega stanovanja po stopnicah navzdol in je tako nesrečno padla ni glavo, da je obležala mrtva, d Požar je uničil parno Žago g. Medice v Št. Petru na Krasu. d Domači glasi, cerkvene pesmi za utišani zbor Uglasbil Janko Leban. Zbirka obsega 10 večinoma Marijinih pesmi, ki so zložene v domačem duhu. preprostih melodijah in so radi svoie lahkote namenjene začetnim zborom. Partitura stane 18 Din in m dobi v Jugoslovanski knjigarnnl v Ljubljani. d Peresa za na orlovske čepice. Društvena nabavna zadruga kupi večjo množino peres za na orlovske čepice. Peresa morajo biti od roparskih ptic, okrog 20 cm dolga, rjave barve z belimi marogami. Ponudbe s ceno naj se pošljejo na Društveno nabavno zadrugo, Ljudski dom, Ljubljana. d Brožice. Za prejšnjo številko prepozno. Najboljša in nalsignrnejša prilika za šteden e! Ljudska posojilnica ▼ LJubljani. Miklošičeva cesta St. 6 (tik si frančiškansko cerkvijo) obrestule hranilne vloge ln vlog« v tekoče« računu po o brez odbitka rentnepa in invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani Je največja slovenska posojilnic«. Koncem decembra t9d ie imela nad 100 miljonov kron hranilnik r og in nad 1,100.000- kron rezervnih si-klsdov. — Posolili se dovoljujejo na osebni kredit (proti meulci), na hipoteke ln v tekočem računu. Sirom domovine. IZ HRASTJA PRI KRANJU. Iz naše male vasice in bližne okolice rt le malo kdaj kaj čuje t javnosti in se zdi n* zunaj, kakor da bi spalL Toda temu ni takoi malo govorimo, delamo pa veliko (tiha vod* pravijo, podira mostove). Lansko leto »« " ni nič govorilo o zidavi društvenega doma, da| že stoii popolnoma dotfotovlien na sr0, to so moji stari znanci, skoro vsi! Ti čučkov, ii boš šel takoj v vojake. Dokler pa boš pri meni v zaporu, boš jedef močno, zabeljene žgance, a nič vode ne boš dobi!. Vaju bom dal oba ostrici na golo, Arhov in Janežev! S Šavsovim Štefanom imava že drug račun in Koblar je že davno zrel zai vešala. No, Polonjek, tebe sem pa najbolj vesel, ker sem že razpisat nagrado na ivo* jo glavo. Škoda, da ni tukaj šc tvojega pri* jatelja Vranjeka.« Tako jc nagovarjal komisar Pajk ujet-« nike in venomer vrtel svoj skrivnostni prst po zraku. Ljudje so se poizgubili, briča pa sta' uklenila ujetnike z železnimi verižicami jn jih odgnala v zapor. Mesec je svetil, svetil tako svetlo, daf je hotel dan pričarati na zemljo. Zvezde sq se pričkale za svojo luč in večernica se |«f rogala sanjavemu mesecu — — — Očak Triglav je počival v megli, pa je. bil vendar lep. Snežene plasti so dremate v dolinah, vrhovi so moleli iz snega kakor čini rudarji in počivali pod temno, črnci' meglo. Po nebu so plavali oblaki in plavajoč spuščali mesečni svit na sneg in vrhove. Pospali so vaščani, Ic ponočha straiei je tavala po vasi in čula, da se ne uresni-i čijo grožnje rokovnjača Tacmar.a. Tavalai je in premlevala dogodke preleklega dne. Sence ob voglih so jih plašile, lahen velet jim je prinašal prazne strahove. Boltarjeva dekla pa lc ni mogla za* spali. Dnevni dogodki so ji prepletali misli in zdelo se ji je, da se polovica njenega srca pogreza v neznano smer - Gradov Andrejec ji je kradel notranji mir. Na postelji je sedela in premišljevala. Kar se vzdigne, v veži zagrabi škaf s perilom, odmakne na tihem zapah pri vežnih vratih in odhiti do studenca. Sanjavo nebo je dvignilo sanjavo deklico in hitro je namakala in izpirala umazano perilo. Marjanica ožema in namaka, voda pljuska, vali žubore, jelke na Koku pa se majo od lahkega vetra, kakor bi se prikla-klanjale. Dračje poka po tleh, stopinje se fcačujejo. »Marjanica, ali si ti?« popraša pnšlec in se ustavi nad studencem. »Kaj pa delaš tukaj, nesrečni Andre-jjec?« »Saj veš, dekle, da mi ni mogoče spati. Dan nam je v počitek, noč za delo ...« »Kaj se še ne iztrezniš in ne popustiš tiste družbe, ki je tako grozna. Ali ne veš, kaj se je danes zgodilo s tvojimi tovariši?« »Ne govori, Marijanica, o tem, česar ne poznaš. Poslušaj vsaj mene, ki me ljubiš, Sli ne?« »Bi te, ko bi — «, zategne perica in fiovesi oči. »No, ko bi — "kaj ne, ko bi ne bil rokovnjač. Nismo ia!;o slabi ljudje, kakor ii misliš. Dobrih ljudij ne zaničujemo, kakor si ii. Mi samo sovražimo pravico, ki je krivica. Ali sem jaz kaj zakrivil, da bi me kdo mont i , naj upogiiem svoj vrat bričem in grem v vojake, od koder se nič več ne yrnem? Saj je vaš Ožbolt ravno tak, kakor Smo mi, vojaški begun je. in tisti dolenjski lončar, tisii Matija Spraicar iz Semiča, ki hodi za tabo, ali je kaj boljši?« W »Ne govori tako, Andrejec!« J »Ožbolt in Maiija ne kradela, kajne, Marjanica? Toda vedi, da ludi rni nismo iaije. Meni so seveda nadeli priimek »Vrana«, češ da sem po polju žcnjicam pobiral jestvine iz jerbasov. Lačen človek srne v .sili vzeli, da ne umrje lakote. Ko je oni dan ,jeden izmed naših ukral Spomovki iz Na-klega peko kruha, mu ukaže nuš poglavar, ida jo rnora nazaj nesli in vso pot ga jc 'dal tepsti za njegov tatvino« Ni »Kaj torej delate beguni, Andrejec?« »Mi samo svci ravnamo. Tistim vzame-mo, ki krivično posedajo, tistim pa damo, fju nimajo.« t »Ali božje zapovedi nas drugače uče; ifcifi kradiU - »Kaj je kraja? Krade po naše tisti, ki 'jevežu vzame. Božja volja ni, da bi neka-ileri ljudje mrli od lakote ...« ' »Delati in ubogali je treba, pa ne kralj^« odvrne odločno perica. »Delamo vsak po svoje. Ubogamo naj }u'di, kakor nas uči četrta božja zapoved. .fAli koga naj ubogamo? Kdor zapoveduje jkaj grešnega, ga ni treba ubogati. Greh je, •krivico delati, greh je, zatirati uboge, krivično je, če mora kdo vse življenje cesarja Služiti, drugi pa nikoli. Pravica mora vladali in pravico hočemo mi.« * Deklica ob siudencu molči. Zdi se ji, ,da ima Vranjek nekaj prav, a vendar se jboji njegovega nauka. »Kako pa, da ropate, požigale, ubijate7 (Jega vendar ne boš zagovarja!,« odvrne 5pef zamišljena perica. »Naš Grega je harambaša, jc poglavar, je naš papež in kar nam on zapove, moramo ubogati.« »Papež je samo eden in ta je v Rimu « »Marjanica, ti ne veš, da je ruski cesar tudi papež, angleški kralj tudi, nemški ravno tako.« Deklica spet umolkne. »No, Marjanica, ali molčiš?« »Andrejec, jaz se te bojim. Kaj poreko, ljudje, če me vidijo?« »Marijanica, ti si boječa, ti nečeš; ti ne maraš 7.a-me, ti hočeš Matijca, tistega Dolenjca. Ali meniš, da se boš kdo ve kako prebrala? Begun je kakor jaz.« »Pa je poštenjak.« »In jaz sem ropar, kajneda!« »Bojim se te, Andrejec! Ti si moder, pa se bojim tvoje modrosti. Povsodi te bom zagovarjala, koder bom hodila. Ali bojim se te, da nimaš vere.« Pranje je težko ' delo; olajšaj si j ga in uporabljaj i milo z znamko: PrekfiC '3ot'p'sana Prek'.'cuien> in obžalu- jem vse žaljive besede, ki sem jih : govorila o g lakobu Migliču, župn. upravitelju ' na Vrhu pri Sv. Treh Kraljih, in se mu zahva-' ljujcm, da jc odstopi! od kazenskega preganja-: nia. - Ljubljana, 22. avg. 1922. - Marija Musar. ^Srsi !»4if?T>5i najboljših tovarn so ravno-i asvdSiil MilisJI kar dospeli. Kupci, krojači, ; šivljc in čevljarji, kupile si jih! jamslva pri slro-! jiii 10 let. Tovarniška zaloga strojev L. REBOLJ i v Kranju. — Sprejme se tudi par DIJAKOV na • hrano in slanovanje. 3580 dobite, dokler troja zaloga pri tvrdki: I. AllGU-ST1N, Sp. Šiška, )ernejeva ul. 231, od 3.-5. pop. A VIII 503/15. velikega parcelah posestva dedičev Janeza Severja po oziroma kot celota, v Vižmarjih šl. 14 4. sept 1922 in naslednje dni. — Dražbcni pogoji so na vpogled pri okr. sodišču v Ljubljani, soba štev. 33. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII., dne 21. avgusta 1922. , KUHANO IN SUROVO KUPI VSAKO MNOŽINO V, BIZJAK & DRUG tvoruica keksov, Rogaška Slatina. Služkinjo - tiišno v& t ima veselje do vrta, se sprejme v LjubljJ pri mirni stranki. - Ponudbe na upravniku DOMOLJUBA pod Stev. 3332.___ Slvo Na prodaj je krasno, arondirano posestvo hiša, hlevi, v dobrem stanju. Posestvo v lepi leg, sestoji iz črez 15 oralov lepega gozda, 12 oralov njiv, travnikov, velikega sadonosnika in prikladnega prostora za vinograd. Tik hiše je studenec z izvanredno dobro pitno vodo, katere ludi v najhujši suši nc primunjka. Izrabi se tudi lahko vodna moč. Istotam je naprodaj 500 ra> borovih in smrekovih hlodov. — Natančneje pove Ivan Pavlič, Oplolnica. _ TVPDKA Ant. Sfergar v Kamniku kopi lepo, suho lipovo cvetje do K 48 za kilogram, bezgovo cvetje do K 48 za kg, ržene rožičke da K 200 za kg, kumn« do K 48 za kilogram. pletenine, svila, vse .šivilje in krojače Hi>i za najceneje pri A. ŠINKOVIC nasi. K. SDSS Ljubljana, Mestni trg 19 Alič Ivan, vlivor, nima pravice prodajs/i moje lastnine, tudi nisem plačnica dolgov, ki bi jih delal na moje ime. Ana Alič, Ižanska cesta 48. Podpisani Franc Hren iz Zalisca štev I obžalujem ier prekličem vse žaljive besede, ki sem jih govoril proli Jožefu Princ iz Zalisea št. 5. Franc Ilreu, Zalisec St. 1, p. Žužemberk. Leskove palice gladke, ravne, 1K cm debele, kupi ANTON MER1IAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 2?- -IKSF- Dobijo se ključavnice za košare. "ralšllijakaairdijakiiiji z dežele sprejmem na hrano in stanovanje. Pta-čilo lahko deloma v živilih. Naslov pove uprava »Domoljuba« pod štev. 3456. klanih, 1 m dolgih, kupi tvrdka Patemost & Remic, Ljubljana, Slomškova ulica Stev. 11 na katero je poslati ponudbe. Brzojavi: »Parem«. Telefon štev. 589. © m fiie. Gle. Transallsotip Francoska linija Najkrajša in najudobnojša vožnja v Amerik«. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slaveuakn baraka d, d. v Zaarebu. VOZNE LISTKE in tozadevna pojasnil« daj« Ivan Kraker, zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica Kovaškega VAJENCA aprelmem. Hrana in stanovanje v hiSi. JOŽEF KUNSTLER, podjetje za izdelovanje vozov in podkovonie konj v Ljubljani, Lepi pot. miSi-podgane lieulce-SCurkl in vsa golazen mora poginiti ako porabljate noja najbolja preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 16 K, za podgane }0 K, za ščurke, 26 K, ze stenice 15 K, uničev. mo-|)tv 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti aiein pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki fcn perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrče suna sadju is na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za «ksp: M. JONKER. Petrinjska ul. 3. ZAGREB 1. IVAN JAX IN SIN 00SP0SVETSKA CESTA 2, LJUBLJANA ISvalni stroji in stroji sa pletenje. Izborno konstrukcija in elegantna izvršitev lz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Doslo |e ravnokar večje število strojev ca vsako obrt Vezenje poucnee biez-plačno. Pisalni stroji ADliEti. Ceniki zastonj tn lranko. Kolesa lz pivih tovarn: Dtirfcopp, Styrta, Wafteniad. -7CJKTMCJCL kupi !g k liimi F. ii I. MM „ LJubljana, Sv. Petra cesta Stov. 29 kjer dobi veliko izbiro blaga za moške in ženske obleke, cvilha, platna, kontenine, odeje, zimskih rolneniu in triko jopic in hlač, agrinjalk: velika izbira ravnokar došle svile »a obleke in svilenih rut kakor tudt razne narejene obleke domačega Izdelka 6e po nizkih cenah. Tovarna JOS. BEICH LJUBLJANA s: Poljanskt nasip štev. 4. Podružnica: šelenburgova ulica štev. 4. BARVA vsakovrstno blago. :: KEMIČNO CISTI obleke. :: SVETLOLIKA ovratnike, lt zapestnice In srajce. :: Podružnice: MARIBOR (Gosposka ulica šiev. 38), NOVO MESTO (Glavni trg), KOČEVJE štev. 39. Popolnoma oarno naložite soo| denar o Vzajemni posojilnici v Ljubljani r. z. z o. z. seda} poleg nnnshe cerhoe, 1.1928 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela MUnlon* Hranilne vloge se obrestujejo po 5% brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 4 1/2 % Hranilne vloge vezane na dobo četrt leta po 5 % na dobo pol leta po S V2 %. Šmarješke topliee 12 km od Novega mesta, kamor pelje romantična cesta ob Krki mimo znanih gradov Otok in Struga, so sedaj na novo in moderno dograjene ter stalno odprte slavnemu občinstvu. Odgovarjale bodo najvestneje vsem potrebam in se priporočajo zlasti onim, ki bolehajo na revmatizmu, putiki, živcih ter na posledicah drugih bolezni. — Tik kopališča krasen gozd za sprehajališče. — Toplota vrelca 30'5 C". — Vsak pondeljek popoldan zdravnik na razpolago. — Cene skrajno zmerne. Natančnejše podatke daje uprava toplic. — Za mnogobrojen obisk se priporoča npravništvo šmarjetskih toplic, pošta šmarjeta pri Novem mesta v Sloveniji. Največje transportno podjetje sveta EVROPA Samo 4 dni na odprtem morju CANADA AMERIKA Najbitrefl. in najbolja zvez« preko HAMBURGA., \NTWERPNA In CHER-K O URO A z glasovitimi ..EMPRESS" parobrodL — Odhod v»ak teden. O AIV A m AN PACIFIC. Zagreb, lurišlčeva ul. 30. ustanovljeno i. »oo. Mbobo denarja si prihranit«, oho kupujete mannfaiiturno biago samo pri Prcnov,,cno L ww" GOSPODARSKI ZVEZI - manufaktumi oddelek - LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 29. Na dvorišču. Svoil k svo|(mt ' M- Podnlralte z.druinH.vo. -» Sv.ll k .v.|lml Poroč. prstani Double verižice Stenske me 3udllke Ženne ure Uhani Najstarejša trgovina ur, zlatnine In intoiiii F ČUDEN LJUBLJANA 22, Prešernova 1 Zahtevajte ponudbe! m® primešal v krmo, angleški lirmilni prašek za živino, po poŠti 5 ze motkov po 1, kg za 23 Din. Glasom ukaza dež. vlade v Ljubljani smejo prodajati Mastln lekoi-narji, trgovci, kramarji, kmetijske in konsuinne zadruge. — Dalje od teh zahtevajte: hrana za dojenčke, za otroke. Krepek zajutrek za odrasle, daje bolnikom kri, moč, zdravje. Z niegovo uporabo sc prihrani mleka in sladkorja. i'o dokazuje na tisoče zahvalnih pisem. Po pošti 5 zamotkov J po 1, kg W Din. kraste, llšaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazllo, ki je brez duha in ne maže perila, — 1 lonček za eno osebo po pošti 5 Din. pri TRM, leta, Ljubljana, Mm SHS. :?»> NA VELIKO IN MALO ! "•C poročamo najboljše šivalne stroje za rodbinsko in obrlno rabo. potrebščine ta Šivilje, krojafo in čevljarje. — Edino pri: JOSIP PETKL1NC, Ljubljana, Sv. Petra nasip »ter. 7. ANTON KUNSTEK LJUBLJANA a Kopitarjeva ulica 4, priporoča svojo veliko zalogo usnja in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo, po 40 in 60 litrov vsebine, solidno izdelane, ima v zalogi ffiefalokemika d. d. Zagreb, S!rossniDyerova ulica si. 6. Zahtevajte ponudbe! Zaloga; Martinova cesta 51, & GASILCI! Naprodaj je voz-brek za mo- _________ 5lvo, voz s sodom in z brizgal- nico ter parna brizgainica pri gasilnem društvu v Ljubljani __343(? Župni urad r St. Gotardu, p. Trojane razpisuje službo organista in cerkvenika Dohodki: zemljišče, bira in primerno stanovanje. Obrtnik ima prednost. Nastop okoli 5. novembra. HI APFC vereQ',trezen,'. ,PO»enctfa oba«,. nUHlI-ir, nia. va|en pol|skega deta 3c iT ipniSče na Gorenjakem. Kje, pove unr»J»i DOMOLJUBA pod Številko 3213. za žu; Sivo Suhe gobe, kumno, ianeno se. m« in vse druge deželne pridelke kupuia • IIC Fran Pogačnik v Ljubljani, Dunajska cesti številka 36. 3j7g r< flmerihansha buhirtja kakoršna se more nuditi samo v najboljših hotelih, se dobi tia mirno plovečih, udobnih parnikih United States Lines ameriške vlade med Bremenom, Cherbourgom in New Jorkom. Velike, dobre zračne, posamezne ali dvojne sobe in pazljiva postrežba. UNITED STATES LINES BERLIN W 8, ZAGREB, Viator Konačište, Unt. d. Linden t. Mihanovičeva ulica ter vse večje potovalne pisarne. Generalna lastpjisrto: Rofddsiiracnep tlojd, Bremen. /Najboljše in najtrpežneje °?lcjte si naše skladišče i manufakt.blagokupitepri ^mSK Oblačil niei za Slo- ^feT m £t/?.i venijo v Ljublja n 1 Zadružno podjetje! - Svoji k svojim! f HUŠAi & roiad. Kožarje pri Ljubljani i naznanjata p. a občnistvu, da sta na novo otvorlla I mr mr tovarno kisa in ■e priporočala za tozadevna oblina naroiilia Izdaj« konzorcij »Domoljuba«. 1" Odgovorni urednik Anton Saialk v Ljubljani TUka Jugoslovanska tiskarn*