Poštnina plačana v goiovlnl. Maribor, sre&a 27. oktobra 1937 Štev. 245. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Gena 1 Din VECERNIK Uredništvo iu uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prcjcman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA ^24 mah: 100.000 mrtvih in ranienih Šanghaj, 27. oktobra. Nova faza je nastopila v razpletu vojnih dogodkov pred Šanghajem. Skozi tri mesece so bili Japonci navezani na svo-■’e pozicije pod zaščito topov in strojnic z vojnih ladij in z letal. Sedaj pa prihaja jiova faza: Japonci so se pričeli pomigati naprej, japonski vojaški krogi zasujejo, da se odslej njihova ofenziva ne oo ustavila, dokler ne bo iztrgan Šanghaj. ta -daljnovzhodni Pariz, iz kitajskih rok. Edinstveno krvava, bitka se je ,razvila Sedaj pred Šanghajem. Vsi, ki so imeli Priliko, da opazujejo iz bližine to strahovito klanje, zatrjujejo, da so se Kitajci Navzlic silni premoči Japoncev borili ka-^0r levi, za vsako ped svoje zemlje. Najboljši dokaz strahotnosti borbe nudi dej-Jvo, da ujetnikov sploh ni bilo in da ni Pardona ne za Kitajce in ne za Ja-Ppnce, ampak da so se japonski in kitaj-*jki vojaki borili do zadnjega človeka in c*° zadnje pozicije. Računajo, da je v tej edi'nstveno grozni bitki obležalo v enem jjflevu 100 tisoč mrtvih in ranjenih. Za Kitajce je situacija težja, ker nimajo dobrih zvez v ozadju, tako da se večina ranjenih nahaja izza borbenih linij brez ''sake pomoči. Oni, ki so bili ranjeni na ,erenu treh kilometrov globine, so bili j^težn-o pobiti, ker so se celo ranjenci k°rili in streljali v hrbte -Japoncev, ki prodirali, preko njihovih trupel. Ta povita bitka na življenje in smrt nam aže silovit prezir smrti od strani kitaj-s*('h in japonskih borcev. To poročilo 2yeni kakor bajka. In vendar pravijo, da n> heroično junaštvo Kitajcev in Japon-cev nobena bajka, ampak suhoparno kr-Vava stvarnost... • s Prebitjem kitajskih postojank pri Ta-an8u se je posrečilo Japoncem, da so jlrecepili kitajsko fronto na dva dela. zhodtii del kitajske fronte se je znašel k nevarnosti, da ga bodo popolnoma ob-Japonci, ki se pomikajo vzhodno 0c* lasanga, in pa one japonske čete, ki *\se izkrcale na severu ob obali Jang-c^a in ki so prodrle na jug. Japonska Sjfenziva se vztrajno nadaljuje v prave« asanga in so bili Kitajci vrženi iz predah položajev. Po še nepotrjenih vesteh J?a So prodrli Japonci celo v sam Ta-' ai>g. Te borbe okoli Tasanga kažejo, da ~ uporabljajo pri tem najmodernejša °ina sredstva in da se uveljavljajo caj-^dobnejša načela vojne taktike in stra-. Sije. T«ko poročajo, da je otvorilo to aPonsjto ofenzivo pri Tasangu okoli 500 aP°nskih letal, ki so posipala kitajske ^oiožaje s pravim deževjem bomb, do-kUn.so prodor pehote podprli nešteti tan-ii‘- lako je borbena fronta ined Lotie-obr^ ^‘^langoul ter Šanghajem privzela ..CeAoslovaška — ena sama velika trdnjava" PRAGA, 27. oktobra. Predsednik republikanske agrarne stranke narodni poslanec Beran ie izjavil na nekem velikem političnem zborovanju v južni Češki; »Nikdar ne bomo dali povoda s svoje strani, da bi se mirovno stanje motilo. Dogodki v inozemstvu pa nas kličejo k strnjeni pozornosti. Če bi kdorkoli napadel naše meje, bi moral hitro spoznati, da nismo samo vojaško pripravljeni, in sicer dobro pripravljeni, ampak da je vsa republika ena sama velika trdnjava milijonov Čehov, ki so odločeni, da s fizično močjo, duhom in srcem branijo svojo državo, židovski faudut Bomol sktoeg&avil l/m iefakda okoliščinah prevzeti nase odgovornosti. Najbolj se imenuje kot Van Zeelandov naslednik socialist De Man, minister za gospodarstvo in finance. Razen tega se pojavlja tudi ime guvernerja iz vzhodne Flandrije Ingeblecka, ki pripada liberalni stranki in ki je znan kot svetovalec pokojnega kralja Alberta. BRUSELJ, 27. okt. Belgijska vladna kriza bi se mogla izraziti v formuli: Socialisti iščejo katolika, katoliki iščejo socialista. Ves tisk obžaluje umik Van Zee-landa, ki nima s škandalom židovskega bankirja Julija Barmata nobenega opravka, vendar pa hoče Van Zeeland kot žrtev židovske pohlepnosti braniti svoje dobro ime. Nikdo noče v teh težavnih MeMt m Statimvega tepito? LONDON, 27. oktobra. Kakor poroča »Daily Telegraph« se trdovratno vzdržuje vest, da je postal Zdanov, Stalinova desna roka, žrtev atentata, ki ga je pred tremi tedni izvršil neki mladi komunist. Zdanov je bil po Stalinu postav- Sesketieni Učiti letati PARIZ, 27. oktobra. Kakor poročajo I posadke obeh letal, med katerimi je bilo iz Valencije sta bili v bližini Barcelone tudi pet častnikov in več podčastnikov, sestreljeni dve italijanski letali. Vsi člani!so našli v plamenih smrt. W d& #5 k$m Sfmei ime metati ljen za naslednika svoječasno umorjenega Kirova. Zadnje usmrtitve v Leningradu in čiščenje mornarice od raznih nezanesljivih elementov se spravljajo v zvezo z atentatom na Zdanova. 1^ JO črke S in je japonskim odredom, W . >0k; 5o. razvrščeni iyed Čapejem in Kiang-, anotn dana možnost, da v obliki pol- a preidejo v ofenzivo in s tem Ilovarja ogrožajo kitrjske branilce. Položaj ke ajCev v teni odseku je tem kritičnejši, . 1 se je posrečilo Japoncem pri Čapeju, jak So na novo izkrcali okoli 20.000 vo-p0°v’ ki so bili takoj vrženi na fronto. v^nieinbuost položaja pri Tasangu je :em v()Cja ker se Tasang označuje v krogih oh ■ 1 str°kovnjakov kot ključ kitajske ratnbe na šanghajski fronti. . Ogorčene borbe pa se vodijo tudi pri .^angeuanu. južno od Pingjana, kjer se delk°SreČ'!° rnotorizirail'm kitajskim od- i LONDON, 27. oktobra. »Daily Telegraph« poroča iz Pariza, da je francoska vlada izdala odlok, v smislu katerega morajo vsi vojno sposobni Španci v starosti 18. do 45. leta, ki se nahajajo v Franciji., zapustiti zemljo v teku 48 ur. Gre za okoli 30.000 mož, od katerih si bo pretežna večina izbrala najbrže va- lencijsko Španijo. Številni v bijariškem zalivu nahajajoči se frankovski Španci hočejo mesto v Španijo na sever, oziroma vzhod. Medtem prihaja iz Astu-rije nov val beguncev v Francijo, ki se bodo morali odločiti, ali za vrnitev v Španijo, ali pa za odhod v ostali del inozemstva. Afeta tadl Mma „C roke tudi protikatoliški spisi, ki kažejo na cerkveni absolutizem, na ekskluzivnost in na pritisk; šolski katehetje opozarjajo sami na cerkvi sovražne in p1"0' tiversk-e avtorje s tem, da polemizirajo ž njimi. Moj razvoj pada v dobo rastočega liberalizma in njegove borbe proti političnemu ter cerkvenemu absolutizma! seveda nisem mogel odoleti, da bi ne raz mišljal o knjigah, kakor je Renanovo »Življenje Jezusovo« in druge. Iz Brna sem odšel radi neke ljubavn-zadeve. Ko sem bil v peti šoli, je prišla na obisk k moji gospodinji neka njena svakinja, dekle približno moje starosti; zaljubila sva se drug v drugega'— t° je bila moja prva, velika ljubezen. Bil sem po njej ves zavzet, hotel sem se z Antonijo poročiti ter sem venomer računa, kedaj bo to mogoče; čutil sem se zrelega, samostojnega človeka. Dekletov1 starši so seveda nasprotovali, sestajam sva se tajno, na cesti. To se je izvedem tudi v šoli; in ker se drugače ni moglo postopati proti meni, me je poklical K sebi ravnatelj ter je govoril zelo grdo o moji ljubezni, kakor da uganjam kako nenravnost. To me je užalilo in tako razburilo, da nisem vedel, kaj delam; ker je poklical zoper mene šolskega slugo, sem zgrabil žeželj ter sem kričal, da ne dam prizadevati take krivice niti sebi niti dekletu. Zato sem dobil »consilium abe-undi« radi upornosti. Sicer se mi ni zgodilo nič; ravnatelj je čutil pač sani, da m imel prav. (Se nadaljuje.)^ Stran Sokolov nastopil najoddaljenejših držav za ta zlet že naročene vstopnice. Zletišče bo opremljeno z vsem potrebnim. Praška univerza bo imela tam svojo zdravniško ambulanco in celo zobno kliniko. Dne 11. decembra t. 1. bo prirejen v Pragi prvi zletski koncert. Za moški naraščaj so predpisane naraščajske tekme in se bodo vsi naraščajniki poklonili na grobu blagopokojnega prezidenta Osvoboditelja Masaryka v Lanih, da izkažejo svoje spoštovanje do ./lasaryko-vega dela z obljubo, da bodo delovali tudi vnaprej v di u njegovih teženj. Ob priliki X. vsesokolskega zleta bodo tudi tekme mednarodne telovadne federacije. Bežen pregled vseh dosedanjih predpriprav za največjo dosedanjo manifestacijo sokolskega duha, discipline in moči, nam nudi jasen dokaz, da predstavlja sokolska armada nezlomljivo silo, ki stopa krepko in neustrašeno po oni poti, ki sta jo začrtala sokolstvu nesmrtni Tyrš In Fiigner. Sokolsko delo na Teznem MIROSLAV TYRS X. vsesokolski zlet je pred nami. Oči vseh Sokolov so uprte v Prago, ki se že danes vneto pripravlja, da sprejme prihodnje leto sokolske armade od vsepovsod, kjer prebiva slovanski »od. Srca sto in stotisočev, čakajo nestrpno onega velikega in svečanega trenutka, ko bo slovanska in sokolska Praga sprejemala drage ji sokolske goste. Leta 1938 bo zlata Praga pozorišče sokolske manifestaaije, kakršne doslej še nismo doživeli. Prodoren uspeh, ki ga bo žela ta demonstracija sokolskega duha in sokolske misli, je že danes vnaprej zajamčena. Sokolska organizatorična moč in disciplina, ki je v svoji dosedajni razvojni zgodovini dokazaal, da je kos tudi še tako kompliciranim in težavnim nalogam, bo tudi topot žela triumf, nad katerim se mora diviti ves svet. Že danes so na delu razni odseki pkraškega zletnega odbora, ki pripravlja pot zmagoslavnemu pohodu slovanskih sokolskih armad. Informativni in propagandni odsek prejemata dan za dnem dopise iz vseh delov sveta. Interes za to grandiozno sokolsko prireditev se veča iz dneva v dan in je pričakovati ogromnega dotoka gostov iz vseh delov sveta, zlasti iz Francije in Amerike. V Pragi se že mudi major F. T. Nej, ki ima nalogo, da uredi vse potrebno za prevoz kanadskih telovadnih enot. Nadalje so prijavili svoje sodelovanje telovadci iz Anglije, republike Čile in drugi, da pri tem ne omenjamo udeležbe naših jugoslovenskih, poljskih in bolgarskih telovadnih enot, brez katerih si itak nobenega sokolskega nastopa niti misliti ne moremo. Jubilejni sokolski zlet kaže že danes obrise ogromnega, za naše pojme skoro nepojmljivega obsega. V dokaj naj služijo naslednje številke: Na tem sokolskem nastop- bo sodelovalo 25.000 šolske mladine, 35.000 sokolske dece, 40.000 naraščajnikov in naraščajnic ter 130.000 članstva, t«rej skupno četrt milijona nastopajočih. Kolikšna briga samo za prenočišča in prehrano tako ogromne mase ljudi, ki bo v zletnih dneh preplavila praške ulice. Vse šole, vsa razpoložljiva stanovanja bodo tiste dri na razpolago sokolski armadi. Nič manj kakor 100 vagonov slame in prekc 60.000 slamnjač je že v delu. Cene vstopnicam se gibljejo med 10 in 200 Kč. Zanimivo je dejstvo, da so Priprave za krstno predstavo Mohorjeve igre »Rešeni«. Učitelj Mohor iz Maribora je spisal tro dejanko »Rešeni«, ki je spisana kakor nalašč za proslavo ujedinjenja in bo krstna predstava prvo nedeljo decembra na sokolskem gledališkem odru. Snov obravnava podeželske štajerske razmere v času svetovne vojne in podaja jasno sliko takratnih prilik. Prikaziije izborno like, kakor so bili v resnici: zagrizeni nem-čurji, denuncijanti, plačanci in zapeljanci na eni strani, na drugi strani pa ponosni in samozavestni ljudje, ki so trdno prepričani o končnj zmagi pravice nad nasiljem — verujejo v naše osvobojenje in rešitev Slovencev. Zlasti je posrečeno karakteriziran takratni ženski svet, ki je živel od podpor dostikrat brezskrbno življenje, in duša ruskih ujetnikov, ki so bili prideljeni našim kmetijam, pa so vendar kljub vsem »preizkušnjam« ohranili čisto rusko dušo v vedni skrbi za svojo družino daleč od svoje domovine. Na to krstno predstavo opozarjamo že danes vse kroge, ki se zanimajo za naše odrske novosti, zlasti še vse Tezenčane, ki bodo doživljali pri uprizoritvi kos resničnega življenja, kakršnega so mnogi morali doživeti sami. Igra je prav primerna zlasti za naše podeželske odre, katerim ravno največkrat primanjkuje za take prilike primerne snovi. Cat/iirft«/; Ai6j/*i*eo Mariborski stadion! Leta 1939 bo slavil I. SSK Maribor 20-letnico svojega obstanka. Klub je ves čas od svoje ustanovitve naprej vreden pred stavnik slovenskega športa v Mariboru, oziroma se lahko reče, da ima med slovenskimi športnimi klubi vodilno vlogo prav gotovo, kar se tiče nogometa in tenisa. Ko se bliža 201etnica kluba, pa grozi slednjemu, da bode tudi Še pri svoji 20 letnici brez lastnega športnega igrišča. Kakor je javnosti znano, je I. SSK Maribor izgubil svoje lepo igrišče v Ljud skem vrtu na korist Sokola. To težko žrtev je I. SSK Maribor doprinesel, ker ni pomišljal niti trenutek, da je treba tako važni nacionalni organizaciji kakor je Sokol priskočiti na pomoč z reprezentativnim prostorom. Pri tej priliki pa je mestna občina mariborska prevzela na-pram I. SSK Mariboru gotove obveze, ne samo moralne, temveč tudi materialne plati, ki nalagajo mestni občini dolžnost, da gre I. SSK Mariboru pri zasledovanju cilja, da pride prej ko slej do športnega igrišča, vsestransko na roko. Jasno je, da tudi 1. SSK Maribor ne sme držati pri tem križem rok in da mora tudi od svoje strani pokreniti vse potrebno, da se bo prej ko slej uresničila želja naše športne javnosti, da pride ISSK Maribor do svojega igrišča in to čim preje in tem preje, ker imata oba ostala . dva mariborska športna kluba Železničar in Rapid že svoje reprezentativne stadione. Obveza jtnarib. občine je pred vsem te vsebine, da bo dobil I. SSK Maribor na razpolago v najkrajšem času prostore gramozne jame, v katerih bi se s primernim planiranjem in niveliranjem uredil športni prostor. Za ureditev take gramozne jame bo treba obojestransko precejšnjih žrtev. Pri tem se mora vsekakor pribiti, da bi bil ideal vsakega športnika iz mesta, da bi se našel športni prostor v obliki kakšnega primernega travnika v neposredni bližini mesta tostran Drave. Seveda bi to bilo zvezano z velikanskimi stroški in bo ta želja ostala le nedosegljiv ideal. V zadnjih letih so se uveljavile pri uresničenju zgradb v splošne in javne svrhe z velikim uspehom različne gradbene zadruge. Planinske koče, sokolski domovi itd. so nastali potom takih stavbenih zadrug. Zato so je tudi v odboru 1. SSK Maribora pojavila namera, v najkrajšem času .stanoviti gradbeno zadrugo »Mariborski stadion«, ki si bo nadela nalogo mobilizirati v krogu ljubiteljev športa, med člani in simpatizerji kluba kolikor mogoče veliko število požrtvovalnih zadružnikov, da bo tako tudi privatna inicijativa prispevala svoj delež. Skupno s pomočjo mestne občine in še nadaljnjih v poštev prihajajočih faktorjev bo mogoče do 20 letnice I. SSK Maribora uresničiti idejo reprezentativnega stadiona, ki bo predvsem v okras našemu mestu, katerega ime nosi s ponosom 1. SSK Maribor. fes m m§£ Meliki arnaM ' *~v P'®?## šudški §miiem Zgodovina in sedania podoba Studencev Palestina ne pride do miru. Te dni so objavili časniki vest o pobegu velikega jnuftija v Jeruzalemu, o katerem smatrajo, da je v ozadju arabskega odpora. Pravijo, da je pobegnil v Rim. Glede sme- V času kuge — Kast Pa še dcuge reči Jugozahodno od mesto Maribora, kjer liže reka Drava strmo padajoče obrežje, leži prijazna vas S udenci. Poglejmo njeno zgodovino z veselimi in žalostnimi dogodki od njihovega začetka do današnjih dni. j Zgodovinskih listin in prič, ki bi nam * pripovedavale o začetku in preteklosti .tega kraja »imamo ohranjenih. Ker je pa danes življenje v Studencih v tesni zvezi z življenjem in razvojem mesta Maribora, tako je prav gotovo bilo tudi pred več sto leti. Zato je zgodovina Maribora tudi zgodovina njegove najbližje okolice, torej tudi Studencev. Pred 250. ]. že tam,, kjer stoji danes na majhnem gričku cerkvica sv. Jožefa, slovela daleč na okrog kapelica posvečena isto tako patronn sv. Jožefu. Tu je bila zibelka studenške kulture in civilizacije, ki se je pomikala v svoji mali razsežnosti najprej proti jugovzhodu, kjer še danes pričajo *hiše nahajajoče »Ob izvirkih«. V letu strašne bele smrti, kuge imenovane, ki je neusmiljeno razsajala po »asih krajih, je bila kapelica zavetišče in to- po otvoritvi koroške proge — Zakaj ravno v Studence? — T1 njegovega bega ni še nič določno zna nega. Vsekakor pa je zelo zanimiva vo- lažinica obupanih romarjev, posebno Majina osebnost arabskega odpora t. j. ve- riborčanov, ki so v trumah hodili prosit l&i mufti. Nemiri v Palestini so namreč z osta- pomoči k sv. Jožefu. Od tega čfiSa .datira znatna rast prebi- 'nni dogodki v prednjem Orientu v tesni ,va1stya predvsem kmetskega, ki je svo-zvezi. Prav tako v Iraku kakor v Egiptu ! ip pridelke vozilo ali nosilo v mesto. To Je Prišlo v novejšem času do protibritan- |ži' Uenje je bilo dokaj borno. Obdelovali ske agitacije in na jugu arabskega polo- !so nerodovitne prodnate njivice redili in toka do odkrite vstaje. Središče protibri- [ živinico po prostornih ter z grmov-tatnskega gibanja je danes Jeruzalem in .——mr* n m .m wwMmii.nawBwi v Jeruzalemu panarabski komite kot vr-| Palestini in v Indiji so v pripravnosti. Izlivne organizacija gotovih skupin, strank ■n društev. Duhovni vodja vsearabskega gibanja, veliki mufti iz Jeruzalema, ki ga je An-$*ia pustila v prostosti ves čas, ko je Propagiral svoje ideje, da, kateremu je Celo mesečno izplačevala njegovo plačo j nadaljnjimi nemiri tudi izven Palestine, dane so stroge naredbe, da se meje kolikor je možno zapro. Kljub vsem tem ukrepom ne moremo računati z resničnim pomirjenjem. Kakor se ne morejo meje hermetično zapreti, tako se ne more preprečiti agitacija. Anglija sama računa z - - - _ ~ ^ w » -vil* ^t predsedniku najvišjega mohamedanskega sveta, je bival nekaj tednov v tako 'nienovani Oma-jevi mošeji. Končno pa Se ie Anglija odločila, da ga odstavi s teža mesta. Muftijevo pribežališče je svet kraj in ako nevernik že zelo težko vstopi brez dovoljenja v mošejo, tako je skoro. Nemogoče, brez boja nasilno vdreti v pre , zadeva. ^ele Omarjeve mošeje. Stavba, nazvana 1)0 nekem napačnem sporočilu Omarjeva »lošeja, je čudo arabske stavbne umetno-nasproti +e se pa dviga čudovita ino-®ia s svojmj stranskimi stavbami, okoli Da se vleče isti zid, skozi katerega, sedaj ^zidana »zlata vrata« je šel Kristus v ‘empeii. .Kljub svojemu duhovnemu naslovu ni bil veliki mufti nikdar duhovnik, pač pa toliko bolj politik, do konca svetovne voj-Ile Da častnik v turški armadi. Njegove ^veze se raztezajo daleč v Azijo. Prijale ima v Hedžasu, Indiji in v Egiptu. n vsi ti prijatelji delujejo v protibritanski J^Pagandi. Ni več tajnost, da mu je uspe 0 dobiti tudi orožje in denar za uresni-eilJe načrtov, ^oleg prijateljev a ima ,Uc*i lepo šte\*i’o . ovražnikov, med njimi e, najhtijši Abdallah, emir jz Transjorda-. 1Je- Ako pride do delitve Palestine po nsleškem predlogu, še Abdallahova moč rasno poveča. Razume se, da morajo ato Pariarabci seli odtenkov, na čelu eveda muftljeva skupina, delati na vse petega proti temu delitvenemu načrtu. J'tn za samostojne majhne državice °d dinastičnim vodstvom; ampak gre za _ ali manj trdno združitev vseh arab-sk‘Ii držav ^. ^jemo tvori organizirana mladina — če6’ Je^£0 ^ilo, a^° ne ce'° nemogo-’ zbuditi i nacionalnimi tezami milijon-„a? Andsko gibanje v arabskih pokrajini. '■ l*° Pa ie nudil in nudi boj proti eio Zlnu splog Zdi se pa, da se je v dosedanji svoji ravnodušnosti zelo prestrašila, in da je voljna v skrajnem slučaju uporabiti celo drastična sredstva. Vprašanje je le, kako bo reagiral veliki mufti. Nedvomno pa je njegov pobeg iz Jeruzalema za Angleže precej neprijetna jem in drevjem zaraslih pašnikih. Tlačanih so in oddajali desetino graščini v Rad vanju in tudi v Selnici ob Dravi. Drugače pa so za :asa turških borb, ko ni bilo varno ne imetje ne življenje, delili žalostne trenutke z Mariborčani. Nastane dcba zastoja. Studenci so še vedro} preprosta kmečka vasica, večinoma z lesenimi bajtami na robu dravskega brega in z zaraslimi pašniki, kjer se sedaj razprostira rodovitno polje proti Kalvariji/Pekram in Radvanju, — dočim se je z otvoritvijo južne proge leta, 1846 zelo dvignilo število prebivalcev v Mariboru, ki je imel do takrat komaj toliko duš, kolikor jih imajo Studenci danes. Pač pa se je kraj naglo razvijal, ter dobil drugo lice po otvoritvi koroške proge in železniških delavnic leta 1863. Saj je delavnica sama privabila okrog 2000 ljudi. Naravno toraj, da so se ti novi ljudje naseljevali v neposredni bližini delav niče. Nastala je velika kolonija železničarjev, ki je prinesla tudi drugim stanovom svoj zaslužek in začela je cveteti obrt in trgovina. Razvoj in napredek v zadnjih desetletjih Število Stadenčanov izredno rapidno raste. L. 1921. 1. imamo 3630 prebivalcev, 1. 1931. imamo 4335 prebivalcev, I. 1934. 4480 prebivalcev, 1. 1936 pa 5040 prebivalcev. Preseljevanje je iz leta do leta intenzivnejše in je že skoraj nastala potreba po lastnem konskripcijskem uradu, saj se dnevno prijavi in odjavi v občinskem ura du po več tucatov ljudi. Zanimivo je izvedeti od »priseljencev«, zakaj so prišli ravno v Studence naravnost s Pohorja, iz Prlekije, oziroma iz Slovenskih goric in še celo iz kozjaških hribov. »Doma nimamo kruha, pa moramo po svetu. Pet otrok nas je bilo, eden je prevzel mali grunt — komaj za dve kravi — na domačiji vsj ne moremo biti. Pravijo, da se v tovarni dobi še delo in da si človek lahko pomaga. Sedaj sva s sestro tukaj pri znancih iz našega kraja. Meni so obljubili delo v tovarni na uro po 3 Din.« Ni skoro človeka v Studencih, ki bi — če je že nad deset let tukaj — ne privabil kakšnega svojega bližnjega ali daljnjega sorodnika ali pa vsaj znanca v mesto oz. Studence. Ta »beg z dežele« pomeni za naša predmestja glavni problem, ki ga še vse premalo poznamo in rešujemo. Res imamo skoro pol milijona Slovencev v Ameriki, Franciji, Nemčiji in bogve kod. Toda ta notranja »diaspora« — žrtve begunstva s podeželja — so prav tako pomilovanja vredni ljudje kakor oni tamkaj preko obmejnih kamnov. Kje je danes tista kmetska idila z »neugasljivo ljubeznijo do kmetske grude«, ko pa mala posest ne more prerediti več mlade generacije? Kje so oni, ki še zagovarjajo gospodarstvo malih kmetij, ki se z ded-ščinami od rodu do rodu bolj kosajo, da končno na »fliki« zemlje ne more živeti, ne umreti?! Poglejte v naša predmestja, kjer kmetska dekleta in mladi fantje kot najnovejši »proletarci« padajo v naročje kapitalizma z navidezno »dobro« plačo Din 3.— na uro. Kmetsko dekle, ki dela že poldrugo ie-to v neki mariborski tovarni, pravi, da je zadovoljno s 168 Din na teden, češ da doma v vasi pri svoji hrani komaj zasluži kot dninarica na dan 12 Din, to je 72 Din pri poljskem delu od ranega jutra do poznega večera ... Tu pa je dela le 8 ur, potem pa je prosta in gre kamor hoče. Toda! kje so rdeča lica, ki jih je prinesla z dežele.? Skoraj bo treba poklicati na pomoč — šminko, da nadomesti naravno zdravo barvo, sedaj že bolehne mladenke! Le oglejte si ob tovarniškem izhodu, ko sirena zatuli svojo pesem, kako. prihajaj izmozgani skozi vrata! Osem ur dela — to je dovolj, za mlade ljudi, vajene zraka in solnca! Toda proč s sentimentalnostjo! Razmeroma dobro še gre onim, ki dobe zaslužek. Toda danes imamo mnogo takih, ki že mesece čakajo, postajajo pri borzi dela, prosjačijo pri tovarniških vratarjih, a — zaman! Najnovejši izgovor je: Ste za tovarno prestari! Jemljemo samo mlade do 25 let. Najraje pa take s 15., 16. leti, ki se prvič vpeljejo v tovarno. To so naše najboljše moči.« — Zornik. Hl@$i Mtm Bilo je v švedskem taboru. Solnce še ni vzšlo, le svetloškrlatna barva na vzhodnem lioricoi;tu je naznanjala bližajoči se dan. Vojaki so še spali po šotorih, le koraki stražarjev so motili jutranji mir. Zarja na vzhodu je postajala vedno bolj rdeča, da se Je vedno bolj bližal. Iz nekega šotora se je prikazal deški obraz. Bil je Olle. bobnar in ljubljenec stotnije. Ko je stopil na piano, je široko zazehal, si pretegnil ude to pogledal- proti vzhodu na nebo. »Vedno pride prezgodaj,« je mrmral sam sebi. Mislil je pri tem na uro, ko je moral vstati. Eden stražarjev se mu je približal. »Zdi se mi, da gledaš, ali je že čas ali ne,« je rekel vojak. »Drugega dela nimam,« mu je odgovoril Oile. »Bo že kmalu dan?« »Ne bo dolgo trajalo in tedaj le boben v roke.* Olle je še enkrat zazehal, zlezel nazaj v šotor in se kmalu vrnil z bobnom v niu |ija roki. Ko si ga je obesil preko rame, sc Nacionalne ideje so Arabcem ; je napotil k straži. »Si že pripravljen?« ga je vprašal stražar. •»Vedno sem pripravljen,« reče naglo Olle. »Toda povej’mi, ali danes odrinemo?« v »Pravijo.«' »Za vsak slučaj bi napel boben.« »Mislim ... Sedaj bi bilo dobro, da pričneš, solnce že vzhaja.« Olle je pogledal na solnce. ki se je kakor ognjena krogla vzdigovalo iznad ho-riconta in pošiljalo žarke na zemljo. Oblački so se ra-r'elili, razpršili v nič ie zahteval strožje postopanje, in nebo je postalo svetlo modro. V daljavi, na poljskem dvorišču, se je oglasil petelin, ptiči v zraku so pričeli peti. Olle se je moško postavil in zgrabil radi njegove nespravljive politike, no do voljno učinkovit motiv „ aJbrže bi se Anglija'kljub poslednje- nrnoru svojega uradnika, z represa- je‘ 111 • na enak način, kakor jih je izvajala •Seti početk'°v nemirov v Palestini za- iesr°ni 'eta Novi nemiri izven Pa- ‘ne so šele dali pobude kolonialnemu »radu, da ŽrJJr' VCK''tolji gibanja zapro, da, po mo rs‘i, naj sč „,,i. garnizije v nekateri celo izženo. Vse Egiptu, ob Rdečem morju, v tolkala. »Sedaj pričnem.« In pričel je. »Taram-ta-tam, taram-ta-tam.« Bliskovito so švigale palice in udarjale ob kožo. Zdelo se je, da jih goni stroj. Ollejeve oči so se svetile in ustni sta se smehljali. Kri je krožila hitreje in srce mn je bilo v taktu z udarci na boben. Mislil je, da je bog jutra, kd kliče ljudi k boju in delu. Zdelo se mu je, da vse misli nanj, ker se zvoki njegovega bobna razlegajo po vsem taboru, se vzdigujejo k nebu in se razprostrejo po okolici, prodirajo v šotore in zbujajo vojake iz spanja. In kako mu je šlo opravilo izpod rok! Bobnanje se mu je zdelo najlepše, kar si je mogel želeti. Ni dolgo trajalo in učinek bobnanja se ,ie pckazal. Tabor je oživel. Povsod so hiteli vojaki iz šotorov. Še vsi omamljeni od spanja so ekali med šotori. Vse se je gibalo, ves tabor je bil podoben razdraženemu mravljišču. »Prekleti pritlikavec, kako ti bobna,« so kleli vojaki med seboj. Olle pa je nemoteno bobnal dalje. »Ali ne misliš končati!« »Ne bom še; bobnanje se mi zdi zabavno. Storite svojo dolžnost, jaz pa svojo!« Prišel je jezdec, dva druga sta ga spremljala. Vojaki, so stali mirno in pozdravljali. Olle se je tako zatopil v svoje opravilo, da ni niti opazil jezdecev. Lica so mu žarela in smejal se je na vsa usta. Videlo se je, da se razume na bobnanje. Opazil je jezdece. Skočil je na svoje mesto in skoro izpustil paličice iz rok. Znova je pričel tako krepko bobnati, da je navzočim zvenelo po ušesih. Nato se je vzravnal, udaril s petami skupaj in pozdravil. Jezdec, ki je stal pred njim, je bil kralj. »Bobnati pa znaš,« je izpregovoril kralj. »Znam, dobro,« je z gotovostjo odgovoril Olle. ^Koliko si star?« »Dvanajst let.« »To ni ravno mnogo.« »Sčasoma, mislim, bo že več. Toda tega posla sem vseeno zmožen.« »Na vsak način,« je smeje odgovoril kralj. »Ali znaš še kaj drugega, kakor bobnati k nastopu?« »Ako znam še kaj drugega — znam tudi bobnati k napadu.« Udaril je nekolikokrat s tako naglico, da so vojaki tekli po puške. »Stoj!« je zaklical kralj. ■»Vidim, da znaš. Več znati se ne splača. Za dobrega vojaka to zadostuje.« Kralj spremstvo so odjezdili, *OHe je še vedno stal mirno. Vojaki so se zbirali okoli njega. »No, kaj ti je povedal kralj?« so vpili vse vprek. Se nisi nič ustrašil?« »Ustrašil?«je zaničljivo dejal dečko. »On je vendar naš kralj — in jaz sem vaš bohnar.« »No, kaj ti je pa povedal?« »Rekel mi je, kaj bobnam k napadu.« »Nič drugega?« »Da, tudi k nastopu naj bobnam, ker sicer ne moremo napasti.« »To je dobro povedano. Kralj se raz-u-me na svojo stvar. On dobro ve, da ima napadanje Celile pomen.« Pri tem je tudi ostalo. Preteklo je že nekaj let, odkar je Olle govoril s kraljem. Deček je zraste! v mla deniča, velikega in široko plečatega. Najmanj v sto bitkah je gledal smrti v obraz, kot vojak švedske armade je prepotoval Poljsko, Saško, Nizozemsko in Rusijo. Drugega, kakor bobnati k nastopu in napadu, se ni naučil. To sta bila signala, ki so ju švedski vojaki dobro razumeli in katerima so povsod slepo sledili, čeprav se je večkrat zdelo nemogoče. Vendar je bila zmaga .edno z njimi. Stran Z. Mariborski »Veternik« Jutra V Mariboru, dne 27. X. 1937. V uustm (ttkade Tajne radijske postaje za prenos ljubezen-skih valov pri metuljih Mnogi mislijo, da je življenje nižje organiziranih živali enostavnejše. Raziskovanja prirodoslovcev pa so dokazala, da je življenje teh živali še prav zelo komplicirano. Francoski entomolog Jean H. Fabre je raziskoval in opazoval metulje ter svoja zanimiva opazovanja objavil. Posebno zanimive so tri vrste metuljev: veliki močni pavlinček, mali dnevni pavlinček in hrastov prelec; vsi trije žive tudi v naših krajih. Pri,rodoslovci so opazovali že precej časa neko zanimivost, postavljati razne hipoteze, da jo rešijo, vendar pozitivnega še ne vemo ničesar. Zdi se namreč, kakor da imajo ti metulji skrivnostno radijsko postajo, s katero oddajajo valove precej daleč. To je nekaka »Tajna radijska postaja za prenos ljubezenskih vatov.« Fabre je napravil zanimiv poskus. Zaprl je pomladi samico nočnega pastirčka pod rešetko. Okna so bila v sobi odprta, sicer pa je vladala tema. Zunaj je bila temna viharna noč, okoli hiše je rastlo visoko drevje in gosto grmovje. Kljub vsem tem neprilikam je opazil Fabre, kako prihajajo številni ljubavniki v sobo in drhte v ljubezenski mrzlici, se preletavajo okoli rešetke, v kateri je zaprt njihov ideal, cilj njihovega življenja,, samica, ki jo morajo oploditi. Prihajali so teden dni vsak večer do desete ure; razume se v velikem številu, do sto petdeset zaljubljencev v Silni ekstazi. Nato je Fabre eksperimentiral z metulji. Zaznamoval je metulje in opazil, da se le redko kateri vrne tudi drugi večer. Tisti pa, ki jih je obdržal do drugega večera v ujetništvu v sobi, so obupali in obležali na tleh v smrtnih trzljajih. Nočni pavlinček nima dolgega življenja, vsega tri do štiri dni, pravzaprav večerov. Nima niti razvitih ust, niti pre-bavnih organov. Ker mu je odmerjeno tako kratko življenje, mu pravzaprav ne preostane časa za jed, ki je niti ne rabi. Žhfi samo za ljubezen. A ko mine odmerjeni čas, ako je izvršit svojo nalogo, namreč oplodil samico, ali ne, mu potrka neizprosna smrt na vrata. Ljudje običajno gledajo mnoge pojave v prirodi s svojega stališča in merijo vse s svojim merilom. To je pa povsem napačno, čas je v življenju živih bitij relativna stvar, kar velja tudi za nas ljudi. Kaj je naših šestdeset, sedemdeset let, kolikor povprečno živi človek, proti večnosti. Ena geološka perioda, ko so še na zemlji živeli silni nestvori, ogromni kuščarji, je mogoče trajala miljone let. Vse se je spremenilo, prešlo, zemeljska krogla pa se še dalje vrti okoli solnca in življenje ina njej se spreminja. Milijoni let ne pomenijo ničesar. In kakšna je razlika med tremi dnevi in šestdesetimi leti? Minimalna, je sploh in ako se gleda s splošnega, občega stališča na svet, življenje in njegov razvoj. Vrnimo se raje k tem krilatim Don. Juanom. Katero čutilo je pokazalo samcu nočnega pavlinčka pot, pravec, kjer leži ujet njegov c>Ij, ideal za katerega živi tri dni? Morda vid? Vonj? Sluh? Vid ni bil, ker je bila vetrovna, temna noč, na poti je bilo polno zaprek, v sobi pa tudi ni bilo luči. Sluh tudi ne, ker je bila samica zaprta in je kot mrtva ležala pod rešetko. Preostal je samo še vonj, dovršen vonj. Eksperimentator je po celi sobi nasul naftalina in celo v rešetki, kjer je ždela samica. Razen tega je postavil še krožnike s petrolejem, žveplom, raznimi dišavami in parfemi. Zaman. Ljubavniki so drveli vsak večer k rešetki in opletali s krili prevzeti z isto strastjo v želji, da pridejo do samice, da jo opkxle. Toipej niti najostrejše vonjave niso mogle zamešati sled, kraj kjer se nahaja samica. Torej tudi vonj ni. Kaj je torej na strani? Morda pa imajo ta bitja v svojem organizmu tajno radijsko postajo, ki prenaša na daleč tajne ljubezenske valove in s temi zbližuje samico in samca. Da ne igrajo velike tipalke vlogo antene? Fabre ni mogel tega dognati in zdi se, da je to še dandanes tajna prirode. Nekateri se zavzemajo za dovršeno razvit vonj, drugi pa verujejo, da obsto- ja neka aparatura, slična radijski postaji, ki je ljudje še niso odkrili, ki jo pa lahko še odkrijejo, kakor so odkrili že toliko skrivnosti iz življenja raznih živali. Jean Fabre pa je napravil še en ek speri' ment. Samico je hermetično zaprl pod steklo. Samci sedaj niso več prihajali, niso ujeli tajnih valov, kontakt je bil prekinjen. Zrak, v katerem je samica, mora torej biti spojen z vnanjim zrakom. Samica je živela Jeanu Fabreu v ujetništvu deset dni, torej dvakrat dalje nego samec. To sicer ni tako čudno, ker mora oplojena samica odložiti nekje svoj plod in ko izvrši svojo življenjsko nalogo, potrka tudi njej smrt na vrata. Slavni učenjak je delal poskuse tudi z malim pavlinčkom, ki je dnevni metulj, in iasino bolj živih barv kakor nočni. • Eksperimenti so pokazali, da ni verjetno, da samci z zelo razvitim vonjem odkrivalo skrivališča svojih idealov. Tudi okoli samice tega metulja je posul Fabre razne močno dišeče snovi. Kljub temu pa so prihajali samci okoli poldne, ko ie solnce najjačje sijalo in vsi vonji jih niso mogli odvrniti od pravega cilja. Kar pa !je pri tem zelo zanimivo, metulji so prileteli v smeri močnega vetra in odkriti samičino bivališče. Volk nikdar ne hodi v smeri vetra, da ga nebi zavohal sovražnik in tudi sam bi ne na-vohal plena. Volk gre vedno proti vetru, ki mu prinaša vonj drugih živali, ker je, kakor ie dobro znano, vonjalni organ »ri družini psov zelo natančen. Naš mali zaljubljeni junak pa pride do Dulcineie v smeri vetra. Tretji metulj, s katerim je Fabre eksperimentiral, D znani hrastov prelec (Thaumetopea processionea). Samci so prihajali popoldne in proti večeru, da osvoje svoje dražestno bitje. Pri tem metulju pa je zanimivo to, da samci, ko se je samica razvila, niso takoj prileteli. Začeli so prihajati šele po treh dneh. Mogoče aparatura za javljanje, da je zagledala luč sveta, tista tajna radijska postaja, ni takoj montirana in rabi za to delo tri dni. Pri nočnih pavlinčkih je pa takoj funkcionirala. — Po treh dneh pa »Kralj in jaz se na to razumeva,« je vedno mislil Olle. kadar so o tem govorili. »Kralj zna napasti, jaz znam bobnati in vi znate udariti. Hura! Le kdor napada, se pravzaprav- vojskuje.« In če je Olle pomislil na vse bitke, ki se jih je udeležil, si ni mogel predstavljati, da more biti še kaj drugega kakor napad. Pri Clissowu in Holoffinu, pri Pul-tusku in Pumltzu je -bil isti način bojevanja: bobnanje k napadu in naskok. Naskočili so kakor vihra.' Švedska armada je korakala skozi južno Rusijo. Mudila se je v Ukrajini tik ob meji poganske Turčije. Zmaga je zapustila švedske prapore, od vseh strani so grozili porazi in polomi. Huda zima je prešla, armada ni napravila v tem času nobenega vojnega pohoda. Moštvo se je skrčilo na' polovico, upanje je izginilo, zagospodarila sta beda in glad. Ole pa ni izgubil poguma. »Ah, kaj to, sčasoma bo že bolje,« se je vedno tolažil, ko so drugi obupavali. »Saj še ni vse izgubljeno. Videli boste da se kralj potolaži, ako se le srečamo s sovražnikom.« To je pa bilo najslabše, ker se sovražnik ni hotel nikjer v redu pokazati. Prikazal se je kjer so ga najmanj pričakovati — ob bokih in za hrbtom. Toda nikdar se ni spustil v bitko. Brž ko so Švedi korakali proti njemu v bojnem redu in je Ollejev boben klical k napadu, je sovražnik izginil in se prikazal na drugem mestu. »Strah ga je,« si jc mislil Olle. »Ni šala boriti se s Švedi. Nekega dne ga pa gotovo zasačimo. Takrat mu jih damo po grbi.« Prišel je dan, ko so Švedi taborHi pred Poltavo. Raznesla se je vest, da prihaja ruska armada pod carjevim vodstvom. Govorilo se je, da je to velikanska moč in da jih ie dvakrat toHko kakor Švedov; so- vražnik ima baje sto topov in 10.000 konj. »Vendar bo prišlo enkrat do boja,» si je mislil Olle in pritrdil kožo na bobnu. — »Bobnal bom k napadu, da bo slišala vsa Ukrajina in da bodo Švedi planili na sovražnika. Hura! To bo nekaj zame.« Švede je nekaj skrbelo. Pogum jim še ni upadel in tudi ne hrabrost, s katero so se vse upali. Nekaj drugega jih je težilo. Kaj naj bi to bilo, ni mogel nihče pojasniti. Vendar Olle ni bil prav nič poparjen. »Vse se bo dobro izšlo,« je mislil, »da se lc enkrat zavzamete in da bodo krogle švigale, potem bo zopet po starem.« Bobnal je nato k nastopu. Poličiee šo odskakovale in zvoki so se razlegali po planjavi. »To zveni tako kot pri Clisso-wu,« je mislil OHc. Ko pa je ogledoval rovariše veterane, ki so se udeležili sto bitk, je videl, kako so bedni. Vsi so stali napeto mirno. Bili pa so tako bledi in shušani, kakor bi pravkar ušli smrti. Olle je težko vzdihnil: »Moj Bog, ko bi vsaj bilo kakor pne j.« Bobnal je krepkeje kakor sicer, da bi zadušil to kar je čutil. Prišel je ukaz za napad. »Taram—tatam, tara tam.« Zdelo se je, da prihaja nevihta iz bobna, kadar je Olle udarjal po njem. Zvoki so preglasili grmenje topov, drveli proti nebu in navduševali švedske vrste. Stotnija se je premaknila. Naprej so drveli vojaki, naprej, preko mrtvecev in ranjencev, v sredo dima in svičene toče. Krogle so jim grozeče žvižgale nasproti in smrt je kosila njihove vrste. Toda šlo je naprej, naprej - proti dvakrat močnejšemu sovražniku. Olle je bobnal k napadu. Bil je poten in rdeč od napora, smehljal se je na vsa usta,kakor takrat, ko je govoril s kraljem. »Hura! — Tako je prav, kadar se sovražnika naskoči, ne od strani, marveč naravnost v prsa. Naravnost nanj med bobnanjem in z mečem v roki!« »Taram - tatam - taram - tatam.« Videl je, kako so tovariši krog njega padali, a se ni mnogo menil za to. Videl je le sovražnika, na tega je hotel planiti in proti njemu voditi tovariše: »Bijte ga,« je mrmral, »tolcite — bijte!« In še besneje je tolkel na boben.- V tem se je stotnija ustavila. Skozi grmenje in pokanje je sllišaJ povelja, vendar ni razumel, za kaj gre. — Olle je še vedno bobnal k napadu. »Naprej — naprej — naprej — naprej!« — besno — brezumno, kakor bi zblaznel. »Zakaj so se vojaki ustavili, ko imajo vendar pred seboj sovražnika? Ne, naprej, naskočite, planite!« In udarci bobna so se razlegali. »Nazaj!« se je oglasil rog. Olle je za trenutek zmeden prenehal. »Nazaj« — tega ni razumel. Videl pa je, kako so častniki naglo tekaK med vojaki. »Bobnaj umik!« Ollejev boben jc začel še besneje klicati k napadu. Razpršena stotnija se je strnila in znova navalila na sovražnika •— naravnost v pogubo. Olle je začutil, kako ga je nekdo krepko potegnil za suknjo. Obrnil se je in zagledal svojega poveljnika. »(Bobnaj umik! — Bobnaj umik!« je kričal poveljnik. »Ali ne slišiš?« »Umik — naj bohnam?... tega ne znam,« je zavpil Olle skozi vihro. »Tega ne znaš?« »Ne, sam kralj mi je rekel, da se ne splača učiti — dosti je, da znam bobnati napad.« Olle je znova zdrvel proti sovražniku, njegov boben pa je klical k napadu. — Ostanki stotnije so sledili klicu in se vrgli besni v sovražno človeško morje, katerega valovi so jih takoj pogoltnili. Zadnje, kar se je slišalo, je bil Ollejev doneči boben, ki je neprestano klical k napadu. Slednjič je tudi ta utihnil v grmenju topov. je popoldne priletelo kakih šestdeset zaljubljencev k rešetki, otepalo s krili, s® prerivlo in vprav kipelo od ljubavne strasti. Življenje je kratko in treba je iz-vršiti življenjsko nalogo! Fabre je P°' kril rešetko 9 platnom. Zaman! Zaljuto-Ijei samci so se splazili pod platno. Se en eksperiment! Pesek, vejico na kateri je sedela samica, je postavil v teman kot v sobi, samico pa je hermetično zaprl in postavil na osvetljeno okno, skozi katero so prihajali ljubezni pijani samci. In glej! Samci niso niti pogledali samice. Ne vidijo je, ne ločijo, zato pa ka” kor omamljeni lete takoj proti predme” tom v temnem kotu, k; se jih je dotaknila samica. Pri teh metuljih je možno, da oster vonj vodi samca k samici. Ali prenaša opojni vonj s posebno aparaturo do nekaj kilometrov daljine? A» je pa le v tem slučaju tista skrivnostna radijska postaja? Ako prinesemo v hišo bubo, iz katere se razvije samica, se kmalu pojavi na stotine samcev v okolici, ki so prileteli iz bogve kake daljin®’ plamte od strasti in lete kljub vsem zaprekam naravnost k svojemu cilju. Res, veliko skrivnosti prikriva priroda. Življenje torej ni pri nobeni živali tako enostavno, kakor nekateri mislijo. Vsako bitje, ne samo človek, ima pravico življenja in se bori za svoj obstanek la za obstanek svojega rodu. Priroda n*11 pa pri tem še prav močno pomaga. fasjUHkuske tdežške Naša trgovska bilanca visoko aktivna. Po uradnih podatkih je razvoj naše zunanje trgovine v letu 1937 izredno ugoden. Trgovska bilanca je bila v prvih 9 mesecih tekočega leta aktivna za 769.5 milijonov din, dočim je bila v istem času pasivna za 102.9 milijonov din. Naš izvoz je znašal letos 3,369.155 ton v vrednosti 4,551.87 milijonov din, uvoz po 881.520 ton v vrednosti 3,782.35 milijonov din. Veleblagovnic ne bo. Trgovinski mi" nister dr. Vrbanič je dal včeraj novinar* jem izjavo, v smislu katere stopi dne 27. t. m. v veljavo ministrska uredba, ki pravi, da je ustanovljenje veleblagovnic, njihovo razširjenje, odpiranje podružnic in prodajaln združeno s posebnim dovoljenjem, ki se bo izdalo po presoji vseh momentov in na podlagi dejanske potrebe posameznih mest. Takšna dovoljenja, tako za trgovine velikega obsega, kakor za njihove podružnice in prodajalne, se ahko podele samo mestom, ki imajo več 112, telečje meso I. vrste 10—12, telečje meso II. vrste 8—10, svinjsko meso sveže 10—14 din za kilogram. h fatkje Rcd$c*e Vlomili so v stanovanje vrtnarja graj- ščine Kunej na Noričkem vrhu. Storilec pa tokrat ni imel sreče ter sc n1 dolgo veseljačil z ugrabljenim plenom, ker mu jc bilo orožništvo takoj za pe? lami. Kot storilec je bil aretiran neki Ivan Simončič iz Grušove v sodnem okrjau Sv. Lenart v Slov goricah, ki ima več sličnih grehov, na vesti m doslej še ni odsedel 3 mesečne kazm, ki jo je nedavno prejel pri okrožnem sodišču v Mariboru. Gornjeradgonsko orožništvo, kateremu gre vse prizna" nje za tako brzo izsleditev, je slonica po aretaciji oddalo v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Oškodovani vr nar trpi škode 200 Din , Požar. Pri Sv. Petru v Gornji Radgoni je gorelo gospodarsko poslopj-takozvane Ropošove vimčanje v Hcr cegovščaku. Zgorela jc streha fi°-sP tarskega poslopja in pridelek sena m dame tako,, da trpi lastnik okrog tisoč dinarjev škode. SutttJi&.iSiZ&j&Si&r, U 'SEM Gledaliiki komad, ki razburja ves ženske svet V londonskem gledališču »Westend Hieatre« predvajajo te dni zanimiv gle- Maciictski di rfrv^vfv^ vvif^r . : / ■ p 4v'i# «• Pohorci" so zbsravali , - -- *-\|V »Mariborskem dvoru« je bil sinoči oahSki komad »The Women« (»Zene«). izredni občni zbor motociklističnega klu-V teni delu nastopa 44 oseb, med kate- ba »Pohorje«. Ta zbor je velike važ-rimi ni niti enega moškega, lo vam je nos^ za nadaljnji razvoj in proč vit mo-povsem svojevrstna in nenavadna dra- tociklističnega športa v našem mestu, ma, ki jo je napisal neki ameriški avtor zborovanje je otvoril in vodil klubov L. R. Boothe. Igra, ki je spravila živce podpredsednik Ivan Lah, ki je po uvod-vseh žena iz ravnovesja, je doživela njjj formalnostih prisrčno pozdravil de- svojo krstno predstavo na Brodwayu v Newyorku in je žela pred ameriško gledališko publiko prodoren uspeh. Ne morda radi tega, ker nastopajo na odrskih deskah samo ženske, temveč radi tega, ker je avtor postavil na oder 44 takšnih žensk, ki po svojem bistvu in obnašanju ne delajo posebne časti ženskemu svetu. Vse te ženske, od prve do zadnje, lažejo, klepečejo, vohunijo in obrekujejo ter so sploh neiskrene. Vsaka izmed njih otežkočuje in onemogoča mirno življenje °ne okolice, v kateri živi. Teh izbranih 44 tipov razgrinja pred gledalci vse najtemnejše strani ženskega spola tako, da izzveni vsa igra v težki obtožbi napram vsem ženam, ki so pravzaprav glavni krivec, da na svetu ni vse tako lepo, kakor bi lahko bilo. Kakor smo že prej omenili, je bilo to delo predvajano najprej v Ameriki. Ptedno pa se je igra sploh smela predvajati, je bilo za to potrebno neverjetno ostrega boja. To gledališko igro, v kateri nastopajo same žene in id je po svoji vsebini ženstvu nenaklonjeno, da ne rečemo sovražna, so ameriške ženske organizacije sprejele z viharnim protestom. Kljub razburjenju in protestu tamkajšnjih ženskih organizacij, pa je bila igra dovoljena in so bile vse predstave že vnaprej razprodane. V gledališče se je kar trlo ljudi. Vsaka žena je hotela videti ta pamflet, ki je naperjen Proti ženstvu. Moškim pa je nudila igra svojevrsten, še nikoli prej doživljen, užitek. Veselili so se nad potekom igre in zrli v teh mojstrsko nanizanih likih, temeljito lekcijo, ki jo je avtor pripravil za sodobno ameriško razvajeno ženstvo. Ni se še polegel prah, ki ga je bila dvignila ta drama v Ameriki, že je sledil nov sunek v Angliji. Londonske ženske organizacije so hotele preprečiti predvajanje, ter izjavile, da so v igri prikazane zveri, ne pa žene, ter da se s predvajanjem takih iger ustvarja v javnosti povsem napačno mnenje o ženi. Angleško ministrstvo notranjih del je prejemalo dan za dnem protestna pisma, v katerih so Angležinje zahtevale prepoved predvajanja. Drama je kljub temu šla preko °dra in so bile predstave, kakor preje v Ameriki, tako sedaj tydi tu, že vnaprej razprodane. Senzacija vseh senzacij pa je bila ona-predstava, pri kateri [c igrj prisostvoval avtor sam. Angleški ženski svet je bil trdno prepričan, da je avtor te »zloglasne« igre mož, ki besno sovraži vse žene. Na veliko začudenje Pa se je v gledališču pojavila — ženska. Mlada in dražestna žena, po imenu Clai-re R. Boothe. Pisateljica Boothe je prispela v London ter pred gledališčno publiko sveča-1,0 izjavila, da vse žene niso takšne, katar je onih le 44 žen, ki nastopajo v 'Kri. Izjavila je, da je izbrala za to svoje 'jelo najslabše, manj vredne ženske ter Jih postavila na oder. Angležinje so vze-Je to izjavo sicer na znanje, niso se pa Se prav pomirile. Težko jim je le, da sedaj, ko vedo za pisca tega komada, ne morejo voditi več tako ostre borbe proti predvajanju te senzacionelne dra-n,e. kot so jo vodile doslej. *r7x~ ~T"' —i 11 I —— fihmhe MOVtU Sokolsko društvo in JugoslovCnsko- legate sorodnih društev ter številno članstvo, nato pa v kratkih besedah orisal klubovo delovanje v pretekli sezoni. Obširno poročilo o razvoju in klubovem delovanju je podal g. E. Fašing, ki je v svojem poročilu navedel vse uspehe in prireditve »Pohorja« tekom letošnje motociklistične sezone. O uspehih najagil-nejšega motociklističnega kluba v Mariboru smo itak že sproti poročali, radi tega jih danes spričo tesnega prostora ne bomo ponavljali. O gospodarskem stanju kluba je poročal g .Handl, v imenu nadzornega odbora pa g. Grgič, ki je odboru predlagal razrešnico, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Po kratkem odmoru so sledile volitve in je bila soglasno izvoljena naslednja nova uprava: Ivan Lah predsednik, Milan Grgič I. podpredsednik, Avgust Jahn II. podpredsednik, Matija Višer blagajnik, Josip Hen- čel tehnični referent, Franc Hani gospodar. Odborniki: kapetan Vojislav Man- timu* n&mmkmi! [Kljub nizki naročnini našega lista, ki po možnosti vsestransko informira naše naročnike, imamo mnogo neporavnane na-„ . ročnine, ki nam nalaga poslovne ne- drovič, Franc Caiičala, Ivan Zenz, Miran ^ v§ečnosti. Opozarjamo na to prizadete s Toroš, Leopold Burijan, Branko Domi-1 prošnjo, da poravnajo zaostanke, sicer ceij, Ivan Ribič, Franc Koren. Športna bomo prisiljeni prekiniti nadaljno pošilja-komisija: Martin Gajšek, Jurij Elšnik, 'ni-e iiSta. Bogo \Veinhandl, Ciril Rušič, Kristian Lak, Anton Pšeničnik, Edi Kocmut in Friderik Nas. Nadzorni odbor: Ivan Žgur in Franc Bezjak. Soglasno in z velikim odobravanjem je bil nato izvoljen za častnega predsednika dolgoletni in zaslužni športni delavec g. E. Fašing, k; mu je klub v znak priznanja izročil častno diplomo. Pri slučajnostih so se napravili važni sklepi, ki bodo prav gotovo pripomogli, da se bo klubovo delovanje še bolj poglobilo in da bo »Pohorje« v slovenskem in jugo-slovenskem motociklističnem športu igra! ono vlogo, ki mu pripada. Pri raznoterostih so sklenili, da se ustanovi kegljaški klub v svrho razvoja klubovega družabnega življenja. Soglasno je bil tudi sprejet športni razpored za tekočo športno sezono, nakar je predsednik z. Ivan Lah zaključil lepo uspelo zborovanje naših »Pohorcev«. Našim inserentom! Ker ostane sobotna številka z dne 30. t. m. radi nedelje 31. in ponedeljka I. novembra, praznika Vseh svetnikov, tri dni aktualna, ter bo do slednje podrobnosti zanimala vse kroge naših čita-teijev, priporočamo to številko našim pridobitnim in poslovnim krogom kot dobro insercijsko konjunkturo. Oglase za to številko sprejema uprava »Večernika« na Grajskem trgu 7ll. nadstropje, tel. 2455, do p e t k a 29. oktobra do 18.30, v izjemnih slučajih še v soboto 30. oktobra do 9. ure dopoldne. Union Kino. Vclefilm „Lepa gospodična Schragg" po romanu Fred Andreasa. Hansi Knotek, H. Schletto\v. SABA Eriznano dobra rezila za ritje se dobijo povsod Važno za novinarje! Člani mariborskega novinarska kluba se ponovno in nujno pozivajo, da predlože klubovemu vodstvu najkasneje do četrtka 28. t. m. opoldne po dve sliki za nove železniške legitimacije. Ljudska univerza. Ker je univ. prof. dr. Gosar nepričakovano zadržan, se preložita njegovi predavanji (jutri in petek) na prihodnji teden, in sicer dne 4. in 5. novembra. Novo porodnišnico bodo baje pričeli zidati v Mariboru prihodnje leto. Cas bi že bilo... Rodbinska doklada za otroka ločenke. Na vprašanje, kako se ima izvajati čl. 7 odst. 1 uredbe o osebnih in rodbinskih dokladah državnih nameščencev iz 1. 1935, če se žena vnovič poroči, je finančni minister izdal naslednje pojasnilo: če je žena, ki ni aktivna ali upokojena državna uslužbenka, veljavno ločena od moža, državnega uslužbenca, in se je nato vnovič poročila, otroka iz prvega zakona pa sama vzdržuje, gre pravica do rodbinske doklade za otroka očetu na podlagi čl. 7 uredbe o osebnih in rodbinskih dokladah državnih nameščencev, vendar pa mora materi po odst. 4 čl. 7 iste uredbe plačevati rodbinsko doklado za otroka. Popoln znesek te rodbinske doklade gre po določilih čl. 5 navedene uredbe v breme proračuna izdatkov ustanove, kjer je oče v službi, ima pa se pri likvidaciji njegovih prejemkov zadržati v depozitu in poslati materi, pri kateri otrok živi. To pa ne velja, če je žena banovinska ali občinska uslužbenka in ima pravico do doklad pod pogoji, veljavnimi za državne nameščence. V tem primeru ima rodbin- ~V n, -—------------------- jsko doklado za otroka likvidirati pri- vaška 1,sa v P u,u pnredlta no' stojna banovinska ali občinska oblast ui dne 27. oktobra t. 1. ob 20. uri v So-!p0 določilih, pa katerih izplačuje svo- jsko prosvetni dvorani v Mladiki pro-1 jim uslužbencem rodbinsko doklado za čehosluvaškega narodnega prazni- 'otroka. Ka s sledečim spo-edom: Pozdrav; Gre-; Za Vse svete kupite že danes lahko Q)r'Jr: Bratom čihoslovakom. recitacija; vozne listke pri »Putniku«. S tem si pri- Slavomerju Kratochvilu. kratko pre- štedite zamudno čakanje na kolodvorskih ^ ^ V a n i A • ~ D______ /4*»« KI« I*. r, t, Veo \rr\'inr* lt o +11- in O- Nove ilustrirane dopisnice dobimo. V preteklem letu je poštno ministrstvo prvič uvedlo pri nas ilustrirane dopisnice uradne izdaje, da bi podprlo naš turizem in prihranilo ljudem stroške za kupovanje dragih dopisnic privatne izdaje. Pripravljene so pa žc nove ilustrirane dopisnice v šestili barvah. Na njih je 300 fotografij raznih turističnih in drugih krajev. Pripravljenih je 15 milijonov teh dopisnic in jih dobe vse v državi, ker druge dopisnice ne bodo več v prometu. Nove dopisnice pridejo v promet najbrže v decembru. Pohitite s prijavami za »Putmkove« izlete z luksuznimi avtokari: 31. okt. do 1. nov. Graz, vključno vizum Din 110; 4 do 7.*nov. Wien, vključno vizum Din 260; velike ugodnosti za udeležence, popusti v muzejih, gledališčih, krožnih vožnjah itd. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj. Velika jesenska gasilska vaja. V nedeljo, dne 31. t. m. ob pol 10. uri dopoldne se vrši na objektih tovornega skladišča na glavnem kolodvoru velika jesenska gasilska vaja gasilske župe Maribor-tnesto. Pri vaji sodelujujo gasilska četa Maribor-mesto, četi delavnice in kurilnice drž. železnice ter gasilska četa Studenci. Tokrat se je izbral kot požarni objekt glavni kolodvor s skladišči, da se preizkusi, koliko in lcako bi bila najuspešnejša obramba v sluučaju resnične katastrofe in v kolikem času lahko pridela na lice mesta četi z vsem gasilskim orodjem iz delavnice in kurilnice s posebnim požarnim avtom. Vaja se bo vršila z najmodernejšimi aparati za gašenje s peno in aparati s kisikom. Voda se bo črpala iz hidrantov in tenderjev lokomotiv. Nepozaben dogodek Vašega življenja bo veliko potovanje v Orijent z luksuznim veleparnikom »Mihvaukee«, od 4. do 26. marca 1938. Genova - Neapel - Palermo - Sousee - Tripolis *. Aleksandrija, izleti v Kairo - Beirut - Haifa - Santorin - Atene - Dub. ovnik - Benetke. Za-sigurajte si pravočasno mesta, ker je interes za ta diven izlet ogromen. Cene od RMK 500. Vse informacije in prijave pri »Putniku« Maribor. Uredništvo in uprava »Večernika« In tuk. podružnice »Jutra« imata odslej sa Sreda, 27. oktobra. Zaprto. Četrtek, 28. oktobra ob 20. uri: »Bela bolezen«. Za proslavo čehoslovaškega narodnega praznika. Red D. Prvič v sezoni. »Bela bolezen« prepovedana v Italiji 'n Nemčiji! To pa radi njene pacifistične vsebine, ki dinamičnim velesilam seveda ni po volji. Toliko bolj pa je uspeia ta najnovejša Čapkova igra po demokratičnih deželah, zlasti v Franciji, Angliji in Ameriki ter je zmagoslavno obšla ves svet že v prvem letu. Mariborci jo zopet dobe na č.-sL nar. praznik, v četrtek 28. oktobra in za abonma D. Ostali abon-manj je ne dobe (ker so jo dobili lani), razen če si jo žele posamezni abonenti, ki dobe pri dnevni blagajni vstopnino po znižani ceni pri vseh letošnjih predstavah tega komada. sente predilniški tečaj. Tečaj bo vodil priznani in dolgoletni predilniški obra-tovodja in montažni mojster g. Ivan Lah z dolgoletno prakso v tu- in inozemstvu. Ta tečaj bo nudil vsem našim podmojslrom, preddelavcem, praktikantom in delavcem prcdilniške stroke možnost, da se izpopolnjujejo in nao-brazijo v vseh predmetih predilstva, da zamorejo pozneje stopnjevaje zavzeli odgovorna, odnosno vodilna mesta v predilniških obratih. Prijave sc sprejemajo v Delavski zbornici, Sodna ul. 9/III, desno, dnevno od 0. do 12. in od 15. do pol 19. ure. Ob nedeljah od 9. do 11. ure. Istotam sc dobijo tudi vse potrebne informacije. Kanarčkarji! V soboto dne 30. I. m. ob 8. uri zvečer priredi „Drušlvo združenih gojiteljev malih živali' v Mariboru v gostilni „Pri Magdaleni", Taborska ulica 4 v Mariboru predavanje o kanarčkih. Kanarčkarji in prjatclji kanarčkov vabljeni. Vstop prost. Društvo „Nanos“ se najtopleje zahvaljuje vsem darovalcem, posetnikom in vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli k prireditvi „Pod kraškim latnikom';. Moški zbori mariborskih pevskih društev Ipavčeve župe se zbero 1. novembra ob 15. uri pred kapelico breškega pokopališča. Peli bodo gred“ in „Oj Doberdob". Občina Pobrežje bo, kakor običajno, • tudi letos za dan Vseli svetnikov izlici-tirala svoje prostore za stojnice ob magdalenskem pokopališču in sicer v petek 29. okt. 1937 s pričetkom ob 15. uri. Reflektanti naj sc zglase točno ob. določeni uri na samem kraju. Vsak licitant mora predložili na vpogled obrtni list. Uprava občine Pobrežje. Na koncertu Mariborskega tr*a dne 3. novembra v veliki kazinski dvorani r vanje; profesor Rus poje dve pesmi; blagajnah. Vse vozne karte za tu _ .......... ... v,, 1VK, ecitacija iz »Šleskih narodnih pesmi Pe- zemstvo z vsemi veljavnimi popusti po Predilniški tečaj. Narodno strokovna nizije Maribor kupuj ra Bezrufia; Čehv-slovaška m luioslo- originalnih cenah brez vsake-?* ' zveza v Mariboru oivori 2. novembra jaškom sen jaku v narodna himna. nfi »Pii*n!k”' Maribor bo izvajal čelist Oton Bajde Sonato tno telefonsko številko 24-55 (ne več za čelo in klavir od Aleksandra Čerep-24-40). | nina, eno najtežjih del moderne ruske Proslava češkoslovaškega narodnega glasbe. Na sporedu je razen tega še trio praznika bo jutri dne 28. t. m. v Na- 0d Dvoraka in Brahmsa. Predprodaja ™ neRpf Cdf!f'u' Ii?ral/ bod,° CaPk°-; vstopnic pri »Putniku«. b(j!czcn :. Jugoslovansko- Kako bo z vremenom. Dunajska vre-nrfter kaJlga T i mcnska napoved: Večinoma jasno, Sže^c p?oJsH?e “ P U° marsikod jutranja megla, južni vetrovi jadranska straža. Oblastni odbor J.S ' liv* . priredi družabni večer v kazinski dvo-rani 30. oktobra ob 20 in pol uri na - predvečer mornarske slave.^ Občinski urad razglaša: G. in 8. no- Sokol Maribor II Pobrežje vprizori vembra bo na skladišču tukajšnje ru-v nedeljo 31. okt. ob 20. uri v dvorani darske družbe „Stanovsko“ prodaja br. Renčlja času primerno dramo v 5 premoga. Prvič se ga bo prodalo 1500 dej. Mlinar In njegova hči. Pridite! kg, drugič pa 1500 kg. Za potrebe gar- 'e koniilM i v vo- venVr 1 7.n svoj" r!;\ne in ov. druge in Stran 6. Mariborski »Večernik« Jutra V Mariboru, dne 27. X. 1937. ŽMhtje (etefauiue vtsU Londonskemu odboru še ne bo treba pisati osmrtnice! NADE V SPORAZUM. — RIBBENTROP: SOGLAŠAMO POPOLNOMA Z ITALIJO. — MAJSKI: NAJPREJE MORA IZ ŠPANIJE SLEDNJI TUJI PROSTOVOLJEC, POTEM... — PORTUGALSKA: 3 = 1. — FRANCIJA: PRVO JE ODPOKLIC TUJIH PROSTOVOLJCEV. — GRANDIJEV NAVAL NA SOVJETSKO RUSIJO. LONDON, 27. oktobra. Včerajšnja seja nevtralnostnega odbora je trajala polnili I>et ur. Glavni namen včerajšnje seje je bil: nuditi delegatom v londonskem nev-tralnostnem odboru zastopanih vlad priliko za mnenje k resolucijskemu osnutku odbora od prejšnjega četrtka. Resoluclj-skj osnutek se, kakor znano, nanaša na vprašanje pravic in sestave komisije, ki naj bi se naj podala v Španijo v zvezi s problemom odpoklica tujih prostovoljcev. Kot prvi je povzel besedo nemški delegat poslanik von Ribbentrop, ki je v svojih uvodnih izvajanjih obžaloval, da je bil tisk o poteku prejšnje seje predobro informiran, kar je povzročilo celo vrsto izpadov proti politiki nevmešava-nja. Pogajanja v odboru bi morala biti tajnejša in bi ne smela prekoračiti oblike službenih komunikejev. Ob zaključku je povdarjal poslanik von Ribbentrop, da je stališče rajha jasno in da je popolnoma identično z Italijo. Ob največji pozorno- vsak na kakršen koli način izvršen simbolični umik inozemskih prostovoljcev iz Španije se mora izvršiti proporcionalno. 2. Sovjetska unija je pripravljena, da prouči vprašanje priznanja pravic vojskujoče se sile generalu Francu, toda ne preje, predno ne zapusti španske zemlje zadnji tuji prostovoiec. če se bo sovjetska vlada prepričala, da se bo nehal vsak dotok novih prostovoljcev v Španijo, potem bo sovjetska vlada v položaju, da lahko prizna generalu Francu pravico vojskujoče se sile, 3. Sovjetska un'ja stoji na stališču, da je treba ocenjevati kontrolo na kopnem in morju kot neločljivo celoto. 4. Sovjetska vlada vzraja na tem, da vse v londonskem odboru soudeležene vlade že vnaprej priznajo ugotovitve in ukrepe španske komisije. Nato se je dvignil zastopnik Portugalske, ki je izjavil, da vztraja portugalska vlada slej ko prej na sledečem stališču: Priznanje pravic vojskujoče se sile generalu Francu, od sti se je dvignil zatem sovjetski poslanik poklic tujih prostovoljcev in vprašanje Majski, ki je takoj ob pričetku svojih izvajanj izjavil, da je sovjetska unija pripravljena sprejeti določeni revolucijski osnutek, vendar pod sledečimi pogoji: 1. kontrole predstavljajo nedeljivo enoto, Nobena teh delnih vprašanj se ne more urediti brez istočasne rešitve katerega drugega teh vprašanj. Portugalska za- LONDON, 27. oktobra. Južna Afrika sc je pričela v zadnjem času mrzlično oboroževati. Doslej je bilo izdanih 10 milj. funtov šterlingov za trdnjavo Si-mortstown ter bližnje trdnjave, ki so velike važnosti za slučaj blokade Sueškega prekopa. V civilnem letatetvu se bodo uporabljali samo takšni aparati, ki so primerni za vojne svrhe. Razen tega bodo izvežbali večje število pilotov in vojnih tehnikov. Od Capetowna do pokrajine Zulu se bo izgradila 2000 km dolga cesta, ki bo velikanske važnosti za obrambo južnoafriške obale. hteva, da se ves ts kompleks vprašanj takoj prouči in obravnava kot celota. Zastopnik Francije Corbin je izjavil v teku debate, da stoji par<ška vlada na stališču, da ni mogoče preje razmotrivati vprašanja obnovitve španske kontrole, dokler ni določen rok za odpoklic tujih prostovoljcev. Zatem je spregovoril italijanski zastopnik grof Grand*, ki je v daljših izvajanjih tolmačil stališče svoje vlade, pri čemer je na poleiričen način in kar najostreje kritiziral zadržanje sovjetske unije. V splošnem pa so bila Grandijeva izvajanja umerjena. Grandi je predlagal, da se komisija, kj naj gre v Španijo, sestavi iz zastopnikov šestih najbolj prizadetih držav, in sicer Anglije, Francije, Nemčije, Italije, Portugalske in sovjetske Rusije. Kot predsednik te komisije pride v poštev le mož velike mednarodne avtoritete iz kakšne nevtralne države. Zatem se je soglasno sprejel sklep, da so sklep', ukrepi ter ugotovitve španske komisije obvezne za vse vlade. Prihodnja seja bo v petek popoldne. V tukajšnjih krogih upajo, da bo mogoče doseči sporazum že jutri v vseh vprašanjih. kov izveste v biljetarnicali PUTNIKA Maribor - Celje - Ptuj. Posetite Graz z avtokarji Putnika od 31. okt. do 1. nov. Vožnja in vizum le Din 110.—. Priložnost za obisk operete Cardaška kneginja. Prijavite se takoj pri Putniku Maribor - Celje - Ptuj. Na veseli Dunaj s »Putnikovim« luk* suznim avtokarom od A do 7. novembra. Posebne ugodnosti za obisk gledališč, muzejev, krožne vožnje po mestu in v okolico itd. Vožnja in vizum le Din 260. Zasigurajte si mesta. Takojšnje prijave1 pri PUTNIKU Maribor - Celje - Ptuj. Še je čas za prijavo za Putnikov posebni vlak na mednarodno lovsko raz-stavo v Berlinu. Na ogromnem razstavnem prostoru 50,000 m2 izlaga 30 narodov svoje najboljše lovske trofeje, razne specialne razstave. Olimpijada lovcev. Na potovanju ogled Miinchena. Potsdama, Hamburga Draždan in Prage. Vožnja, prenočišča, zajutrk itd. le Din 1575. Takojšnje prii.ive pri »Putniku« Maribor Celje - Ptuj. Moč navade Detektiv gre na sprehod s svojo zaročenko. (Iz »Ošiš. ježa«.) Razno STRIŽENJE 3.— britje Din 2.— v Mlinski 8. 5460 2oqu ne vetuje v moouost vojne TIRANA, 27. oktobra. Tukaj se do-znava za besedilo pisma, ki ga je naslovil albanski kralj Zogu I. na predsednika tiranske vlade ob priliki otvoritve državne poljedelske banke. Med drugim vsebuje navedeno pismo sledeče misli: »Navzlic splošnemu vznemirjenju, ki ga povzročajo stalne gospodarske in poli- tične krize, navzlic neštetim problemom, ki se zdijo skoro nerešljivi mirnim potem, vendarle ne veruje kralj Zogu v možnost bližnje vojne, ampak je mnenja, da se nahaja Albanija pred dobo miru, v kateri bo lahko zbrala vse ustvarjajoče sile. Revanžnl šah. dvomatch med ptujskim šah. klubom in šah. odsekom »Slavije«, ki sfc je vršil v nedeljo pri Povodniku, je tudi tokrat končal neodločeno z re-zultaom 4:4. Po štiriurni borbi so bili doseženi naslednji rezultati: Kobljer (S): Slonej 1:0, prof. Gabrovšek (P):Reiter 1:0, Levačič (P):Onič 1:0, Schwab (P): Rupnik 1:0, Širec (P):Dasko Iv. 1:0, Rot-man (S):Šoštarič 1:0, Skoberne (S):Špat 1:0 in Dasko V. (S):kap. Žunkovič 1:0. Kot vodja dvomatcha je fungiral g. R. Kocbek. Šali. odsek Slavije igra prihodnjo nedeljo v Framu, kjer se sestane v tromatchu s šah. ods. UJŽB in framskim šali. klubom. Darujte za azilni sklad PTL! Uutkikoue ngy/ff Putnikov Koledar: 50% popust je odo- bren za: 1. Beograd 6.—7. 11. Kon- gres Jugosl. zdravniškega sindikata, 2. Banja Luka 7. do 9. XI. Razstava drobne živine, 3. Osijek: Velika glasbena tamburaška revija dne 7. XI. 1937, Povlastica za člane tamburaških društev. 4. Slavonski Brod: Skupščina šahovskega kluba od 20. do 28. 10., 5. Skoplje: Proslava 25 letnice osvobo-jenja Južne Srbije v času od 26. 10. do 6. 11., 6. Kumanovo: Proslava 25 letnice Kumanovske bitke v času od- 29.10. do 30.10. 1937., 7. Zagreb: Skupščina Advokatske komore dne 31. 10. 1937. 8. Maribor: Sadjarska razstava in sadjarski sejem v času od 23. 10. do 1. 11. 1937. Vse informacije, legitimacije za polovično vožnjo, najboljše zveze vla- POKROMANJE, poniklovanje vsake vrste, dobro in poceni izvršuje »Ruda*, Maribor, Trstenjakova 5. 5454 Posest LEPE SOLNCNE PARCELE poceni naprodaj. Vprašati gostilna »Novi svet« Studenc ci. 6112 Prodam____________ MOTOR. 200 cem, skoraj nov. prodam. Naslov v upravi lista. 6132 NAJNOVEJŠI MODELI OTROŠKIH VOZIČKOV po skrajno nizkih cenah v izložbi »Obnova«, F. Novak. Jurčičeva 6. 5985 DVA ČEDNA FANTA sprejmem na lirano in stanovanje. Praprotnikova ul. 18, vrata 1. 6128 Sprejmem gospode na HRANO IN STANOVANJE ali samo na hrano Trg svobode 1. nad mlekarno. 6127 SOBO IN KUHINJO, opremljeno ali prazno oddam eni ali dvema osebama proti sigurnemu plačilu. Glavni trg 3-1. 6124 SOBO IN KUHINJO oddam. Ciril-Metodova 14. Studenci. 6109 Pouk NEMŠČINA, FRANCOŠČINA po hitri, lahki metodi. Uspeh zajamčen. Do 1. nov Tatten-bachova 27=1.. srednja vrata, potem Krekova 16. pritličje, desno. _______________(>129 ENGL1SH LESSONS. Miss Oxl2y. Krekova 15. 5841 Dva rudarska preglednika (Obcrsteiger) za premogovni in železni rudokop, z najboljšimi priporočili in ki uživata popolno zaupanje rudarskega urada v Ljubljani se sprejmeta takoj. Ponudbe pod „Zbelovo“ na upravo „Vcčernika“. ____0130 LEPA SPALNICA ceneno naprodaj. Iz prijaznosti na vpogled v tovarni pohištva Potočnik. Vinarska ulica. 5922 Sobo odda LEPO. SEPAR1RANO SOBO poceni oddam s 1. novembrom boljšemu gospodu ali gospodični. Gosposvetska 15, desno. 6135 SOBO oddam. Trg svobode 3, Pri= mus. 6123 Stanovanje ■i ii i ■■ ■ m , STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam. Studenci, Jurčičeva 19. 6131 Nagrobne svetilike najboliše kvalitete' moderne obl'ke izložbe! g eite si nsse 6052 PMUet • £enatd veletrgovina z železnino Narlbo. Alektandrova 34 Telefon 22-80. 22-82 in drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaŠib stanovanjih uničuje STENICE £>eslnsekcljskl odd. MP Orožnova ul. 2/1 Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. 1128 *l • pri naših imeren- nSTOdllKlkMpu|te ,,h ,er °9,aiui*® m Skrivnosti 55 >In zakaj se brani?« »Tega ne vem.« >A vendar je moj oče dober... pošten človek... pravičnega srca, v katerem nisem še nikoli zasledila sence krivičnosti. On je spoštovanja vreden mož... to sami prav dobro veste, kakor jaz, gospod Leon.« Zdelo se jo, da Blanka bolj izprašuje, nego trdi. V njenih besedah je bil lahen dvom o tem, kar je govorila. Toda mladeinič je molčal. »Uboga Blanka!« je samo zamrmral. »Zakaj me pomilujete?« »Kdo bi vas ne pomiloval, ko vidi, kako ste mladi in kako nesrečni! Zakaj se vendar enkrat ne odločite?« »Glede česa?« »Da končate s tem življenjem, ki ga živite, da pridete iz te družbe, ki je krog vas?« »Kakšno življenje, kakšno družbo mislite?« je hlastno vprašala Blanka. »Čujte... Ali mi zaupate?« »Kako morete še dvomiti???« »Samo enkrat sem vas doslej videl, komaj vas poznam in vendar me čudna sila privlači k vam; če bi imel sestro, Blanka, bi hotel, da bi bila taka, kakor ste vi.« »Dalje, dalje!« »Ali ne boste hudi name če vam izpre-govorim odkrito besedo?« »Moj Bog, govorite vendar!« »Ali se še spominjate tistega dne, ko sva se prvič videla?« »Kako bi se ga ne spominjala!« »Bilo je v zanikrni beznici... Tam sta bik dva moža razbojniškega obraza. Njuna noža sta bila pripravljena, da se zasadita v moje prsi... in blizu njiju je bila ženska, ki so jo klicali za Volkuljo.« »Vse to vem! Dalje, dalje!« »Glejte,. Volkulja je nocoj tukaj. Ali ve- ste, zakaj so prišli semkaj?« Blanka je pozorno poslušala; njene pr51 so se burno dvigale, obraz pa ji je smrtno pobledel. V tem trenutku ni mislila na Volkuljo- Tudi možje iz njene krčme ji niso bil1 mar. S strahom je le pričakovala, kedaj toPrc govori Leon očetovo ime. Pri zadnjih Leonovih besedah ga je pogledala vsa nemirna in v grozi. V trenutku, ko mu je hotela postaviti vprašanje, od katerega je vedela, da J odvismo njeno bouoče življenje, so se bližini zaslišali nagli koraki. (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.