M koriatl d«l»v< l|udetva. Delav-gi 90 opfavlieni do kar product ra)o. Thla paper is devoted to tha Intereete of the working claee. Work-era «re entitled to all what they produce. Stev. (No.) 224. Narava in država. »«Oond-oiHM ••at'er, 6, |tW7 »t tU* p«t offln. »t Chle*fo HI Und«« lb* Aciof ouvrât, of M»r©b Ird IN7V. Office: 2146 Blue Island Ave. '/Delavci vseh dežela, združite se", PAZITE! na številko v oklepa|u-ki ae naha|a poleg vaša«* naelova, prilepile« nega epodat ali na ovitku. Ako (22«) ) |e itevllka . * ' tedat vam • prihodnjo številko našega lieta poteče naročnina. Proel-mo, ponovite |o tako|. Chicago» 111., 26. decembra (Dec.) 1911. Leto (Vol.) VL Socialisti na delu. V naravi kot ljudje smo vsi skupaj v soglasju: — kot občani, v državi se inoraino še le medsebojno zložiti. Heveda temelji opra: vičenost države na zmožnosti, da oainorc vezi med rami Ae tesneje spojiti kakor piiprosta narava. Ali pa to zamore? — Kj, kak-, šen namen naj bi imelo to preiskovanji*. Izven države se ne tiskajo nobeni časniki, v državi pa naj-" brže ne bi trpeli nobenega lista, kateri bi tajil opravičenost držav, ^emn pa sodita, kjer se ne sme vsestransko soditi? l*o navodilu cerkve so Ne vzgajali ljudje štiri stoletja tako, »Is se niso upali izkušati cerkvene nauke, še manj pa opravičenost cerkve. Dolgo je zadostoval ta notranji vpliv. Končno »e je moralo vzeti zunanjo prepoved, in če se je prostopilo tudi najobčutljivejše kazni v pttutoč. Ravno tako vzgaja država še dandanes svoje ude tako, da priznajo preti vsem njo samo, a kolikor je mogoče tudi vse njene posebne uravnave in naredbe, kot prave in potrebne. Kolikor več ljudem pa primanjkuje blagoslov države, toliko manj zadostuje oni moralični vpili v. Zakaj koprnenje po sreči in svobodi živi vedno dalje v človeštvu. Dvovrstna sredstva imajo zastopniki držav, s katerimi je sku-aajo podpirati: pametnejši se podajajo zahtevam človeške narave, nespametnejši postavljajo proti tem zahtevam sirovo silo. Slednji iznajdejo sredstva, kakršna je rabila hijerarhija, sredstva, ki so pa toliko bolj, kolikor bolj so bila trda. pospeševala propast hijerar-hije. Mučenje in gromade pač niso več v modi, toda ječa, izgon, gospodarsko škodovanje se še vedno lahko rabi. Ugleda hijearhije se ni moglo s temi sredstvi za vse čase podpreti; ali se ho moglo državni ugled z istimi sredstvi dlje časa zdržati? t. j ali bode zmogla obstati vojaška in policajska država? — Dandanes se to splošno misli, toda največ le zaradi tega, ker bi se kaj nasprotnega ne bi trpelo in ker ni v ječah in norišnicah za nikogar nič mienega. Gotovo je torej, ako je njen namen tesneje zveza ljudi in ako jej ta namen podaje opravičenost, da država ta namen doseže ali vsaj da ga »nore in hoče doseči. Gotovo je ž«• zaradi tega. ker inora biti gotovo. Da, da! Ona veže med nami tesneje vezi; toda — najprej le zu nanje. Ono zida poelopje umetne združitve. Ali da to zmore, mora pripraviti najprej za vse enaka tla, mora najprej vse na enako obzorje potisniti. Ali izvršiti to. ne da bi iztrgala ljudr.ke duše iz njihovega naravnega soglanja? O tem bi se lahko dvomilo ako bi se smelo dvomiti. Vsekakor ae briga kaj malo za to. ali ostane izven zunajne vezi, katero spleta med nami notranja nepretgana. Ona •ne more tega zahtevati, ne meriti ne nadzorovati, ona ne more tega nikakor zagotoviti; ne more staviti naravi tega pogoja, kajti narava ne podpisuje nobenih ugovorov z njo. Načelo narave je popolna svoboda; država hoče ravnati z zunanjim pritiskom. Narava pa do-tegne svoje roke i»z njenih verižic ter jej pokaže dolg nos. In če skoči 7wi njo liki maička za ptičem, zleti na zeleno vejo in zažvrgoli veselo pesmico. In tako nimata «kupno podlage Ako se hoče država z naravo kako uravnati, ako je lidče za svoje svrbe izrabiti — in to |*ač mora, ako hoče obstati — tedaj jej mora peruti ostrici. Sedaj ne tno- več leteti, nego li še lahko ska-».Ult. yifije naravne svol>ode ne more vloviti v svojo službo, privaditi se mora torej, da živi brez ■ji. Ako se je p s res temu priva- S starim jarmom - v novo leto. dtila, postane jej ona svol>oda neprijetna povsod, kjer se pojavi in naj rajne bi jo popolnoma ugnö- V svojih mejah, država pa ne priz- v nedeljo zvečer božično drevesce, ki je reptezentiralo vrednost sto tisoč dolarjev. Drevesce Je bilo bila. Narava nima nobenih pravic poetavljeno v posebni rtriTf ni. kjer s* je vršila velika slavnost. na "naravnih pravic": za ono pra- Navzoči so bili tudi otroci pri ja- l»A " l/u4a»n In >..»>..■ ' nu + I !.».■• •» il m. .. .1« 1..1 vo, 44katero je z nami rojeno ne vipraša nikdar v svoji pravniški modrosti. ' Država prime ljudi za roke, položi drugo v drugo in pravi: sedaj bodite složni, drugače vam pokažem! Kaj jej mar. koliko bi se jih bolje zlagalo. d« se jih ne peha in ne prižene tako skupaj! Dovelj! ( loveäka narava in z njo vred medsebojne razmere ljudi se smatrajo nezadostne brc/ popravka države. Bedasta narava mora torej sesti na šolsko klop iti pazno poslušati. Sedaj sc začne š^ le učiti, šomašter jej za biča v glavo kar jej je potrebno. Ali nastanejo kdaj človeška e-dinstva, ki zahtevajo o I svojih ud»;>v le oplemenjeno, ne pa oslabljeno in zasužnjeno naravo? Gotovo je za to najprvo potrebno, da se raiznri rrßumevanje svohn4-« nega, plemenitega človeka, vera \ našo naravno plemenitost BOŽIČNE SLIKE. Chikaški soiinik \Valker na t r • ' llamson St. postaji je zadnjo >o-boto delil posebne vrste božična darila. Pred njim sta bila dva are-tiranca : James Rilev, slej>ee od rojstva in je-šijete v zapor, ker le na ta način Isjiii dobil božično kosilo. Trosil sem dela povsod». toda kdo se zmeni za slepega revčka? Prosim, zaprite me, dokler ne bo gorko." Sodnik ga je obsodil na $o globe, kar pomeni, da mora slepi mož odslužiti 22 oni v mestni jetnišni-ci, da se na plača globa. Vera flenshavv. 221etno dekle, je bila aretirana v »led nadlegovanja moških na ulici. Priznala je, rVt je bila svoječasno v zloglasni hiši na južni strani. iz ktere je pa posili ušla. "Vaša milost," nagovorita je obtoženka sodnika, "dela ne morem dobiti, keT nimam priporočil. Živeti pa moram. Zato pro« sim. da me zaprete, da "bom imela saj treho in hrano." Sodnik jo je obsodil na $1.00 globe in na povrnitev «odnij^kih stroškov, kar l>omeni d»v a tedna zapora. tetjev-milonarjev. kterih delni kapital znaša 500.000.000 (pol miliarde dolarjev). Na sredi dvorane je stala velika miza, na kteri »o .skakale narejene srne in druge živali .ki jih je gonila nevidna električna sila. Drevesce je bilo okineano z dcamanti, rubini in smaragdi m mirijade mairh električnih lucic «o tvorile nepopisni Wise in lesk — vse v zabavo enoletnemu 50nitlion*kemu otroku! e V Londonu je pol miliona delavcev brez dela in vsled tega je 200.000 rodbin imelo žalostni 1k> žič. Večina revnih družin je bila -c pred prazniki pregnana iz stanovanj in "sveto noč" so prespali na železnih parških klopeh. "Sal vrt t ion Army", je razdelila bifžična jedila meor» med 22.700 reveže v! "Evening N"\vs" so razdelile 40(HK) igračk med otroke. AH potna ga no je bilo je majhnemu delu siromakov. Splošen pregled. Masakriranje Perzijancev. Gla>om poročil z dve 26. t. m. so ruski kozaki poklali čez 1IHX) Perzijancev, med njimi tudš ženske in otroke, v Tabrizu. DiVji kozaki niso prizanesli niti mirnim ljudem brez orožja, ki so božali pred njimi. Vroči boji v Tabrizu in Reštu se nadaljujejo. Do danes je padlo tudi okrog 150 Rusov. Močan oddelek ruskih divjakov se baje približuje Teheranu. Perzijska vlada do sedaj še ni storila nobenih korakov za obrambo prestolnice, kljub temu. da je narod do viška razburjen. Kabinet je na sklep parlamenta 22. t. m. obvestil M. AV. Shunterja. generalnega zakladnika, da je odpuščen iz vladne službe, S tein je perzijska vlada ugodila zahtevam Kusije; ljudstvo je vsledftega skrajno razkačeno in javni protesti proti odslovit vi Američana Sinister j a so rrn dnevnem redu. Shusler se je nastanil pri ameriškem poslaniku — Revolucija na Kitajskem. Med zastopniki republikancev in cesarske vlade se vrše. že drugi teden mirovna |*>gaJanja v San-V*e pa kaže, da mirovna Miklattvž je zdaj storil svoj» ," pri- gaju. , „ _____ , ................ pomnil je sarkastično sodnik. ko konferenca bo brez vsakega vs«• Ting Fang, kteri zastopa BVinson Walsh AfeLean , enoletni otrok in dedič 50 mil ionov dolarjev v Kocbesteru. >i. J., je imel revolucionarje, vstraja pri svoji zahtevi, da pogoj zA mir njora biti edino le republika. Tang &arr .Ti, zastopnik sedanje vlade, je bil sprva pri volji za republiko jkmI pogojem, da bo Juan Kaj. se«la-nji minjKtrski prcdsednikT začasni preti«*!oik. Oez |>ar dni pa je zadnjj. iz Pekinga obvestil konfe-renco, (ki je odločno proti republiki ; on hoče omejeno monarhijo. Istočasno je prišlo tra dan, da je Sest tujezemskih velesil — med njimi tudi Zedinjet>e države in Japonska — sklenilo tajno zvezo v prilog intervencije na korist ki tajske monarhije. Zlasti se proti vi 'novi republiki v orientu Anglija, ki pravi, da bi ta bila 44 slab iizgled" sosednji Indiji. To To je najbrž tudi uzrok. d« so zastopniki monarhije iraenkrat dobili toliko korajže in da trdovratno nasprotujejo ustanovitvi republike. V ti Ting Fang izjavlja, da republikanci ne odnehajo niti za pi či-co. Ako cesarski ne priftiajo njih zahtev, bodo revolucionarji nemudoma izvolili dr. Su -lat Sena predsedmikom in proga-sili Nan king u\ glavno mrsto kitajske republike. Nato se bo zopet nadaljevala civilna \ojnn. Tripolitanska vojna. Iz ln»ji-šča v TripolLsu ni nobenih posebnih novic. Poznavalci položaja v Tripolitaniji poročajo, da Italijan« še čaka brezupni boj, ki lahko traja šc, leto dni in več. Turki in Arabci so preskrbljeni z živežem baje za dve leti. Sedaj jim je prišlo na pomoč dva tisoč izkušenih 4 4 4 sinov puščane" iz Fez.zana. kteri so +0 dni tnarštrali čez pustinjo iz Ibiatta. Glavarji inohainedanskih čet so prepovedali vsako obdelovanje polja v notrajnosti dežele, trt ko da Italijani ne morejo dobiti nobenega živeža, kar ga ne dol>e čez morje. V takih razmerah je nemogoče prodirati dalje od morskega obrežja Meksikanska revolucija je končana. General Hernardo Ifeves, kteri je relvelinnl proti Madcru. se je 25. t. m. prostovoljno trdal v roke nasprotnikom. Madero baje ne bo storil nič zalega Revcsu z namenom, da pridiobi njegove privržence i zlepa pomiri republiko. — Na preklic ruske trgovske pogobde z 1. 1832 radi kontroverze vsled židovskih potnih listov bo Rusija, kakor se Čuje .odgovorila r omejitvijo ameriškega irnporta, Dunia se zdnj bnvi z novim carinskim zakonom, po kterem bo v c»v« vrst blaga iz Zeilinjenih držav prepovedanega v Utisifi, Httt^o-vazno rusko časopisje huj«ka proti .V meriča nom. * - Socialisti v belgijskem parlamentu so izposlovali na predlog sod rugov Vanderveldc. Rover in NVautorv ri>nrlflmentarno preiskavo katoliških misionov v Kongi^ Socialist i so predložili dokaze o nezaslišanem barbarstvu, ki ga misionarji in njih mešetarji v Kongu sistematična izvršujejo nad ubogimi čmokožnimi domačini. Misionarji so me<1 dnigim ob-dolženi tmli, da so za svoje "kolo-tiijaLne kai|>ele" silotua o^Vvajali otroke domačinom in gojili pravcato suženjstvo. — Velikanski št raj k na Angleškem je zopet na obzorju. IVemo-gr ji v Wallr.ni, 2(*>.000 po šte\n-lu, se pripravljajo za kolosalno bitko sf>otnladi. Hočejo več ¡»lače. Lastniki tekstilnih tovaren namera va.jo irj>rti nad 100.000 dela v cev še ta teden radi spora z ne linijskim delavstvom. Železniški delavci so veti no bolj nemirni in nezadovoljni s položajem dolžeči železniške drružhe. da se ne držijo pogodbe, storjene po zadnjem štrajkir. — Nasledniki Nazarenca, ki je bil vbog in ni vnlel kam bi položil svojo trudno glavo, znajo do bro ceniti vivdnost denarja, (''e tudi pravijo v pridigi, da gre la-glje velblod skozi šivankino uho kot bogatin v nebesa, tedaj so vseeno pobožiijakom duhovniške in lajiške barve bolj všeč udob nosti na svetu kot tolažeča menjava -na negotovo prihodnjost. Kako cerkev in njeni knezi smatrajo za življensko nalogo nabi ran je zakladov, ki jih žro rja in molji, dokazuje zopet statistika o premoženju katoliške cerkve Avstriji. Od leta 1H80 se je cerkveni itne-tek, ki je znašal takrat 598,5 mi lionov kron pomnožil do leta na eno miliardo kron. Višji cerkveni knezi pa lastujejo š» ogromna privatna premoženja. Olutnuški nadškof ima na leto štiri mil ione kron dohodkov, njegovo posestvo pa meri 50.000 hektarjev zemljišča in se prišteva med revne in siromašne agrarce. kateremu hočejo socialisti znižati dohodke s prostim ti vozom argentinskega mesa. — John D. Rockefeller drugi mora plačevati davek od $333,908 ker je po naključju prisegel, da lastuje za $200.000 manj premoženja. Ta svota je ettaka njegovemu privatnemu premoženju. Ali bi ne bilo umestno, če bi nad njegovo nedeljsko fiolo blifi- čal napis: "Kako naj se izvežbam za uspešnega krivoprisežnika?" Meanrake barone v tTiinaigu je zadnji trden zadel ohčuftmi udane»-. Anglešika vlnda je pretrgala nadaljni imnort mesa iz Amerike za taojo afrmado. To |>o-tnrni. da je m«ymi trust, kteri je vsako leto pošiljal do 30 mi 1 ion o v funtov mesa za angleško arma*lo. zgubil svoj "busmrsa'* v Angliji. To j<» klofuta, ki mesati^ke kralje lv>l boli, kot .pa vse tožbe zvezne vlade. MVvjt! trust z Iraj strahoma pričakuje, da bolo Angliji sledile tudi druge evropske države. Socialistični policijski šef Hu-tehiiMon v Onstnd June t ion, je naprosil šolski svet, da naj prepusti štiri prazne lote, ki so lastnina šole, mestu za ustanovitev mestne drvarnice na dotič.nem prostoru. IIiití'hinl¿*wi ,>e vnet zia mestno drvarnico, kjer naj bi bilo delo rezervirajio izključno m btezposelne deJavce. Na topolnoma varen, ker nima s Čim -sitrahovati svojih žrtev. Ravnota.ko se lahko zgodi z modernim roparjem - kapitalistom. Odvzemi mn orožje — kapital, s kterim strahu je svoje žrtve — delavce, in neškodljiv bo. Ropar - kapitalist naj gre potem delat. pa si bo aaj po«trno služil svoj kruh. "Mir ljudem na zemlji!* je včeraj (na božič) zoiMtf. odmevalo po "božjih hišahM. Oh. kakšen mir je na zemlji I To lahko ve sam papež, kteri blagoslavlja krščanske morilce v Tripolisu. DELNIČARJI JUGOSL. DEL. TISK. DRUŽBE POZOR f Zadnji pondeljek večer v Januarju 1912 ob 8. uri se vrti redni letni občni zbor delničarjev Ju-i?osl. del. tisk družbe, v dvorani F. Soukupa vogal 26th Str. in Avers ave. Dnevni red seje se naznani po. zneje. Prosi se vse vnanje delničarje, da pošljejo na svoje zastopnike tozadevna pooblastila. /i Direktorij J. D. T, D. Jako važno vprašaa|e? "Ali sem le poslal zaostalo na ročnino na "Prole-tarea"! 6« ne? — PROLETAREC ust za interes K DELAVSKEGA LJUDSTVA. UHAJA VSAKI TOREK. Lastnik ki i<4j>t«lJ Jafotlovaatki delavtka t Ukor o« dru/ba v Ckksfo. III. Marocaiaa: Za Amartco 1150 u c«lo leto, 75c Uto. $1 s« pol Ista. kaznijo. A sedaj, ko je zvedel, da U*l« nedolžen človek mesto njega umrl, se je odločit pove tej pogodbi, dasiravno j, V,' »reaaedniku pa ae je zdelo to je bil skupen nastop za delavsko votno namenjena le za o*loviala ,«1 y JI' tuli rati oba min infra iiAi^n.k«,. .___...______ _____________• • _ ... i * , 1 ''«01&. muk. smrtna obsodba. Gorkijsv ''škandal99 ~ delo ruskih špijonov. (Konec.) Gorkij se je končno premi«!il. Šel je v dobro uatstavljeno jmst in skleni! — da |>ojde tudi Aisdke jeva ž njim v Amerik». Ni bil pa rope. Ameriški konvencionalizem je bil najboljše orožje za ruske carjeve spi jone." njeoušev v proces (KONEC.) Dunaj, 1. decembra. \jc*ruš je obsojen, velika pied- rz okolice, sredi gruče je pa krm\A »ta «e na isti parnik kakor Presshurger je vlo- loveik,' vatreljen v čelo, (»o-1 CJorkij in excluí i «o vsi trije wo- lžl1 ni,'n(wtno pntAžho in pri/iv; zagrinjalo torej še ni zadnjič pa- takoj gotov, a kterirn parnikom "tava Je k™*ana **** I>OIi>tni- pojcle,, ker liotel je prej obiskati kov Je imikl°' (ia krrv TK)izkUte Francosko. Naposled se je odločil. sa,ve*a u,nora ,n iU> »e Pl«oma da pojde s parnikom "Kaiser Wil- dvoren za svoje dejanje in na- helm der (Jrosse", ki je imel odh (J° 80 m>(,mkl MErekli' lUi ¿e pluti iz Bremena v par do*. let. t1ežko primerna ka^en za Komaj je počil strel, so igralci (j[m je /^i]^ to zvedel, je ne-! kl •e Je popolnoma pone planili na ulico in našli so na kri-1 mmlonm kupil dva potna listka ZH Pkus, o katerem sam ši&ču, kjer je počil «trel, gručo lju- jednega zase in dnkgega za svo- (irž"v,,i Poznava, d-a je di, ki je krepko držala nekega jega j)omočnika Finkel>fteina. V- • ^ gtor^'n v najvišjem afektu, kmeta ' MMM leižal človek,' vstreljen v čelo, l>o-1 (Jorkij in otipluli «o v«i trije pro-fceg njega pa revolver. Kmalu je ti New Yorkit ne da bi bil zadnji bil na mestu policijski vaz. Doz- kaj ehutil o tem. devnega morilca so odpeljali v je- Vprašanje je sedaj bilo: Bo-li čo, mrtveca jm v bližnjo mrtvašni- Gorkij v Aanerrki bival skupaj s co. SV0j0 ženo, ali mu IkmIo ameriški I iw,]e Nekaj tetlnov kasneje se je pri- prijatelji svetovali, da naj preno-čela obravnava. Kmet je tajil, da ¿ujeta ločeaiot Zeller je bil zelo Kaflpravo proti mlademu D«4 ni storil zločina, iln je šel proti vznemirjen, ko je videl, da je (¡or- ,na,"HMI dvorni svetnik križišču, da bi tam počakal voz kija že na prurtaiiiNČu ladiji epre- Mp- ^ach. On je gotovo prepri poulične železnice. Kar je |>očil jel njegov jnastorck z večjim šte^ I < HM' Je vodil v dovr^^io ob- , v, jc"ktivno«tio in da ie iakai aamo čisto rennico. Ali drugi ljifdje bi bili inkali resnico po d»ruigi metodi in bi jo morda našli drugače. Xaj-vestnejša objektivnost ima tako različne barve. f'e si' inwi pred se- burgerja in Hiughoferja ni imel kaj prositi, temveč jih vpraševat ti in oni so mu imeli brez prošnje odgovarjati. Zakona, ki deli priča v različne razrede, pač še ni. Ditžavni pravdni k je govoril, kakor je bilo pričakovati od njega. Obtožba se mu je zdela dokazana v vsakem pogledu in obtožence va odgovornost nedvoimljiva. Naglasa I je pa. dto ne toži v tein smislu, kakor da je bilo dejanje davno pripravljeno in da za tako mnenje ni dokazov. Na razpravi je bilo lunarnih strank, nad tega, da so se krepčale »tare orga- kterimi »e hoče trinoAka ruAa nizaeije, sta se ustanovili dive novi, vlanla mafcčcvati. Taki be^nini da. namreč organizacija občinskih na- porti van i iz Amerike so izročeni t* a vi junce v in delavcev ter d rušV naravnost ruririm robljem v roke vo bolniških ttnežajev. Z:wlnji čas Ker pa je že na dnevnem redu se je delo posel**) centriralo o- pravi Berger — boj zoper nepo. krog organiziranja rudarjev, po- trebne ruske pogodbe, naj se raa-sei*io v Zenici, kjer ima rudarska veljavi tudi ta pogodba. Uesolu-organizacija svojo centralo. Tejjcija je izročena zborničnemu od-akciji je z vsemi silami nuoproto-1 aeku za zunanje zadeve, valo vse o:I klerikalcev do vlade. Kongres je v j>ctek zaključil za. Vsa ustavnost. ve« društveni in «klanje čez praznike in otvori se zboroval ni zakon se je teptail z | zopc.t 4. jan. nogami. Klerikalna reakcija, ki dlo v tej tragediji. Ali da je tragedija, to se lahko pravi že dane?. Toliko tragičnih momentov je v je »tega leta zvi>ila nad njim v o- bila večina čaftniških reporterjev krajui jetniiSnici.. tako prijazna napram Gorkiju, da Isti dan, ko se je imela zvršiti je slabo izgledalo, kiako se twxiio obsoitba. se je pripeljal iz okolice dali pregovoriti za škandalozne star kmet, rn je zgodaj zahteval, storijo. naj mu dovolijo vstop pri guve- Toda carjev vohun malokedaj nerju, ker mu ima povedati važno obupa. S pomočjo M„ mojoga za novico. Komaj je kmet vstmpil, je stopnika v New Yorku je Zeller pričel na hitro pripovedovati, da najel nekega gotovega ča-snikars-pra\i morilec pri njemu v hlevu k<^ga agenta in mu dal sliko Gor-umira, naj se smrtna obsodba pre- kijeve prve žene in otrok ; odkril kliče. Pripoved kmeta se je zgla- mu je tiali nektera st» je autor izkrcal. Bati se je pa zagleda svojega soseda, s kate- bilo, da mu bodo kaj singestiraii. rim sta živela v sovraštvu, ker mu Na srečo se je Gorkij (zamotil z ni hotel dati svojo hčer za ženo. s mnogimi časniškimi poročevalci, prestreljeno glavo ležati v krvi. vsled, česar je malo govoril s svo-Prvi hip se je ustrašil in hotel je jimi rojaki. Od pastorka je Zed-1 Porotnike, ki selijo po vtiskih, »bežati, ker se je bal. da bi njega 1er hitro zvedel, da bosta Gorkij I ne P° jurističnem spintiziranju, imeli m morilca. A tu so ga pa in Andrejeva gosta socialista Wil- I>a*' ™ vseeno, po kateri vrsti dobi-novodosleci prijeli. shireja in da Iwista skirjwj bivala I VH-i° SV0J° stiske. In človek se ne Porotniki mu niso verjeli, ker v hotelu Bellelaire. Ta vest je more "braniti pomislekov, če vi-so veomisleke, ki jih je imel zagovornik ne le o izvedenčevem mnenju, vendar dovolj vprašanj t,udi v tej, hočejo, neomejeno gospodovati, sel SOCIALISTIČNI PREGLED i amen in konflikt med zagovorili- je očitno piotcžirala od zgoraj. — Socialisti na Bolgarskem'so stvom m fa»m ozn i m tolmačem Najbolj delavna je bila zveza pred kratkim dobili svoj prvi KraiLsom je nastal prav zaradi te- nekvalificiranih delavcev. Organi- dnevnik Tvodnevnik "Rabotil ga ker b, bilo po tolmačevem pre- riraIll jp mcd dni(rimi in čeaki Vjestnik" izhaja zdaj vsak vo.h, beaed Danaa polaaim" mi- /;l(|M.ji čas taM op* kank« delmroe Socialistično gibanje na b3 S Iti, da se je Njegus rea že iz Tiv M«j je bil najugodnejši mesec; grškem napnxluje s krepkimi ko-sta odpeljal na Dunaj z namenom, takrat je organizacij» pridobila ! rak'- da pojde streljat „, Hoehenhur- po ,l,s,t „ovil, rlanov ~ Velikanski protest j. i shod gWJ« \ tUk, da J6 državni pravd- na I>roti t, i,K>lit«nski vojni so zadnji . T fl,pi!8tiI ide' Stavk je bilo v zadnjem uprav- teden primlili italijr.nald sociali- jo da je prišel N.Teguš kot pri- uem letu Mlo Vabljene aUvko- »ti v Milanu. Govorniki so neiwni-pravi jen ali pa moril« celo naro- Uaze iT1 oblastne šikane so označe-M>»o ožigosali viado v Rimu. «00 atentator M D,maj. se ne da Valc to feta.'VM*» skupaj je bilo U^rajna vojna, ki je že požria ^ zavrniti. Obtozevalee je izkusai 23 gibanj; oreaeda do mczgU Ttrao. '-ex. kaj b, bilo ce bi tudi lwtale brez pri ostalih se je dose- - Najnovejaa politična zna,men- < pnstas, drugih strank napravili gel spolen ali pa delen uspeh. j« v Milwaukee kažejo, da najve-tako! Hotel je torej obsodbo, da Največ delavcev je zaposlenih nasprotnik proti tamošnjim ao. ne bi^streljanje v parlamentu pn- l€imi jnillwtriji (16.429). V indu- cialistom v «pomladanskih volit-s o v navado atrijskih in obrtnih podjetjih vah ^ katoliška» cerkev. Katoliški Zagovornik dr. Pressburger je Lploh jih je zaposlenih 47 ^ Iz I duhovniki in lajiki v Milwaukee v celoti prav spretno polemiziral L^ tph je organiziranih 6Ž69 .Po- «> teilne podvojili umaza- z državnim pravdnikom m paihi- prežni delavni ^^ - ne napade na -sedanjo socialistič- atrom ,n navajal vse momente, ki L)Ptimi leti ko nM)iIo ^^ no upravo. Na pomoč jim je pri-po njegovem prcprieanju kaiejo. ^ib^nja in delavske organizacije, « t ml i škof Shrembs iz Toledo, da je Njeguš eden najbolj cud- ¿vanajst in po, une na (lan (lanWi O., kteri je pred nekaj dnevi pov-nrh obtožencev . I a ne hi. bilo -(lela poVprei^o m> 10 ur na dan U11^1 8V0J h"Pavi rekoč: je vprašal _ nobene razlike med Poprečni dnevni zaslužek je zmv Trajni čas je, črn rešimo dela v--Plenazeljnim rokovnjačam in nbo- ^ preA pptimi leti 2 K 75 vin <* ^ nevarnostjo socializma, gim Njegusinn? 1M enem kopitu (1ancf| pa 3 K 70 nn. Največ or- komunizma in drugimi »i da b, men , . , Ko * gwizi«lih je bilo pri železnici ^ že vprašujejo, dali je škof kako ni klical I><<1 s Hochen - - burger jem !'*. temveč "Živio so rzmi ciafizem 1" Zato ker je bil« to eksplozija v njem; zato nji^gov klic ni bila kletev, temveč navdušenje. To je bilo jugoslovansko navdu- šil 71). Povprečno najkrajši delavnik imajo tobačni delavci (8 ur.) povprečno najboljšo mezdo zidarji (5 K 95. vin.) Po številu članov so orgadizaci- z zadnjo besedico mislil tudi — katolicizem. — Sodr. Jcb Horriman v Los Angelesu, kteri je pri zadnjih županskih volitvah dobil Čez 52.000 H» je DUO jngosiovansKo navdu»l. . . ~ -------, ........ trlavov i/invii'» t1n iwl j sen je ki privede nač lahko tndJJ0 zadnJe ,eto narasle za 1678. Sa-r , fla\,Ja' da ^ ^OP»1 od HmlSaTejSnjaTe te dali ni m0 V Sara^vu ^ levilo članov ^-.tnistv« m vse .svoje ostalo .^iv- pra^iT^X ^ 1H0O. Odtod se tudi M^.^-^ • uje v parlamentu, naj bi to ,K>sta- ra7UT° jeZa StadI^eva T> • . f .u li spomini na dunajske porotnike ^mokracijo. - Stroke L ~ 1 ri m uniči pal ni h volitvah na ki oproščajo obtoženca na name- T15 srtavnih or,wnizwii. ^ L^ ^! ^1 s°1s0Clftlt-ravanega umom . . . Veat vam P^T»žnic ter 65 odsekov in vpla- > 3[> ^ležev v »'"I • munieipalnih zborih. Poprej so jih imeli 52 in sedaj imajo 87. V Ma-(Vidu so izvolili dva nova mestna svetovalca, tako da im-a^jo sedaj štiri. V mnogih mestih so se socia-Mi združili z republikanci z namenom, da porazijo klcrikalce. Vlada je mesec dni pred volitva- zmoto njegovih možgan. Če to vpo-1 liscev "l07.' bridkih ^omočnTkoV I ™ ohsedno stanje po števate, boste zanikali vprašanje ^. občinskih nastavl.jencev bl mora reči: S tem obtožencem ne morem ravnati tako. kakor da vse ga tega. kar smo slišali o njem. čevalnic. Koncem maja je bilo organiziranih: Lesnih delavcev 315, kovi- ne bi bilo; z njim ne morem rav- »«rjev 414, stavbinskih delavcev nati, kakor ozneje — ko je bilo že preipozno. Sledeči večer je hil Gorkij z Andrejevo na sestanku socialistov v Grand Central Palače. Vršil se je tudi Wilshirjev «prejem v hotelu Belleclaire, kjer je bilo prisot.mb veliko število prijateljev, reporterjev in — narav-no tudi dovolj voh Trnov. Z«dnji pa niso držali križem roku. Končno je prišlo, kar je imeflio priti. Tz Londona je prišlo po kiab- o poizkusenem umoru. I knjigovezov 35, natakarjev 52, Porotnikom so predložili troje »trežajev 116. Izmed 6068 je 20 vprašanj: PoLskušen umor proti I °d«totkov analfabetov. justičnemu ministru; prestoj>ek Gla\iii zvezi so plačale vse or-proti telesni varnosti v zbornici: I T«nizaeije 5360 K 80 vin. Posa-nedovoljeno nošenje orožja. - fmezne zveze so imele let« 1910. Prvo in drugo vprašanje so po- dohodkov 103.543 K 12 ™ . iz-rotniki potrdili z 10 proti 2, tretje datkov pa 85.985 K 87 vin. Podpo-pa z vsemi 12 glasovi. Sedem let re za nezaposlen,» so znašale 31.. težke ječe, vsakega četrt leta post 944 K 57 vin., potovalne podpore in vsakega' 5 oktobra temno celi- 6155 K 42 vin, bolniške in posmrt-co — to sodbo so izrekli dvorni ne 4296 K 51 vin., izredne podpore l>rp<1 trtijK>m v Parizu kon-svetnik Waeh, deželnosodni svet- in stroški pravovarstva 2277 K 9 |JaIa živlJttlie- Pogreb, ki se je vr-nik Frauenfdd in sodnik Ittptl. vin«, agitaeijski stroški in komi- ^ 20, t'.m'' ?e biI ««Jve^ji, kar Pet let težke ječe je po zakonu | sij«fki donesek 8753 K 45 vin., iiz- !lh P0"1"' £aril i*7^ smrti Viktor- cialistično agitacijo. — Prihodnji kongres socialistične stranke se vrši v Oklahoma City, Okla., in sicer v maju 1. 1912. Tako je določil narodni komite stranke. Jugoslovanska Socialistična Zveza ima. pravico poslati dva delega ta na kongres. — Ptaul Lafargue, znameniti francoski sorti na*el dovolj razlogov. | z wtalÍTni zve7ami na fo ™«h ie cela vrsta govornikov iz- boli ri/širi «tn«nJJ - • kazRla zadnjo čaatala\Ticniii aoem- 8trokovna orginiiaclja v Bočni in | V^Hni^ oi^inÎsmH^üfv?"1 ^^ k «-----------I * ^ y ? Posruže- j Wen< Navzoči so bili socialistični Hercegovini. vala strankinega glasil« sega mnogo zanimivega in d«je I stroke. W«»zacijami ^ j gHje, Rouhanovič iz Rusije itd.— jasno sliko stroko^eg« gibanja. Tz blaga iniÄkeca nor^ii. ' ^ Lñf"r*ri* ^ bii 1>° ------ 1 Poročila je «e znamenitih, aarkaWkmih spisih po vsem svetu mol *™1 .1 omoffort-l.W, K 1., vin.. i>m,v» 1150 K 20 njo „ro. R^kcl jo. d« rWk v 70 |¡ v«w" H|m>noIm'M /M nobeno d« da je i/.|K>atavljen gamo trpin drugim v iwqxjtje. Njelena, h¿i 'Karla Miarxa, je |i hotela umreti ž njim. Svoje Lafargue končal a alelí bfMMljtllli : " TllílVlll /. ve-ker vem, da stvar, za kte-"aem ** boril * > I*'1- kmalu firala" tni mu .spomin! Razno. / soboto Kapitalistične t rombe rade pov-" 'o, da socializem je proti-iki, (!»:i j«' prfcel iz Evrope, bi radi vprašali: aili je to arne-i>, tla par denarnih parazitov ira 90 miKonom Američanom, morajo plačati aa železni-i listek, plin, elektriko, živež, obleko in čevlje T I n, kajpada, to je tudi ameriško, da predsednik, prva glava v republiki, napije pravico ruskemu carju! Res ameriško! Washington. Jeffereoi^ in Iincoln bi ae v grobu sedemkrat obrnili, če bi znali . . . — Tripolitanska vojna. Itali-poročila govore, da so v bitki pri Homsu Italijani v ubili in ranili čez 1000 Arabcev, ."><¥) pa vjeli. Turki žanjejo to vest. - Revolucija v Meksiki. Pred-ik Madero je povabil bivšega nlnika Diaza. oroti kteremu je aadtoje leto boril z orožjem, se naj vrne nazaj v Meksiko. aj je to storil, se ne ve. Goto-pa je, da si bo Madero s tem ofoil če več sovražnikov. V feiksiiki je proglašeno obsedno tanje. -.. V nadomestni volitvi za kon-tcs V Memphis, Tenneaee je dobil ocialistični kandidat sodr. Whe-iherall 2010 glasov. Demokrati-en "složen jug" se bode kmalu >olj bal socialistov kot republikancev. —O aferi bratov .Me Namara pišejo kapitalistični časniki še vedno tafco obširne razprave, da se človeku kar studi, ko čita vedno ponavljajoče reči, o katerih danes trdijo, da so resnične, drugi dan jih pa preklicujejo kot neresnične. Taka zmedenost v poročilih o aferi bratov Mc Namara pa mora privesti razsodnega delavca do zaključka, da se kapitalističnim časnikarjem ne gre za drugo kot ■za senzacijo. Prav lahko izrečemo, da med vsemi kapitalističnimi časniki širom sveta so najnižji ameriški listi, kedar gre za denar in senzacijo. — Tudi angleški kapitalisti organizirajo pinkertonce, katerih glavna naloga bo pripravljati strajkujočim delavcem poraz. Za organizacijo delavskih ogled uho v in pinkertoncev se poganjajo železniške družbe, ki so pravzaprav vstanoviteljice te obrambne čete za kapitaliste. "Times" klepeta o tej pinker-tonski organizaciji, da bo vojaško organizirana in bo imela nalog braniti lastnino in skebe. Čudno pa je vseeno, da angleška vlada, ki se širokousti vedno, da je najbolj liberalna na svetu, molči in ne stori nič proti tej organizaciji, ki nima druzega namena kot razbijati glave strajkujočim delavcem. Tudi tukaj velja rek, da so kapitalistične vlade podobne druga drugi kot jajce jajcu, kedar.gre ta korist kapitalistov. ) — Vsak kapitalistični šmok si Jdaj ob prostovoljni smrti sodru-Lafargue-a že drzne pisariti o ihologičnih učinkih socializma, i tem pisarenju se pa družijo kedastoče z nevedo. Neki pisar-iek si je dovolil Lavro Marks-Lafarue proglasiti za prvo soprogo Engelsa; neki drugi tak vsema jo je (pa poročil kar z Jules Gttesdem in ji milostno dovolil isireti v otrpčji posfelji. Vsi kapitalistični pisarčki so pa v tem •dini. da socializem ni zdravilo za areČo. "Kunštne" kapitalistične pisu-at pa ob tej priliki vprašamo, naj ®sm povedo vsaj enega zagovornika kapitalizma, ki je ob svoji «»rti dejal: "Umrjem v veselju i* »vesti, da bo «tvar, kateri sem Posvetil svoje življenje, triumfi-r»U v bližnji bodočnosti . - Revolucija na Kitajskem, ^eraj *e je otvorila v ftangaju W*toovna konferenca, dfini ravno *^hriofn»rji polagajo malo važ-**ti na vsako pogajanje. Obe «toliki, republikanci in impera-itnatai po pet zastopnikov. Republikanski glavni zantopnik je Vu Ting Fang, kteri je takoj po otvoritvi kouferetioe prijel iiwperaliste, da so kršili p>reinÍTje z osvojitvijo treh mest, krtsre morajo takoj odstopiti revolucionarjem kot poroštvo, da bodo držali premirje. Konferenca je atrogo tajuai in razen delegatov ni nihóe navzoč. Republikanci mobi-lizujejo v Namkmfu nadaljne óete za vsak slučaj 6e bo lponferenca brez uspehov. Zadnje dni je počil glaa, da sta Anglija in Japonska sklenili trajno zvezo v prid kitajskega cesarskega t rana. — Nemška vlada zahteva 300 milionov mark za premoženje mornarice. Seveda trdi vlada, da je močno brodovje nujno potrebno v interesu miru, katerega hoče prelomiti angleška vlada. — V Oross Mountain premogo-kopu v BriceviHe, Tenn.., kjsr je 9. dec. čez 200 delaivcev darovalo svoja življenja za profit kapitalir stov, je zadnjo soboto znova nastal ogenj in preprečil vsako na-dalnjo iskanje ponesrečencev. V enem tednu so dobili iz jame pet živih premogarjev in 68 mrtvih; 73 mož št« pogrešajo. Državna komisija za rudni«tvo "preiskuje", kakor po navadi, vzroke katastrofe. — Predsedniki vseh unij železniških delavcev v sistem-federaciji, ki je deloma na štrajku že par mesecev, so sklenili na konferenci v Chicagu aaninji petek, da pokliče,jo na stirajk vse železniške delavce zapadno od Chica-ga v prid že strajkujočim delavcem na llarrimanovih železnicah. Če se to zgodi, tedaj bo najmanj 300.000 delavcev odložilo orodje. — Izstop katoliškega župnika. Župnik Ivan Oeler v tepliškem okraju na Češkem je skrivoma zapustil svojo župnijo in odpotovali v nemško mest^Halle ob Saali, da nastopi tam svojo službo kot pro-testantovski župnik. V soboto dne 25 nov. je bil Oeler naznanil svoj izstop iz katoliške cerkve tepliš-kemu okrajnemu glavarstvu. Občini je pisal pismo, kjeir ipravi, dia iz¡stoi>a zategadelj, ker ga duhovniške oblasti preganjajo zarodi njegovega svobodnega mišljenja. — Kakih sredstev se poslužuje meščanska družba proti delavstvu! Znano je že našim čitateljem, kako so visoki gospodje francoske republike in stebri francoske bur-žoazije najemali agente - provoka-terje, da bi jim podajali podatke o delavskem gibanju in predvsem, da bi uprizorili delavstvu škodljiva gibanja. Toda ni nam treba lio-diti po te sramotne pojave na Francosko, ker jih dobimo že tukaj pri naših sosednih okrajih Litve na Ogrskem. Budimpcstans-ka i>olicija je najela enega izmeid najdelavnejših sod rugo v Dezideri-ja Silbersteina za vohuna, ki je ponudbo po naročilu strankinega vodstva sprejel v ta namen, da razkrinka nemoralno početje policije. Vsa zadeva se je tako le zgodila. Meseca junija je posetil sod m ga Silbersteina detektiv Iv. Kadar in mu napravil ponudbo, naj se za redno plačo udanja policiji kot vohun. Silbersteinu je takoj prišlo na misel, da bi policijo zvodil. zato ponudbe ni odklonil, pač pa si je izvolil odlok za premišljevanje o ponudbi in se je med tem časom posvetoval s strankinim vodstvom. Člani strankinega! vodstva so mu svetovali, naj stopi navidezno v službo policije, naj sprejme denar in ga izroči strankinemu tajništvu. Silberstein so d»ali za vohunstvo 70 kron mesečne plače, ki pa jih je ta vedno «proti izročal strankinemu tajništvu. V petih mesecih se je nabralo .180 K. In celih teh pet mesecev je vodil sodrug Silberstein notranje ministrstvo, politični oddelek policije in tajno policijo za nos. Pripove-doval jim je resnične stvari, ki pa so bile povsem brezpomembne za' policijo. Policija mu je to tudi dala razumeti s tem, da mu je namiga vaía, kako lahko si prisluži denar s poročili o važnih stvareh, kako ipotrebni so "vasmi dogodki" itd. — Bud imperta nska policija še vedno dela proti socialni demokraciji s prismojeno metodo vohunstva in provokiaterstva. Zlasti bi bil mpral poročati sodrug Silberstein o vseh zaupnih sklepih političnega in strokovnega delavskega gibanja, naprimer o načrtu socialno demokratične stranke o prilik? Tiszovega potovanja v Arad ter o moči pekovske strokovne blagajne. Tudi bi bil moral iz-vohuniti, kaj se je godilo v sejah reformnega kluba, kjer se shajsjo liko metamorfoz, da ni sam sebi meščanski eocialni politiki in dru- več podoben. Če bi mu bili izpre gi naprednejši elementi iz tnefrčan* skih krogov. Budiim|>eštanska policija je bila do zadnjega uverjeaia. o zaprlo. Seveda je takoj skušala1 vse olepšati, češ, da je nekaj navadnega najemanje policijskih vohunov (lepo priznanje!) Opravičeval se je t uda gospod Boda, a se ni opravičil, pač pa je iznova katuro so napravili iz njega Kitajci, ki se vendar, če tudi menda ne po pravici, bahajo z najstarejšo kirituro. Če vidi peklenski knez tako odurno spako, se mora pač ustrašiti sam sebe. Kar počenjajo kristjani s hudičem, bi ga moralo raizkačiti, tudi če bi bil bolj imtfike duše kakor je. Tam doli, kamor pridemo baje vsi razven Marijinih devic in čukov, mu nalagaj dela, ki so pač izpod časti pravega gentlemana. gozdovih, če je Movek le znal psr spakedranih latinskih besed in če je napravil ris po predpisu. Zaiklia-de je kazal ljudem in marsikdo je f>ostal bogat s hudičevo ¡>omočjo. Dandanes mora SpekuNant, ki hoče nagrabiti milione, poseči v svojo lastno brezvestnost m brarduš-nost, hudič |»a se mu roga, češ kaj mi je treba tvojih falsifieiranih |*ttlpi«ov, ko bo tvoja duša itak ino^a, ne da bi se trudil za njo. Ljudstvo ima dandanes mnogo opraviti z lastnimi skrbmi in večinoma ne pogreša hudiča. Če ga Kranjec z vsako tretjo besedo kliče, si ne misli pri tem nič posebnima in ime mu gre le iz navade' z jezika T* ena obrt je nezadovoljna, da je postal zlodej tako pasiven. To je tista, ki je najbolj potMiovaJa njegovo sodelovanje, ker je najbolj nesel peklenski strah in hudičev rep. X. Dopis. GOSPOD HUDIČ. potrdil sramotno dejstvo, da poli-i Ko so na Dunaju razpisali mesto eija najema denunciante in vohu- krvnika, se je pač oglasilo blizo ne. Na lepih stebrih sloni današ- tisoč prosilcev, če ne še nekaj več, nja družba! " med njimi trgovci, advokati, urad^ ni ki, sploh več inteligentov kakor "navadnih" ljudi. Ali to menda vendar ni dokaz, da je rabeljski Hndfteve fotografije nimamo. °PraveU posebno Mn. Tboge-Pač pa imamo veliko opisov tega' m 11 hlulir'u I»» to naložili kot podzemeljskega moirotca in veliko *lavni ki se je včasi povesti o njegovih prikaznih ter o Meval z olimpijskimi bogovi, ki njegovem delovanju. Vendar je s no*a b«klje, ko še ni bilo no-temi rečmi še velika težava, ker bme žveP1(knk<* ™ «vetu, ki je soje preveč neenotnosti, preveč na- vozimo se v železni-profesorji še v mladosti slikali 0iah- l>arobrodi in avtomobili, leta-za divjake, dočim vlačijo zdaj vsa^- mo P° ^raku' imamo elektriko, br kovrstni učenjaki neprenehoma o-peke, č.repinje in čndlno šaro, katere ne bi starinar za Ljubljanico niti pogledal kot njegovo kuhuro in P«k^nske stroje znamo izdelo-n« H«fi ti«ti «t»,ri ««tv^ii fn^i vati. Na kilometrične daljave zna- zojav, telefon, z žicami in brez žic; služijo nam repetirne in strojne ipuške, kanoni, torpedi, bombe na dati, tisti stari narodi torej, ki se še niso toliko oddajili od u-stvarjenja zemlje, nebes in pekla kolikor mi in ki bi se pravzaprav morali bolj natačno spominjati na tedanje dogodke, so bili že popolnoma navskriž zaradi svoje nad-in podzemeljske gospode. Tam sredi Azije so svojemu Arimanu pripisovali enaka leta kakor svetlemu bogu; od nekdaj sta se bojevala, kdo bo vladal na svetu. In enake odnošaje so tudi narodi mnogo poznejših časov nahajali med svojimi bogovi. Tako je na primer germanski Loke imel med Azi opravljati funkcije'hudiča. To so najboljši (V>ka/i, kako visoko so stari barbari spoštovali hudiča. Šteli so ga kratkomalo med )>ogove. Pa celo ljubili so ga in če je bilo treba, tudi pomilova-li. Prometej, ki je bogovom ukradel ogenj in ga prinesel ljudem na zemljo, je pač zaslužil tako ljubezen : le pomislimo, kaj naj bi počeli naši gostilničarji, če ne bi bilo ognja za njegove kuhinje in kako bi bilo sploh, če bi morali močnik in žgance jesti sirove! Ko je bil tako dolgo prikovan na Kavkazu in so mu jastrebi vsako noč ki ju vali jetra, bi bil zaslužil še več pomilovanja in če ne bi bili ljudje od nekdaj nehvaležni, bi bili pač morali organizirati ekspe-dicijo na Kavkaz, da bi ga bili rešili. Toliko je bil pač vreden, kolikor tista koketa Helena, zanadli katere so deset let oblegali Trojo. Ali uvrstiti bi ga morali vseka-ko med hudiče. Zakaj bil je pun-tar. Uprl se je bogovom. Proti njihovi volji je nosil o^enj ljudfem. To pa je moral biti vsekakor velik, morda največji greh, kar dokazuje že ime sedanjega glavnega hudiča: Lucifer, to je tisti, ki nosi luč. Tako je bilo in tako je še sedaj ; nositi luč je hudičevo delo. Božanskega' pokoljen ja so hiK tudii drugi hudobci starega sveta. Njih greh je bil ta. da so se dali premagati od drugih bogov. ka>-kor naprimer Titani. Zmaigovalci pa *o jih potem treščili v neznanske trlobočine. kjer so potem snovali zarote /oper nove gos|w>darje sveta. Ko je prišel hudič skozi stari testament do nas, je že preživel to- daljav mo ubijati neopaženo. Hudič pa se mora posluževati najbolj zastarelih metod, kakor da so se mučilnice iz srednjega veka preselile tja dol, pa tehnično obtičale tam, kjer so bile pred par sto leti. V olju mora cvreti uboge grešnike, na ražnju jih mora vrteti, ščipati z razbeljenimi kleščami, puliti jim lase m brado, pa neprenehoma kuriti. kuriti kakor ogljar. Pravijo, da je elektrika in vse kar je z njo v zvezi, hud»ičevia iznajdba kakor tisk. železnica in avtomobil. On pa mora delati po takih zastarelih vzorih, kakor da je bil kdaj birič svete inkvizicije in ostal njen hlapec. ko je inkvizicija v praksi že davno minula. Ali za to degrediranje se maščuje. Treba je le, da se spomni, kako je bilo nekoč, pa je takoj ves satanski. To so bili časi. ko je hodil po svetu zdaj kakor odličen gospod, zdaj kakor stara baba pa uganjal svoje šegave burke z ljudmi. Pa ko jih je učil coprati in jih tako t rumom a spravljal na grmade, da jih ni bilo treba več v peklu sežigati. Ali pa ko je zvab-ljal moške in ženske, posebno ženske, najrajši mlade in lepe, na vrh Kleka in tam uprizarjal zabave, katerih ne dosežejo vse orgije modernih dekadentov. ki ne vedo, kako bi zapravili deijar. pa tudi nimajo niti sveže moči, s ka/tero so se ponašale mesečne noči pod hudičevo patronaneo. Takrat je bil umetnik, kavalir in vladavr. In kadar se spomni na tiste čase pa se ozre po svoji sedanji kla-vernosti. tedaj zwpolje srd v njegovi duši. In hudič se maščuje. "KakoT Ej, na sto načinov. Kje je zdaj še kak "auto da fé" kakor v blaženih španskih časih, ko so dolge procesije s prvimi velikaši dežele, s kardinali in škofi na čelu i vodile uboge kri v overee po u-licah do morišča. kje je sežiganje živih ljudi bolj dražilo živce kakor najkrvavej*i boj z biki T — Hudič je pokazal figo in konec je teh krasnih zahtav. Komu prinese le še par vinarjev, če mu ponuja svojo dušo še tako podpisano in zapečateno! Cekine, cele vreče cekinov je včasi prinašal po noči na raakrižja v | Kenosha, Wis. V zaidnjej št. 223 "Proletarea" je bilo naznanjeno, da priredi tu-kajšni Jugosl. soc. klub št. 11 na starega leta to je 31. hembra v "Columbia Hall' svojo veliko veselico. Sedaj sa pa^moa bodemo skrbeli, da se take muhe našim Salomonom pred ko mogoče za vselej izbijejo iz glav. Veselica pa se vseeno vrši, in sicer eden dan pozneje, to je na "Novega leta dan" v "Columbia Hall" na Milwaukee ave. In potem ako pra?v kakšen kapitalist od jeze poči. Začetek veselice je ob 2. uri popoludne, po že popred objavljenem programu. Toliko jugoslovanskim delavcem na znanje. > Frank Žerovec, tajnik. . POZOR 80DRU0I AGITATORJI! Jugoslovanska delavska tiskovna družba, ki isdaja "Proletarea", je izdala posebne naročiln* karte (subseription cau*ds) za naročanje lista. Pet takih kart se proda za $6.00. Vsaka karta velja za celoletno naročnino na list "Proletarec". Opozarjamo sodru-ge lokanlne zastopnike in agitatorje za naš list, da si vsak naroči po šest kart. Karte morajo biti pri upravi lista plačauie v naprej, t. j. z naročbo je treba obenem po. slati tudi denar.. Zastopniki jih potem razprodajo med rojaki, ki še nimajo našega lista. Vse navodilo je tiskajo na U. S. postkarti, kjer je že priprav, ljeno za izpisek naročnikovega naslova tako, da je treba potem kar. to samo vreči v poštni nabiralnik. Popust pri naročbi kart - naročnic, ki znaša, če se jih vzame pet $150, je namenjen agitatorjem za eventualne stroške. So drugi! Pričakujemo, da ss odzovete v polnem številu. Vsak zaveden sodrug, kteremu je "Proletarec" pri srcu, bo naročil pet kart. To je najlažji in najenostavnejši način, pridobiti nove naročnike. Mi smo pripravljeni izdajati list na osmih straneh kakor hitro imamo 2000 dobrih naročnikov. Od vas je torej odvisno, da se to čimprej zgodi. Zapomnite si: vsaka karta velja za celoletno naročnino na "Proletarea"! Vzemite zalogo kart danes in jih imejte vedno pri sebi, kadar greste iz hiše. Karte so gotov denar za Vas in za "Proletarea", in sicer vedno.___ Upravništvo. »eeeeeeeeeeeeeessssssesso Stran Ka i ► 4 ► VABILO oa veliko veselico, katero priredi Hlov. i»ev. ii» izobr. dr. "BLED" v 8K)v. Izobr. domu Frai»kli-n-Boro, Pa., na a novega leta dam). Zadetek ob 7:30 zvečer. V8PORED: 1. "Hlo venski Svet ', poje pevski zbor Bled, — Hr. Volarič. 1'. "Pozdravljam te gorenjska stran" —A. Nedved. 3. "Jadransko Morje"—A. Hajdrih. 4. Josipi,na' j>olka—arr. K. Zujwinec. 5. Slovionac i Hrvat,' F. 8. Vilhar. Zadnja pese-m pojeta 2 pevska dr. skupno in sicer Slov. pev. i-n izobr. dr. "Bled" s hrvatskim pev. dr. 8lavulj iz Johnstown-a. pod vodstvom prof. R. Zupanec-a. 6. Prvi April: Aalorgra v dveh dejanjih, posneta iz življenja veselega kmetica iz dolenjskega, spisml Anton Medved: ta igra bo gotovo prvikrat u prizorjona na slovenskem odru v Ame riki in je polna humorja. OSEBE. Lipovec, kmet in lesmi trgovec—¿tef. Zabric. Polomica, mjegova hči — gna Eranica Akof. Maks, njegov daljni sorodnik — L. Zaman. Zagorc, kmet in iupan — Andr. Vidrich Reza, njegova iona, ga Terezina Beber Tine, njičin si-n — Fran. Kraje. Ijokarif*, imovita vdova, gna Mnrica flkevo vodja prof. R. Zupanec. predno odpotuje v 'novo podeljeno mu službo, kot učitelj g lazi >e m a Akademijo v Allegheny, X. Y., vsled tega se sleherni uljudno vabi da se pride posloviti od ljubljenega in blagega sotrudnika. ODBOR. NAZNANILO. Slov. pev. i-n izobr. dr. "Bled" na Kranklin-Conertlaugh, Pa., je n« svoji glavni seji z dne 1*. dec. 1911 izvoliio sledefti odbor: Pred*. Jakob Kocjan, box 508, Cone maugh, Pa.; |Mxlpred«. Josip Bricelj; tajnik Andrej Vidrich, box 523, Oone maugh, Pa.; zapisnikar Ludvik Zaman; blag. Anton Htrazi&ar; madz. Fran. Podboj; knjižničar Al. Krnžina. Prvi trije uradniki se stavijo pod varftčtao in sicer: Preds. $50, tajnik $100, blagajnik $100. Vsled raimih zaprek se je morala ve selica preložiti kakor preje sklenjeno in v I tatu objavljeno v *t. 22. z dne 12. dec. 1911. mesto 26. dec. se vrži (na no vega leta (Van 1912. (Glej vspored veselice na tem volijo tajnika in blagajnika in sploh vse odbore za pripravo veselic. Vse organizacije naj takoj j»o izvo-litv i teh odbornikov vjK>Sljejo njih imena tajniku Zveze sodr. Frank Petriču, 1830 So. Centre A ve., nakar slednji skliče sejo in razloži načrt za ekupno veselico. Naj se to rpošteva, in izvrši prej ko mogoče. Tajništvo J. S. Z. ZA CHICAGO. Srbska sekcija Jugosl. socialistične Zveze priredi v nedeljo dne 7. januarja 1912, svojo veliko zabavo s koncertom, petjem in deklamacijami. Na to veselico se vabijo vsi jugoslovanski socialisti v Chicagu in okolici, kakor tudi vsi prijatelji socialističnega gibanja med jugoslovanskimi delavci v Chicagi. Veselica se vrši v SOOIAL TURNER HALI. 1651 E. Belmont A ve., med Lincoln in Paulina street. Začetek točno od 2. uri popoldne. f*isti dobiček je namenjen za tiskovni fond listu "Narodni Glas", katerega žele izdajati z novim letom v povečani obliki. Razredna zavednost rn delavska solidarnost zahteva, da bo vsak jugoslovanski socialist v Chicagi na ta dam na veselici srbskih sodrugov! Zato pa na krov, do zadnjega možat ZA KENOSHO, WIS. Jugosl. socialist, udruženje št. 11 pri-redi 1 ^Januarja ob 2 uri popoldne veliko zabavo s koncertom, šaljivo pošto in dramatične predstave; in sicer "Bratova osveta" igrajo slovenski so-drugi, "Grobovi bodo govorili"—pa hrvatski sodrugi. Izvrstna godba, petje in vmes ples. Veselica *e vrši v Coluumbia dvorani. Začetek tofrio ob 2. uri popoldne. Vsi dobrodošli! SPLOSNO NAZNANILO. Vsled zaključka na seji eksekutive Jugosl. socialistične ivese dne 8. dec. 1911, M vrte seje eksekutive v naprej redno vsak prvi četrtek v mesecu ob osmi url svečer na 1830 So. Centre Ave. Vsak član tega odbora naj al to sapo mnl, ker se v bodoče ne bo poslvljalo več s kartami. — Sej se ima udeleievati tudi nadiornl odbor. Tajništvo J. S. Z. Ste le obnovili naročnino " Proletarea — Če jo še niste, storite to takoj, da se Vam ns ustavi MATI. Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorkij. (Dalje.) Popivéi ôaj je Sašenka inotëe Ht milila .legorju roko, odála v kuhinjo, a mati jo je spremila. V kuhinji je Sašenka dejala: — Če vidite Pavla Mihajloviča — izročite mu moje pozdna/ve ... prosim vaa 1 Prijela je za kljuko, potem pa se nenadoma obrnila in tiho vprašala : — Ali vas amem poljubiti t Mati jo je molče objela in goreče poljubila. 1 — Hvala vam ! — je dejalo dekle. pokimalo z glavo in odšlo. Vmivsi ae v izbo je mati nemirno pogledala skozi okno. V gosti, vlažni temi so padale mokre snežene cunje. Ali se spominjate Prozorovih? Kramarja? — je vprašal Jegor. Sedel je s široko razkoračenimi nogami in glasno pihal v svoj čaj. Njegov obraz je bil rdeč, potan in zadovoljen. —Spominjam se, spominjam .. .— je zamišljeno dejala mati in se o^l strani približala mizi. Sedla je Jn z otožnimi očmi motreč »Tegoba je počasi nadaljevala : Kj — ej . . . ta Sašenka . .. Ka^o l>o ta hodila f Utrujena bo! — je pritrdil Jegor. — Ječa jo je močno zdelala. prej je bila krepkejsa . . . Vrhu tega pa je ona zelo nežne vzgoje . . . Mislim, da si je pljuča že pokvarila . . . — begava pa je? — je tiho vprašala mati. — Hčerka grasčaka.. Njen oče je bogat mož in velik prekanje-netv kakor ona j>ri{>oveduje_A 1 i ne veste, da se bodeta vzela? — Kdo? — Ona in Pavel . . . da ! Ampak mislim, da ne bo nič iz tega: kedar bo on prost, ho ona v ječi in narobe! —• Tega nisem vedela ! — je po kratkem molku «spregovorila mati. — Pavel ne govori o sebi . . . Zdaj ji je bilo še bolj žal za dekleta; nehote je z neprijajmim o-česom pogledala gosta in dejala : Zakaj je niste spremili! . . . — Ne grel — je mirno odgovoril Jegor. — Čez glavo imam tu dela in od ranega jirtna bom cel dan na nogah. Neprijetno opravilo ob tej naduhi . . . — Dobro dekle — je nedoločno govorila mati in razmišljala o tem, kar ji je bil sporočil Jegor. ržalilo jo je. da tega ni izvedela od sina. temveč od tujca; stisnila je usti in povesila obrvi. — Dobro dekle ! — je prikimal Jegos z glavo. — Vidim, da jo po-milujete . . . Brezvspešno! Vaše srce je premajhno, mamica, če hočete pomilovati vse puntarje, kar nas je . . . Nobenemu ni življenje lahko, če govori resnico . . . Nedavno se je vrnil moj tovariš iz pregnanstva ... in ko se je peljal skozi Nižni Novgorod, sta ga žena in otrok čakala v Smolens-ku, in ko je dospel v Smolensk, sta že sedela v moskovski ječi. Sedaj se z ženo vrstita v Sibiriji. Tudi jaz sem imel ženo, izvrstno ženo — pet let tega življenja jo je vrglo v grob . . . V enem požirku je izpil kozarec čaja in je nadaljeval s pripovedovanjem. Preštel je leta in mesece, ki jih je preživel v ječi, v pregnanstvu, pravil o raznih ne Jioučavši s tem, da sta ae zopet vrnila na svoj rodni kraj; Jegos se je šalil, ona pa je zamišljeno brodila po svoji mladosti — kakor močvirje se ji je zdelo, enakomerno posejano z malimi griči, poraslo h tenko, venomer plašno trepetajočo jelšo, i nevisoko jelko in z belimi, po gričah raztresenimi brezami. Breze so rasle počasi in če ¿to obstale svojih pet le na gnilih, močvirnih tleh, so popadale in zginile . . . Motrila je to podobo in neizrečena žalost se je je lotila. Pred njo je stalo diekle z rezkim, trdovratnim obličjem. Sredi mokrih, sneženih cunj je stopalo, samo, utrujeno ... A sin sedi v mali izbi z železnim re-šetom na oknu. Mogoče še ne spi in premišlja . . . Ne o materi, človeka ima, ki mu je bližji od nje. Kakor pisani oblaki so se ji podelile težke misli po glavi in prevzele njeno srce . . , — Utrujeni ste, teta! Pojdiva leč! je smehljaje dejal Jegor. «Poslovila se je od njega in od -la v kuhinjo, / jedkim, bridkim čuvstvom v srcu. Zjutraj pri čaju jo je Jegor vprašal: — In če vas zalote in vprašajo, od» kod imate te krivoverske leta ke kaj porečete? — Kaj vam to mar. ji in pore čem! — je odgovorila. — S tem odgovorom ne hod«) zadovoljni! — je dejal Jegor. Oni so globoko uverjeni, da jim je ta stvar prav globoko mar!.. In trdovratno in dolgo vas bodo izpraševali. — Ne povem jim! — A potem vas vtaknejo v je čo! — In kaj zato? Hvala bogu, da sem godna saj za ječo, — je de jala in vzdihnila. — Hvala bogu! Komu sem pa potrebna? Nikomur . . . Uničili me pač ne bodo. — Hm! — je dejal Jegor in jo pozorno motril. — Uničili — vas ne bodo . . . Ampak' poštenemu človeku se je treba varovati . . . — Tega pri vas ne poznate?! — je odgovorila mati in se nasmejala. Jegor je molčaJ. hodil po izbi semintja. potem pa je stopil k njej in ji dejal: — Težko je. soseda! Čutim, da vam je zelo težko! — Vsem je težko! — je odgovorila zamahtiivši z roko. — Morda je le tem lažje, ki razumejo vse ... A polagoma doume vam tudi jaz ... po čem streme pošteni •ljudje . . . — A če to razumete, tetka, potem ste vsem ljudem potrebni — prav vsem! — je resno izjavil Jegor. Ozrla se je nanj in se inole» nasmehnila O pol ud ne je otovorile mirno in delavno svoje prsi z letaki; tako spretno in udobno je napravila, da je Jegor zadovoljno tlesknil z jezikom in dejal: — Zer gut! Kakor pravi Nemec, popivši vedro svojega piva. "Literatura" vas ni prav nič iz premenila: ostali ste dobra, ¡si starna. zajetna ženica, visoke rasti. Vsi bogovi- naj blagoslove vaši delo! Čez pol ure je stala s svojim tovorom mirno in uverjeno pred tovarniškimi vratmi. Dva čiuvaja, razdira žena vsled hudobnih nasmehov delavcev, sta grobo otipa vala ljudi, vstopajoče na dvorišče, in se prekljala ž njimi. Ob strani je stal policijski stražnik — Vam se bolj poda, da lovite jai kot lisjake! — ga je zavrnil delavec. Vohun g» je oplaizil s bistrim pogledom in pljunil. — Izpustite me za Imajo voljo! — je prosila mati. — Človeku m* kuni hrbet poji bremenom. — Naprej, juaprej! — je srdito zakričal čuvaj: — Zdaj že to l»a-bišče .jezika . . . Mati je prišla na svoje mesto, odložila svoj «tovor, si otria pot z obraza in gledala okrog sebe. K njej sta stopila ključarja, bnata Ouseva in starejši Vasilij, je namričil obrvi in jo vprašal: — Ali je kaj ¡»ašte? — Jutri jih prineseni! — je odgovorila mati. T(T*ie bila dogovorjena parola. Lice se je bratoma zjasnilo. Ivan se ni mogel premagati in je vzkliknil: — K, mati, dobro si se odrezaJa. Vasilij je pocenil in gledal v lonec; v tem |>a je že imel pod pazduho zavitek letakov. — Ivan — je glasno dejal, — dtfnes ne pojdeva domov, kar tu pri njej obedujva! - Urno je vtaknil za če vije nov zavitek. — Novo branjevko moni m o ¡»odpira-ti . . . — Seveda! — je pritrdil Ivan in se zahrohotal. Mati se je oprezno ozrla na vse plati in je zakričala: — Zeljnata juha! Vroči nezan-ci! Pečenka! Tn neopaženo je jemala letake, zavitek za zavitkom, in jih podajala bratoma v roke. In vBelej, ke-d»ar je zginil iz njenrh rok zavitek letakov, je vstalo pred njo, kakor žolta lisa ali pa pila men vžigalice v temni izbi, obličje orožniškt^a tíastnika in v misliti ga je škodoželjno ogovarjala : NAROČITE 8E NA DNEVNIK "ZARJA" I zgodah. o moritvi po ječah, o gla- in tenkonog, rdečeličen človek bistrih oči. Mati je predjala svoj tovor z enega pleča na drugo, izpod čela je pogledala na človeka — zaslutila je v njem vohuna. Velik, kodrav mladenič s čepico. na zatilnik pomaknjeno, je za-i kričal nad čuvajema, ki sta ga preiskavala: du v Sibiriji . . . Mati je gleda; la nanj, poslušala in se čndfta, kako mirno in priprosto je govoril o tem življenju, polnem trpljenja, preganjanja in trpinčenja . . . — Zdaj pa se razgovoriva o naši stvari! Olas se mu je izpremenil, oblič je se mu zresnilo. Vprašal jo je. _ Zlodeji. pre iščite glavo, a ne kako ho letake vtihotapila v to žepov! varno, „ mati se je čudila nje-j r^ od^voril : govemu natlačenem upoznanju _ Na glavi nimaš dmgeira kot vseh podrobnosti. JUGOSL. ZADRUŽNA TISKARNA SOUTH MUH COOPERATIVE PRINTFRV INCORPOtfATEI) ¡^^/"^»jajo po $10.00 ena in jih je moči odplavati po $1.00. Pristopajte k V rkoHl7 nnt^ir>d,Jetju' ki «"> «S«® "vo^- no korist in ki bo trdnjava delavske prosvete. Vsa piama je nasloviti na nm PETRICA, 1836 s«. Onlrr Ave.. CHICAOO, ILL. Tri stopinje, Za prehranjevanje telesa so neobhodno potrebne tri stopinje, to je. sfTPiejeti__potrebne količino in kakovost hrane, }o dnbro pre^rnviti in izgnati iz truplu vse nečist" snovi, imeti morate dobro slast /h sprejem hran«, zdra\^elodec in delavno drobovje za prebavo in lzčiščenje. Kakor hitro jc pa naravno napredovanje hrane «ko/i truplo ustavljeno, se ne počutite dobro in ste bolni, ter rabite brze pomoči. V te moiiru jc Trinerje-vo ameriško zdravilno grenko vino najbolje srde*; v o. ker hitro iz-čisti ves sestav ter ca al» enem ojači in lsposob; prebaviti vsako hrano brez neprHike. zgubi slasti, slabosti, zaibasanosii. koliki in krčih, bolezni v križcih, na-pahujenosti gnusu in biuvanju kakor tudi pri nervoznosti :n mnogih ženskih neredih, je T; inerjevo ameriško zdravilno grenko viua: zanesljivo zidravilo. V lekarnah. Jos. Triner 1333--* 1330 So. Ashland a ve., < 3i icago. Tli«. Iz narave domov. Knawio izdielana »lika, ki predstavlja zbiranje in dovažanje zelišč na enem in trgatev grozdja na drugem koncu sveta, združeno v pripravah zdravilišča in razva-žanje teh v domove v rmzličnih deželah, se pošlje za lOc v kovanem denarju ali proti v poštnih znamkah pA Jo«. Trinerju. 1333— 1339 So. Ashland avc.. Chicago. 111., iz delovaleu glasovitcBra Tri-nerjevega Ameriškega zdravilne-ffgiai grenkega vina in Triner Angeliea grenkega vina. K tej sliki je dodan tudi ko.edar za leto li>12. "No Work -No The Workingman9! Problem Kdor želi čitati podučna članke 0 socializmu in novice iz starega kraja, ta naj se naroči na edini «lov. socialistični dnevnik "ZARJA." "Zarja" izhaja v Ljubljani, Selenburgove ulice št. 6/H in stane za Ameriko $6 za celo leto. — _/ Stara navada je zdraviti rev-muizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Ezpeller". Pravi Pain Eipeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. --- «A. A. A. A. A. A..A...... - ^ , | Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnieo. FRANK ZORNJAK 1 837 So. Centre a ve.. Chicago. 111. I. STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago. Ill lia* wèyo zalogo ur, veri Sie, prmi* DOY in d rugis drmfotia. Itvrènje •»*« mkovrtiDi popravila v tej «trnki aelo tUki CARL STROVER Attorney at Law Zaslepi ni vseh sodiščih. St. sobe 1009 In 133 WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Telefon : Main 3989 ROJAKI v Waukeganu! k očete piti dobre pijače in se zabavi t i po domnče pojdite k vvv w ■ ^ wmmm Vse konzularne in notarske za deve (civilne in vojaške) pr.;vie-ma v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220*/2 Orove St.. . MILWAUKEE, WIS ALOIS VANA — izdalovatelj — sodovice, mineralne vode in raznih neopojnih pijač. 1837 So. Piak St. Tel. Canal 14^6 B. Mahnich-u9 714 Market Street, Waukegan. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča. dobra, domaČa gostilna v Clevelandu, Otilo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clsirave Urfl vino. pivo in i«anj« prvo vr»t«. Smodko prvo kvalitot« ao na prodoj. Za ranorobrujon po*t priporoma rojakom v Clevelandu. pa potnikom La«tnlk. Za dobre fotografije dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vaakovratne In na|flne|Ae slike: otroke, družine, skuDine, ženitve in druitvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOOALD 14. PLAČE. TELEFON CANAL 2S7 tJSTANOVLJ»IO lStt í^» v 5 dneh Varicocele] Hydrocele I ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ BREZ NOŠA Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičoiih se moekih. Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali ie velike §vote zdravnikom ne da bi bili ozdravlieni in moj namen je, pokazati vaem, ki so bili zdravljeni ¡»o tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s katerim zdravim vspeSno. Popravite Vaše zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nasvete in prednosti, ki som si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških. Ce je upanja v vaii zadevi vam pojasnem, kake se treba zdraviti. ' Ozdravim potitivno želodec, pljuča, ledica in naprilike v Jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plaiati) TAJNE moSke bolezni /fura 11(0 1. i* tem v ledicah in j trm zdravim hitro za stalno in tajno, živčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Bronchitis, srê-ne bolezni in pljučne zdravim po iflbji najnovejši metodi Importiran starokrajski,. tobak vsake vrste Z» cigarete, pipe in ¿vrenje I«, portirane cigare ,r, cigtPeu' V7 pristno m po zmernih cenah VAC. KROUPA 1225 W. 18th St chlo^o, i JESEN IN ZIMA 1911 i9l2 Obleke za odra- sle in mladeniče Naie obleke so dol.ro krojem « vsebino, ki «padaT ,n Dobre Obleke od $25.00 po dol do $7.1 Površnike za odrasle in toari« • uaamo v zalogi najnovejega [AWND , ■clothing H0USI ■S. WCor/ier 26 - {, Cen tr.°/ Psikj^. Rudolph Lftyerl lastnik. PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilni v Kaliforniji, kjer *e toč-i dobra vina prt poroda MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centra Ave. Valentin Poti sel ■ GOSTILNIČAR ^^ j 1237-lst St., La Silit, i», (oMilai podnjw* *bm pnporoia rojakom a. ■ M. A. Weisskopf, M, D. Iakušen «dravnik. Urada je od 8—11 prodpokfa^ in od 6—9 zveèer. 1842 So. Ashland Ara. Tel. Canal 476 Chicago, Dil Zastrupljenje in vseh drugih košnih bolezni, kakor prišle, lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v oza ture, garje, otekline, po-dju in druge organske bolezni zdravim za stal-(Preiskovanji brezplačno) no- LOUIS RABSEL moderno urejen salun n 460 BRANO IÏE., KENOSHA. Vit Telefon 1199. i^öiiernurjei i pr^liUid. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER odstrani nevnrne posledice, nko se pravočasno ral»i po predpiaih, ki so natisnjeni na omotu. 2.*>e. in 50c. steklenice. — Pazite na ime in sidro na omotu., f. ao sicmtfs a u, m n*t str»»«, m« tam. n t. Or. Kleht«rj»r« OAn^n Pllala ol«JA»Jo. »II M>- ) Zdravljenje za stalno. Je. kar želi vt^dor; ozdravim vsakogar kdor ml zaupa njegov poloiaj. Moje zahteve ho dostopne \n "ZČnTfiprtm ,n 0br0ki lahkl" PHdite dan°9 in DR.ZINS, 183 med RaadoJph ia Clark VlllCatlO Odprto^^jutrajdo 8' Ob nadaljah od 8 «Jutr do 4 pop ..............*.....*........... ■ ■ ■ ------ 42to POL LETNO IZPLAČILO OBRESTI V naiem hranilnem oddelku. , Obresti b