Konec Yojne med Finsko in sovjj. Rusijo Dogodki ob sklepu mirovne pogodbe Mirovna pogodba med Finsko in sovjetsko Rusijo je bila po 104 dnevni vojni podpisana v Moskvi 12. marca ponoči. Finski javnosti je bila vsebina pogodbe sporočena prvič v govoru, katerega je imel v Helsinkih po radiu finski zunanji minister Tanner 13. marca dopoldne. Po prečitani vsebini pogodbe je minister poudaril, da je Finska v borbi proti ogromni premoči ostala sama. Neprestano je prosila za pomoč. Finci so ponovno prosili vladi Švedske in Norveške, da bi smele angleške in francoske čete preko njenega ozemlja korakati na Finsko. Tako norveška kakor švedska vlada sta prošnjo odločno odbili. Njuno izvajanje nepristranosti je postavilo nepremostljive ovire za pomoč zapadnih velesil. Velik del krivde za to nosi prevladujoči vpliv socialistov v teh dveh sosednih državah. Finska vlada je sprejela z velikim oklevanjera mir. Mirovna pogodba pušča nedotaknjeno svobodo ter neodvisnost Finske. V pogodbi ni govora o vojni odškodnini ali vračanju vojnega plena. Po Tannerjevem govoru so bile vse zastave na Finskem v znak narodnega žalovanja obešene na pol droga. Popoldne so objavili listi vsebino mirovne pogodbe s črnim robom. Parlament je komaj komaj spravil skupaj potrebno večino za sprejetje te mirovne pogodbe. Pogoji za mir Mirovna pogodba med Finsko in sovjetsko Rusijo obsega devet členov z dcdatkom o umiku finskih in sovjetskih čet z meje. Glavni mirovni pogoji so: k sovjetskemu ozemlju se priključi vsa Karelska ožina z mestom Viborgom (katerega boljševiki kljub vsem naporom niso mogli zavzeti), Viborški zaliv z otoki, zapadno in severno primorje Ladoškega jezera z nekaterimi mesti, nckaj oto- kov v Finskem zalivu, mesto Kuolajarvi ter na severu Ribačji in Srednji polotok. Razmejitev bo izvršena v roku desetih dni po odobritvl pogodbe. Finska da za dobo 30 let proti odškodnini 8 milijonov finskih mark letno v zakup Rusiji polotok Hango, na katerem bo vzdrževala sovjetija obmorska oporišča in čete na svoje stroške. Sovjetske čete zapustijo severno pokrajino Pečengo s pristaniščem, v katerem sme Finska vzdrževati le 15 vojnih ladij po največ 400 ton vsaka. Sovjeti imajo čez Pečengo prost prehod na Norveško in obratno. Finska vlada daje Rusiji pravico prevoza med sovjetijo in Švedsko. Sovjeti in Finska bosta zgradili radi pospešitve te prevozne trgovine, in to po možnosti še v letu 1940., vsaka na svojem ozemlju železniško progo. ki bo spajala mesti Kandalaško in Kemijarvi. Zadnje povelje finskega maršala in proglas vlade Opolnoči 14. marca je izdal finski junaški maršal Mannerheim zadnje povelje svoji vojski. V povelju pravi, da so se Finci v vojni, katere niso hoteli, bojevali tako, da bo njih junaStvo ostalo vekomaj zapisano v zgodovini. Po maršalovi ugotovitvi je padlo 15.000 Fincev, še večje pa je število onih, ki so v bojih za vselej zgubili sposobnost za delo. Na bojnih poljih je ostalo 200.000 sovjetskih vojakov, uničenih je okrog 1500 ruskih tankov in okoli 700 letal. Ob koncu povelja pravi maršal: »Mi smo ponosni na svoje zgodovinsko poslanstvo, katero bomo še dalje vršili in kojega glavna naloga je obramba domovine.c V svojem proglasu na narod izraža finska vlada počastitev vsem padlim ter zahvalo spretno vodeni vojski, narodu in mladini. S gomočjo vojske, naroda in mladine so obva."iTsli Finci najdražje, kar imajo — svobodo in narodno čast!