List 14. Tečaj XXXIV. £ ys. ** ' I fir y ) \ v i zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za Četrt leta 1 gold.; pošiljané po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani sredo aprilá 1876. y O b s e g : Župani in okrajna glavarstva spolnujte svoje dolžnosti. Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih (Dalje.) zbori. (Dal.) Iz porocila o delovanji in konečnem računu prve Kranjske sirarske družbe Mrvice slovniške in slovarske. Naši dopisi. Novičar. Govor dr. Jan. Bleiweisa v seji dežel. zbora 28. Bitnje sušca. u v Bohinju. Deželni Gospodarske stvari Nagón temu sestavku je dalo pismo pridnega in Župani in okrajna glavarstva spolnujte svoje dolžnosti o postavi za varstvo zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov ! umnega gospodarja v Bohinji, ki se pritožuje o silni nemarnosti svojih sosedov in prosi pomoci družbe kmetijske o letošnji sili gosenčji in menda tudi hroščev. Si. odbor družbe je vredništvu našega lista naročil, naj očiten opomin razglasi po „Novicah" , da kolikor je se vsaj se, V mogoce, škode odvrne. Ob enem pa se obrne odbor do si. deželnega odbora, naj župane, in do si. Ne motimo se menda, ako pomislimo, da veliko deželne vlade, naj okrajna glavarstva resnoopom-županov pa tudi c, kr. okrajnih gospósk je že popol- nita njihovih postavnih dolžnosti. noma pozabilo postavo od 17. junija 1870. leta, ki za- poveduje pokončevanje gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov. Mislijo si menda ti občinski in okrajni glavarji : na papirji, pa je dosti ; naj se da je postava 8polnuje ali ne." Zalibog, da to veljá tudi o drugih postavah. Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. Po ,,Oesterr. Landw. Wochenblatt." Med velikim kupom postav ? ki jih imamo, je ven- (Dalje.) dar tudi mnogo dobrih , pa če so nečimurni celó taki f Meseca • • ki imajo Dne Leta marcija katerim na korist so dane ; naj bi vsaj tišti čuvati nad tem, da se postave spolnujejo, storili svojo 25. 1282. je bil zadjoji mraz skozi in skozi hude zime na Českem, v kateri so cele vasi pod snegom zakopane ležale; ko je potem nastopilo južno vreme, so se pricele silne po- dolžnost. prvi vrsti imajo župani paziti na to ) da vsi in zivmo. posestniki, vživalci ali najemniki zemljišč spolnijo po postavi ukazano dolžnost. Kjer ni poljskega čuvaja, da ogleda vrte, sme najetí enega ali vec nadzornikov ' v i i^j ouiv> najavi an y u u uauAi/i lila v; v y J «» ? auw» kateri, če bi treba bilo, se plačajo iz občinske blagaj- 25. 1847. je Belgiška vlada oklicala postavo, po ka- teri se je morala zemlja v tej deželi povsod obdelovati, sicer neobdelana obČinska zem- vodnje z velikim pomanjkanjem živeža za ljudi nice. 12 ur Z a ni kr ne od 1 do 10 gold, ali s zaporom od posebno do dni kaznovati postavno oblast. , ima pa župan še ljišča v odločenem času zapadejo državi. Župan pa ima vrh gori rečenega tudi dolžnost, 25. 1852. so se na Francoskem ustanovile kmetijske dvakrat vsako leto (in sicer meseca svečana in oktobra) očitno razglasiti to postavo. Ce županstvo ne izvršuje te dolžnosti, ali če ob-čina, ki je morebiti sama tudi posestnica, ne stori dolžnosti svoje, ima politična okrajna gosposka oblast , na stroške županstva preskrbeti potrebno pomoč zbornice. 25. 1858. je umri Franc Ks. Trummer y rojen 29. sušca nemarnega župana pa kaznovati z 10 do 20 gold. Vsi ; 26. 1636 denarji gredó v občinsko blagajnico. Zdaj pa vprašamo: kako stoji na obèh stranéh s 1800 v Wolfsbergu na doljnem Sta- jarskem, viši vrtnar na deželnem vrtu v Gradcu, imeniten sadje- in vinorejec, posebno zaslužen o klasifikaciji trt. se je prvikrat poskusila sejalnica pl. Jos. Locatelli-a na polji v Laksenburgu poleg Dunaja. Veci del županov in 27. 1759. je prvikrat prišlo detelj no seme v Al- z a ci j o spolnovanjem te postave? večidel cesarskih gospósk^se menda ne briga za-njo bolj kot za lanski sneg! Če pa gosenice ali kebri po- 28. 1819. se je začela družba kmetijska S taj ar s k končajo sad, potem pa je stok in jok po hišab, davkarji pod predsedstvom nadvojvode Ivana. pa hodijo brez milosti izterjevat ďavek brez vprašanja, 30. 1494. je Krištof Kolumb iz rok nekega kmeto- , ki je došel v Ameriko, přejel prvo ali je okrajna gosposka z nadzorstvom , po postavi jej predpisanim, odvrnila škodo kmetijstva ali ne. Tako je pregrešek na dveh stranéh. valca P ^ uvo^i v Aiuiwi y f Jv* ť klasje, ki je v desetih tednih dozorelo na otoku Hi s pani o 1 104 Dne Leta 1. Na Eraentahke po 90 do 180 in več funtov 31. 1546. so meščani v Heilbrouu cesarju Karolu V. težke hlebe.ne !e pri tej družbi, ampak sploh v Bo- poklonili prvi so dec vi na, ki so ga iz h i nj i še misliti ni, dokler nimamo večih družeb. 7 Traminske trte přidělali v Stocksbergu. Ce se pa začne mléko združeyati po prijaznih planinskih 4>soj- 31. 1849. Konec prvega shoda Avstrijskih km et o- nicah prave Kranjske Sviće, prekrasne zgornje Bohinj- valcev na Dunaii. (Dalje prihodnjič.) porocila o delovanji in konečnem računu prve Kranjske sirarske ske doline, po katerih se v pitniši paši dobro polnijo vimena mnogoštevilnib , sicer majhnih , a prav dobrih mlekaric, bi njih mleko, vse ven kotel izlito, bilo pod-laga za obširnišo mlekarijo, in nje glavni izdelek bil bi Ementalec Podtriglavski. Tudi bi se na pridelovanje Ementalskega sira v družbe 77 Bitnje a v Bohinju gledé na sirarsko dobo od 25. maja do 6. okt. 1875. Pa (Dalje.) po drugi strani spet res, da tište Švicarsk Bohinji misliti moglo, ako bi zdaj obstoječe družbe vse v eno ali vsaj dve in dve v eno se združile, kar pa zdaj zavolj oddaljenosti zadevnih planin nikakor ni iz- Bog bo- peljivo, in bi se moglo le vprihodnje zgoditi a sirarije, ki toliko čislanega Ementalca delati po letošnjih poročilih svoje blago po niži ceni proda varuj, jimo, da treba ne bilo če bi res kak or se ne morejo, skreii in stisnil osodni §. 10. gozdne postave planinska pašo tako se težnja mlekarije s planine da JaJ y kakor se naši družb memo teh smo na boljšem u Le počasi, da f posrećilo. „Tedaj vsaj bi utegnil kdo misliti. > a Ko S 7 ak ne prezremo nima toliko mléka v kotlu, da bi naredil vsaj 90 in više funtov teški Ementalski hleb , dokler vsaj toliko delà čidei J sir mleka ima, da so hlebi najmanj 40 45 in več funtov težki Ako je pa še manj mleka, delajo nekateri naprej še G roj er ja, ki je pa še nekoliko niže vrste in cene, nekateri jo pa zasučejo na pusto sirarijo, da namreč mleko na hladno ali pa prav v vodo z ledom pomešano preselila v dolino, kjer bi morali potem gas bi hoteli živinorejo in mlekarijo kot glavni vir blagostanja v sedanjem stanu obdržati, bolj in poglavitno za pridelovanje živinske klaje svoja poljá vravnati. Tako bi bilo mleko v dolini ter bi se lahko po giadki cesti iz več vasi vkup nanašalo ali dovaževalo ven sam velik kotel, iz katerega bi se potem lepo rumeni Ementalec valil, katerega velikosti in dobrote pa zdaj po manjših družbah nikakor ne dosežemo, nam tedaj vsa da se nam vsaj Grojer dobro skrb mora biti to v • posreći To ti je idealnost ali po domaće rečeno, to so prazne na hitro ohlajenje postavijo, da smetano izvrže, posneto muhe ! bo kdo rekel Nomeaec b o kdaj mleko pa v pusti sir podelajo. Grojer ski sir je tedaj memo Ementalskega že po svojem rodu zavolj manj se velikosti hlebov manj imeniten in manj cenjen v veliki kupčiji, katera manjša uro daleč na Bitnje ali na^Bistrico mleko vozili ni zdaj se prav nic podob « celo Res za to, in nikakor si ne do- mišljujem, da bi jez kdaj s takim opravkom ga tu^aj videl, velikoveč se bojim, da bi mrzel in sanisvoj, kakor _ _ je, še planinske družbe že 2 leti obstoječe prej ali potlej velikost ze Jjo sebi tudi njegov o^ dobroto zmanj- ne opustil. In prav zeló predrzen bi bil, ako bi zdaj r* i i memogredé izrečene ideje hotel kaj drugače svoje šuje; zato ga brihtni Svicar in Predarlec prav njego- vemu nižemu stanu primerno, tudi manj imenitno in opravičevati, kakor tako, da po eni strani zagotovljam bogato obdarovanega pošilja po svetu. Nečimurna po- ......... trata se mu zdi, že sicer manj čislanemu hlebu puščati da to, kar nam je za tíohinj zaaj se laeainc več krajih, katere enako le bolj inlekarija živi kar nam 7 e za Bohinj zdaj se idealnost vso maščobo, zato postavlja večerno mleko, da čez noč izvrže nekoliko smetane, katero mu zjutraj, predno ga v kotel vlije in z zjutranjim pomeša, odvzame ter zmede ze je po dolgo dejanska re mica; po drugi strani pa prijazno opomnim ÉMHÉriÍHÍMHÍÉÉHÉÉHHllH d a razmere časov kakor v tega tudi nikar ne prezrimo s tištim masie-nim zapenkom vred, katerega po odvzetem siru iz ostale mlečne pred kuhanjem skute vselej še posebej poišče, kar se pa v naši sirariji ni godilo. Pri takem izdelovanji Grojerja vrže tedaj že to iz smetane in skutnega zapenka pridobljeno maslo veliko denarja, inje za mlekarijo manj občutljivo in gledé na svoto strženega denarja gotovo memo našega vedno na to, kar sploh ćutimo vs? druzih razdelkih življenja, tako tudi v kmetijstvu močoo priganjajo k vedno većemu združevanju, kateremu gnanju se kraji, ki ponaturno opravičenje za to imajo . če tudi 7 počasi in z dolgimi prestanki, nazadnje pa vendar p« večidel vdajo. (Dal. prih.) Siovstvene ari. še boljši vspeh , če tudi se sir spusti 7 kar po nizi ceni v prodaj ljivo, ker redno edino le iz bilo pa za naše družbe koj bolj občut- sira denar delajo. Kdor je vse, kar je tukaj od podelovanja mleka v različne izdelke oziroma od razlicnega vspeha enega ali druzega načina povedano , pažljivo s svojimi mislimi zasledoval, lahko bi, ako Bohinjskih razmer še prav na drobno ne pozná ali ne prevdari, z nekim dozdevno dal Mrvice slovniske in Pred dvajsetimi leti je gosp. Navrat na svetio svoj tehtno razpravo o cr » o l u , v kateri do konja tudi učí, kakó je po slovenski pravilno pisati v ta ki h slučajih, v kakoršnih Nemcu služi konstrukcija z ss^ in „ohne zu Njegov gl namen opravičenim očitanjem vprašal : družba ne delà Ementalskega sira Zakaj Bjtenjska venske knjige grdi ----j - ^ j _ ./ «-' uj " » a ? 2. Ce delà že je to še precej obvelja! Grojerskega, zakaj večernega mleka ne postavi, zdaj vendar že nekako bil tedaj pregnati i z slo- da bi". Sme se reči, da mu jedro njegovega uka je » i # j---------'.) ---^^«v«..,---j ------------------ i------ da bi se rau zjutraj pred podelovanjem v sir čez noč čaji, v katerih ima Nemec svoj izvržena smetana oclvzela? ° r7-1--- -x------- - pozabíjeno, namreč da so slu 77 Zakaj skutnega za- z u pen ka posebej ne loči iz kotla in ne obrne za maslo ampak dobro in drago stvar med skuto pomeša? 7 7 jak° tud 7 i kl d m m * » 7 h h t e v a j o t o r e j v sloven- g a izraza, kak m t Hvala lepa za taka vprašanja Naj je ria podiagi dejanskih tukajšnjih razmer na ta vprašanja ta-le odgovor: tvar nanese, zdaj z g e rundi j em, zdaj z im m mostavnim in predlogom 7 d pet s stavki tu združno, tarn podružno zvezanim Podoba je, pravim, da je ta nauk že zopet pozabíjet 105 kajt dan današnji se po časnikih in knjigah rabi naj raje en sam način ^— j?"*5 —J nou, ucocua. tu v <4 rua ■&-<% „launii. ua & lu ti lij lu , ua. uuue katerega gosp. Navra til najnazadnje navaja in ki se najpametneje, če ostanemo pri: fabriki, fabriškem ne da bi" Nekaterim slovenskim pisateljem se je priljubila in to prav tišti, beseda: tovarna za „fabrik". Jaz menim da bode tudi res dkeje prileg ) kakor da bi drugih na- blagu. činov iti ne bilo če bi komu gorečnost za čistoto našega jezika ne dala mirú, naj že reče, kakor Hrvatje, tvornica, Cita se na pr. tako: Odbor naj se posvetuje, kako a ne tovarna (kakor le nekateri Cehi pišejo). Slovenci bi se ta dolg ia uuig dal poravnati, u«, mj. do iu ^u. »bu«- ucacuc .,tuvar ctîiu liiuuauiu , v siarusiovtîDSUiiJi bieer knjig preveč poznalo (namesto: poravnati, vendar je in tudi v hrvatsko-srbskem jeziku, vendar pomeni i • v .. 1 ^ \ If: 111 I El ■ G LjI i 3n i j // / \ /• i 4 i • i s i i ne se to pri izda besede tovar" celó nimamo . v staroslovenščini sicer Janl1 „ _ . takó, da bi se to preveč ne poznalo) 3 v roki Lahko držimo živo 9 ne se spekli (namesto: a vendar se ne specemo) Saumlast" (onus), (in odtod: to vari n = osel), kakor to vor. Tudi ima Vuk pridevnik: to var ni, to- die Saumlast betreffend. A ko bi tudi mi 99 nas varna o Glumači jedó goreče mesó, ne da bi si usta opekl (pravilno: pa si vendar ust ne opekó) Žen a, po sencih udarj 9 umrla je drugi dan, : umrla ne ter govorili: tovar v pomenu „Ware", pomenila bi beseda „tovarna-'' prej kak „Warenmagazin" nego fabriko. se i prišla prej k zavednosti (namesto zavednosti več ni prišla; ali: ne zavedši se več) Ti živci delujejo v dotičnih organih neodvisno od Deželni zbori. nase 9 n e b neodvisno od mi o tem kaj vedeli (namesto: Govor dr. J. Bleiweisa v 7. seji deželnega zbora i # 1 • * v t \ a n y am volje takó, da mi nič o tem ne vemo) Lehko se pomiče kos kosu 9 n e se pn tem gibanj kaj gulilo (namesto: pomiče se kos ob 28. sušca Po stenografičuem zapisniku. kosu takó, da se nič ne oguli) itd Pri takém pisanji člověk pogreša dovoljne sintak Pred vsem moram kot referent v tej zadevi v de želnem odboru izreči to --------—^v^* vu, da me je poročilo finančnega odseka jako zadovolilo. Prvikrat prebiravši ga sem hi- tične vezi; tudi se mi pozdeva 9 da je v z „ne ÍC . . . „ 1 prepoved , ali po,večem nekaka izija, mereča včasih na neko Poma skleni], to pripoznanje tudi javno izreči v tej slav i pa je pogostoma primešano nekoliko očitka ali oponosa, zarad cesar je ta& le malo prilič ne Vzel tega šel prosit k sosedovim zbornici, čeravno poročilo na 3. strani nekako grajo izreka deželnemu odboru in oziroma meni kot referentu v tej zadevi s siedečimi besedami: ,,9îur baš etne 9ídtBfcí prosit 9 ne hodi prosit zahvalil IC^O , UCI IL»1 O^ UU » »III« naj počnem ž njim kar hočem zahvalil da bi sedel pa ni bilo miru 9 î ne sedel pri miru ljudstvo rabiti n e takih in enakošnih da bi slišimo 9 i, a ne v gori navedenih pri-merih , v katerih tudi po zgledu drugih Slovanov ne nima mesta Tudi že omenjem Nečem tehvalit poleg: „ naveden tako povedati", zdi se biti skraj stávek, ki je v Navratilovi knjigi 9 moram t ć 9) t h 9 9 ali moram ti iz stavka: „Ne pravim »ermag ber ginanjauSfdjug ntd>t ^u íofen, tme ber Sériât beč £ant>e$au$fcfyuífe3 23eilage 1 biefeš 3aï}te8 ungeac$tet ber ^oïïfian-bigert Slarfyeit biefe^ ĚríaffeS, ber ifym bei »erfajfmifl beš Seriates fcorgelegen ift, troç beš etngefyeitben ©tubiumS biefer gr age nod) immer fagen fann: bag ber fraimfdje ?anbeêfonb in (SptbentiefaHen, bann in ben biefen gíeicfygefyaltenen 2uflfeudje* fallen jur Ba^lung eineê SDritt^cilc« ber 2lr$neiČoften, bann ber f%ïoften beč arjtíic^en ^erfoitaíeS atíerbingS fcerpfiiđjtet ift, toa^renb atoei SDrittcl ber 2lr$tteifojîen unb bie £)iaten ber 2íer§te §ur Saft m <£taatêfd)ageê fallen." Treba se mi zdi, da to uganjko (Râthsel), kakor jo častiti finančni odsek imenuje, rešim, in to temveč te hvalil. ali itd." da nekoliko primerov v boljšo pojasnitev in vadbo , — ali pa: po zato 9 Podal mi je roko, ne rekši besede dal mi ie roko ter ni spregovoril besede; molčé podá mi roko Spal sem 9 ali pal se nisem Dete je veselo, da si ni zdravo ) aii pa in vendar da slavna deželna vlada ne bi mislila, da deželni odbor pripoznava dolžnost do plačila ene tret-jine zdravil in pa vožnine zdravnikov. Ne, ne! Deželni odbor ni nikakor tako mislil, temveč z navedenimi besedami je od deželne vlade na podlagi predatnega protokola (Uebergabsprotokoll) od leta 1861, s ka- f * v v ^ 4 ^ vuui ^cituopiv/t^iv^iiy wu luta iuvx ^ o rwa- terim je prevzel on gospodarstvo deželnega zaklada, po- ni zdravo (ohne gesund zu Ne pivnico majoč denarj in). brez denarj ev) ne hodi v vdarjati hotel takrat obstoj eče faktične raz- mere ; pod katerimi je omenjeno leto sprejel ono go- tem pa nikakor deželni odbor ni pripo- A govori, a nima ni pojma o tem. Dal mi je, če prav ga nisem poprosil. Odšel je (izgubi! se je) tako spodarstvo. znaval postavnosti dotične dolžnosti, kar je uumuv iz operata, ki je priložen prilogi 1, na katerega se ozira kar očitno 9 da jaz se opazil da brez ve- nisem. Sel je spat, ne použivši ničesar čérje). Ne morem ga pogledati, da ne bi se smejal. vseh teh stavkih bilo ne da bi. neprilično pisati goli tudi poročilo finančnega odseka. — To sem mislil je treba pred vsem razjasniti. Sedaj pa se obrnem do predloge cele častitega finančnega odseka. Predloga odsekova razvija v kratkih črticah sliko * * * ustavnega življenja v Avstriji od „otročjih let , kakor pravi „t>on ber Sinbfyeit ber tterfaifungSmafcigen 3Us Pogostoma se piše, na pr. : „Ta profesor letos pod- ftanbe aitgefangen" in nam kaže, kako raz lien o učuje geometrijo, lani je podučeval matematiko." Naj- 9 kako samovoljno je visoka vlada postopalaz dežel- pred gre tukaj povedati, daje sestava: podučiti dru- nimi zakladi. Po isti postavi od 18. svečana 1858 • % * • • • i n i i t § i JL _ gim slovanskim jezikom neznana. Staroslovenski in br- je oprostila nekatere dežele vseh bremen za zdrav-vatsko -srbski na priliko imata le: poučiti, poučavati stvene stroške, — druge je oprostila deloma, drugim kakor na priliko, Kranjski, navalila je celo (člověka). Pa če tudi pripustimo besedo: podučiti ker nam narod tako govori, moramo ji vendar stesniti breme! Poročilo gospoda barona Apfaltrerna pa nam področje ter reči: „professor podučuje učence v geo- kaže, koliko tisoc in tisoč forintov je siromaška naša metriji, a geometrijo uči, razlaga, razklada, a ne : dežela za epidemije in epizocije preveč plačala, cesar podučuje. Ali ni tako ? * * plaćati ni bila dolžna. Žato pa poročilo tudi nado izreka, da bode visoka vlada in debi te plaćane stroške * 106 p o v r n i 1 a ; ce pa ne bi hotela z lepa tega storiti, naj dežela tožbo napne pri državni sodniji. To je jedro finančnega poročila, katero je, kakor sem že omenil, izdelano jako temeljito. Ali pa pridemo po tej poti, katero častiti finančni odsek nasvetuje, do zaželenega cilja in konca, to, gospoda moja, danes le še samo Bog vé. Ce pa tudi pridemo, je to sredstvo po mislih mojih le paliativno, a ne radikalno sredstvo za vse te in še vse druge rane, ki nam jih seka sedanja vladna sistema. (Dobro! na levi.) Poročilo odsekovo razpravlja le eno krivico; jaz pa seen v stani, med mnozimi drugimi, posebno dve krivici prijaviti iste vrste. En primerljej je ta: Ko je na Hrvaš k em se začela goveja kuga, treba je bilo na meji naši vojaški kordon postaviti. Koliko kordon stroškov prizadeva ob-Činam, to vé vsak, ki dotične razmere pozna. To bodo mi potrdili posebno gospodje poslanci iz Dolenskega. (Klici: Res je!) Cisto naravno je bilo tedaj, da je 1873. leta obcina Koste Ij ska oglasila se pri deželnem odboru , naj delà na to , da se jej bodo ti veliki stroški povrnili. V deželnem zboru leta 1874 je naš častiti g. Kramar i č interpelacijo stavil do deželne vlade. Deželni odbor se je gledé na državno postavo od 29. ju- nija leta 18t>8 o goveji kugi obrnil do ces. kr. deželne vlade, mislé, da ne more nobenega pomislika biti, da ne bi se občinam povrnili stroški. Al kaj se zgodi? — naša vlada ni hotela od te postave nič vedeti, ampak po odgovoru, ki ga je deželni odbor od nje dobil, opirala se je na postavo za ,,ukvartiranje vojakov" od leta 1851 in ministerstvo notranjih oprav samo je potrdilo to, kar je deželna vlada menila. Tako jasno državno postavo pred seboj — si je deželni odbor mislil — in vendar veljava njena n e pripoznana, je li to narobe svet? Sedaj ni bilo druzega storiti, nego obrniti se do deželnih odborov in vlad tistih dežel, ki so v enakih razmerah, da morajo na meji svoji tudi zarad goveje kuge kordon imeti. Šli smo v Gradec in Levov in vprašali smo, kako je ondi s stroki za kordon, in so-glasno smo dobili odgovor: država jih plačuje. (Klici: Čujte! na levi.) Sedaj stopil je deželni odbor na novo na noge. In ,,post tot casus et discrimina rerum" še le čez tri leta je ministerstvo notranjih oprav 12. svečana 1876 řešilo to, kar postava od leta 1868 tako jasno ukazuje. Drug primerljej ravno take vrste nam kaže, kako samovoljno se s postavami ravna. Stvar še ni rešena, vendar misli deželni odbor, da bode ministerstvo temeljite dokaze deželnega odbora pripoznalo zato, kar so res. V Istriji je neka najdenka, Mavra Maratti jej je imé. Ta najdenka bila je, kakor nam dokazuje krstni list, rojena leta 1837 v Poreču (Parenzo). Od tam so jo dali v najdenišnico Tržaško. Najdenišnica Tržaška, kakor naša, daje otroke na deželo, in oddala je tega otroka neki materi iz Kranjskega, kajti Kranjice rade hodijo po otroke v Trst zato, ker je ondi rednina viša. Dobila je tam to najdenko in jo přinesla v Podreče, Kamniškega okraja. Tam je bila ta Mavra Maratti do 14. leta. Po preteklem 14. letu se spravi dekle na noge, pa gré v Trst nazaj, kjer dobi službo. Po znancih prišla je v Aleksandrijo, Kairo in Bog vedi kam še. Bila je več časa tam, bodi-si da je službe iskala, ali da se je okolo klatila, in prišla je vsa po- habljena nazaj v Trst leta 1859 v bolnišnico. Takrat je oskrbništvo bolnišnic vlada imela v svojih rokah. Prišla je v bolnišnico, in, kakor iz protokolov vidimo, je deželna vlada Kranjska to dekle, ki je v Poreču rojeno in iz Poreča v Trst v najdenišnico, od todi pa v rejo v Podreče bilo dano, za Kranjico spoznala in stroške bolnišnične začela za-njo plačevati iz Kranj- skega deželnega zaklada. Stvar je šla tako naprej od leta do leta. Videi sem to dekle, ko je lani bilo v tu-kajšnji bolnišnici, in se prepričal, da je res vsa parali-tična in da njene bolezni ne bode ne konca ne kraja, tedaj za njo bolnišničnih stroškov še veliko. Zato — sem si mislii — moramo do korenine preiskati : ali rea spada dekle z domovinsko pravico nam ali ne, kajti deželni odbor se je neprestanih silnih stroškov, katerih je morebiti vže čez 1500 gl., naveličal. Preiskavali smo vse okoliščine in zvedeli smo jih tako, kakor sem jih ravno slavnému zboru povedal. C. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku tudi je izreklo, da ta ženska ni Kranjica, da ona spada v Istro ali pa v Trst. — O takih okoliščinah bilo je treba, gledé konečnega sklepa o domovinske m pravu do ministerstva se obrniti. Sli smo toraj do ministerstva notranjih oprav, kateremu smo vse na-tanko popisali. Al kakošen odlok smo dobili? Odlok se glasi, da Mavra Maratti pripada Kranjski deželi zato, ker je najdalji čas tukaj bivala, prostovoljno si izvolivši to domovje ! Vprašam Vas pa, gospoda moja, ali otrok v plenicah je přišel prostovoljno v Podreče in tam do 14. leta prostovoljno bival, da nam zaradi tega tako butaro stroškov nakladajo? Se ve, da s tem nezadovoljni smo se vnovič obrnili do ministerstva , ter prosili, naj natanko iznova pregledati veleva akte, ali ni dotični gospod referent stvar na lahke rame vzel; pregledite in sklepajte še enkrat! smo prosili. — Stvar zdaj še visi, in misliti je, da bo slavno ministerstvo drugi pot vendar razsodilo po pravici. Gospoda moja, sedaj Vas vprašam, more li kdo z ozirom na take in enake dogodbe misliti, da brez radikalne premembe vladne sisteme pridejo dežele na bolje, če se tako godi pri deželnih vladah in pri ministerstvu samem? Jaz mislim, da nika k o r ne ! Gelih petnajst let se vrtimo v ustavném kolo-barji ; al vsak dan bolj zahaja uboga Avstrija iz dežja pod kap. Treba je radikalne pomoči, popolne rekonstrukcije naše države. Finančno poročilo navaja na 5. strani stroške zadnjih 5 let, ki jih plačuje naša dežela za vožnino in za zdravila; oni znašajo po 8000, 10.000—15.000 gold, na leto in dan. Med tem nahajamo velik znesek za govejo kugo, ker ravno leta 1873, 1874 in 1875 nas je najbolje trla ta pošast. Če' pa vprašamo: zakaj so toliki stroški? do-bimo zopet odgovor : ker na Hrvaškem v deželah Ogerske krone ne veljajo tište postave zoper kugo, kakor pri nas. Zato razsaja kuga na Hrvaškem brez konca in kraja. In kdo tukaj trpi? Državna blagajnica sama trpi, ker mora kordonske stroške plačevati; — trpi tudi deželna blagajnica, ki mora hodnino zdrav-nikov plačevati, — in hudo trpé naši ubogi Dolenci (klici: res je!), pri katerih je zaprtija, da hira vsa kup-čija, ves promet! Kje pa tiči korenina te kalamitete? V onem ne-srečnem dualizmu, ki je Madjarom na ljubo raz-cep il Avstrijo na dvoje, da uni imajo svoje postave, mi pa svoje, in mi zavoljo njih moramo trpeti. Gospoda moja! ko bi bili državniki, naj si bodo Schmerlingi ali Beusti, vse konsekvencije te nesrečne pogodbe od leta 1867 na tanko prevdarili, ali bi bili mogli le en trenutek dvomiti, da je ona pogodba velika velika nesreća za Avstrijo? Gledé na vse to, kar sem dozdaj objavil, ponavljam tedaj še enkrat, da je treba radikalno predru-gačiti ustavo in sistem o. In to pomoč imamo že, imamo jo v tistem „u ep r e k 1 i clj i v e m" zakonu, ki se oktoberska diploma imenuje. (Nemir na desni —• dobro-klici na levi.) 107 (Tukaj je hotel deželni glavar besedo prestriže govorniku, rekši, da mu dozdaj ni ustavil besede, čeravno se je sprehajal v razpravah, ki se ne tičejo na dnevnem redu stojećega predmeta, najmanj pa oktoberske diplome.) Dr. Bleiweis nadaljuje: Gospod predsednik, jaz sem ostal pri stvari, in striktno pri stvari. Poročilo gosp. barona Apfaltrerna se giblje ravno tako o ustavnih zadevah, kakor moj govor; ali mar hoćete, da tudi tukaj veljá pregovor: „quod licet Jovi"? — sicer bom pa kmalu pri kraji. Želel bi le, da ta moj klic po oktoberski diplomi, ki živi v srcu milijonov in milijonov patriotov Avstrijanov (klici na levi: res je! dobro!), přišel bi do prestola presvitlega cesarja, od katerega smo dobili diplomo oktobersko — to „magno karto" za Avstrijo. (Živa pohvala na levi in središči). Ko bi se ustava in sistema po njej predrugačila, ne bi tudi imeli dualizma v politični upravi in dvojne vlade: ene ce-garske ,,Landesregierung" in druge vlade de žel ne ga odbora „Landesausschuss", in da ta delà tako in una tako. Ko bi imeli ustavo, katera Avstriji gré, imeli bi e n o t n o v 1 a d o, ki bi bila deželnemu zboru odgovorna. Ako bi se to zgodilo, gospoda moja, prišli bi v vsem na bolje: narodi bili bi zadovoljni, de žele bi imele, kar deželam gré, in država, kar njej gré, in spolnile bi se besede presvitlega našega cesarja : U)tíl grtebett fyctfcen unter rneinen SSolfertt". (Živa pohvala na levi in v središči.) Po vsem tem omenim le še to, da se zlagam z od-sekovimi predlogi. Sicer pa: „Dixi et salvavi animam rneam." Deželni zbor Kranjski. V 7. seji dne 28. sušca so se mnogotere peticije izročile dotičnim odsekom, med njimi zlasti prošnja ro-kodelcev Ljubljanskih, naj se jim škodljiva raz-iična rokodelstva odpravijo v kaznovalníci, pre-iskovalnici in v posilni delalnici; prošnji kraj- nega šolskega sveta v Sturiji gledé opravilne doklade za učitelja Ran ta kot šolskemu vodji in gledé nekaterih prememb za ponavljavno šolo; prošnja okrajno-cestnega odbora Logaškega za letno podporo 1000 gold.; prošnja Cerkniške občine za združenje s sodniškim okrajem Logaškim; prošnja gimnazijskega vodstva Novomeškega gledé stalne podpornine za ondotno obrtnijsko nadaijevalno solo. — Finančnemu odseku se je izročil proračun deželnega zaklada za leto 1877, — poročilo dežel- nega odbora gledé naprave nove norišnice, — ob-činskemu odseku pa nacrt nekega dodatka k občin- ski postavi. Dr. Bleiweis je v imenu deželnega odbora po-ročal o zadevi naprave kmetijske šole ná Dolen-akem ter navajal, da je ministerstvo gledé državne podpore izreklo še nekaj pomislikov, katere pa je deželni odbor razjasnil ter ob enem prosil, naj blagovoli konečno odloČiti podporo državno. Nasvèt, naj deželni zbor to poročilo vzame na znanje, je obveljal brez dalj-nega razgovora, ker baron Apfaítrernov predlog, naj bi poročilo odborovo zopet šlo v pretres finančnemu odseku , ni bil sprejet. Dr. Z ar nik je v imenu finančnega odseka poročal o proračunu zaklada posilne delavnice za 1. 1877, ki se je potrdil (s potrebščino 44.888 gold., zaklado 31.172 gold., primanjkljejem 13.716 gold.); dovolila se je miloščina vdovi Ani Skedlovi v letnem znesku 40 gold, za 2 leti, Kocijanu Tomicu, pazniku posilne delalnice, pa 36 gold, za 1 leto. Murnik je v imenu finančnega odseka poročal o proračunih bolnišnega, porodišnega, najde- aaišnega in norišnega zaklada za leto 1877 , ki so se odobrili. (Bolnišničnega zaklada: potrebščina 56.977 gold. 27 kr., zaklada 64.003 gold. 94 kr., pre- sežek 7026 gold. 67 kr. Porodišnega zaklada: potrebščina 5793 gold. 38 kr., zaklada 665 gold. 60 kr., primanjkljej 5127 gold. 78 kr. Najdenišnega zaklada: potrebščina 28.866 gold. 44 kr., zaklada 1118 gold. 20 kr., primanjkljej 27.748 gold. 24 kr. Norišnega zaklada: potrebščina 18.116 gold. 15 kr., zaklada 2680 gold. 51 kr., primanjkljej 15.435 gold. 64 kr.). Pri Jej priliki je deželni zbor ukázal deželnemu odboru: a) Ze začete preiskave, da bi se neprimerni stroški tu-kajšnje deželne porodiŠnice zopet pomanjšali, urno in ako mogoče ugodno dovršiti; b) se s slavno vlado v ta namen dogovarjati, da bi ona gledé na to, ker je porodišnica ne le deželen zdravstveni závod, ampak tudi javna ucilnica, katero poleg domačih obiskujejo tudi ženske iz Hrvaškega in vojaške krajine, tudi nekoliko k režijnim stroškom donesla; odloČba tega naj se pa izvrši na podlagi daljne razprave; c) z redom usmilje-nih sestrá obravnavati to, da bi, kakor v druzih oddel-kih, tudi v porodišnici prevzele režijo po enotnih cenah in ko bi one hotele režijo zopet prevzeti, pa bi se tej uravnavi kake ovire stavile, odstraniti jib, in d) o vseh teh naročilih in o tem, kar se je vsled teh učinilo, slavnému deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji posebno poročati. Potem je prišlo na vrsto poročilo finančnega odseka o plaČilu stroškov pri epidemijah in epi-cocijah. PoroČevalec temu je bil baron Apfaltrern. Deželni odbor je namreč, opiraje se na dotične postave, na drobno dokazal krivico, ki se Kranjski deželi delà s tem, da deželni zaklad plačevati mora tretjino lekar-niških stroškov in vso vožnino zdravnikov pri epidemijah in epizocijah in ki so na priliko znaŠali 2900 gold. leta 1871, — 4200gold. 1872. leta, - 10.900 gld. leta 1873, — 15.400 gold, leta 1874, — 9400 gold, leta 1875, — med tem, ko za druge dežele te stroške pla- Čuje državni zaklad. — Vsled tega poročila deželnega odbora je predlagat finanční odsek, naj se nalaga deželnemu odboru, potezati se za pravico, da bode Kranjski deželni zaklad oproščen plačila navedenih velikanskih stroškov ter da se iz državne ga zaklada povrnejo naši deželi vsi dosedanji dotični stroški ; če bi vlada temu zahtevanju ne hotela vstreči, naj deželni odbor vlado oziroma državo toži pri državni sodniji. Tukaj je dr. Bleiweis poprijel besedo ter pov-darjal, da je sredstvo od finančnega odseka nasvetovano le paliativno, nezadostivno, tem več da je treba radikalne pomoči zoper krivično vladno postopanje. (Ves dotični govor se nahaja na prvem mestu porocil iz Kranjskega deželnega zbora.) Poslanec Dežman prvi poprime za njim besedo in pravi, da ne d v ali zem je kriv navednih nadlog, ampak tri ali zem, ker Hrvaška dežela o goveji kugi postopa po svojih postavah. Dežman u na to odgovori dr. Bleiweis tako-le: Gosp. Dežman je rekel, da je Ogersko ministerstvo nedolžno in le Hrvatska vlada je kriva te kala-mitete. AI mi vsi vemo, da imamo dualizem, a ne tria-lizma in ne pluralizma. Hrvatje so pod Ogersko krono, in če se gosp. Dežman na trializem skličuje, vem, da je hotel s tem le federalizmu udarec dati; jaz pa mislim, če pride federalizem, tadaj še le bo Avstrija srečna. Temu, kar je gosp. Dežman rekel, da je ministerstvo Ogersko stroge ukaze dalo, Hrvatska vlada pa ne jih spolnila, moram nasprotovati. Vlada tukajšnja sama se je obrnila na Hrvatsko generálko-mando in na deželno Zagrebsko vlado; ona pa je odgovorila, da dežele Ogerske krone nimajo tište postave zoper kugo, kakor jo imamo mi, in zato ona ne 108 more pomagati. Jasno je toraj, da je le dualizem kriv, da imajo tam postave, ki so nasprotne našim, in da prav zarad tega mi škodo trpimo. — Ko se nihče več ne oglasi, zagovarja celó na kratko poročevalec baron Apfaltrern predloge finančnega odseka ter konečno pravi, da ne dualizem je kriv nesreće Avstrije, ampak neki „Grossenwahn" (domiselnost veli-kaštva). (Kaj je baron Apfaltrern s svojim „velika-štvoma mislil, ni povedal ; narodna stranka bi pač misliti smela, da „Grossenwahn" se očitati more le Apfal-trernovi stranki, ki si domišljuje, daje ustavover-ska nemčurija gospodarica Avstriji.) Deželni predsednik vitez Widmann je konečno ugovarjai dr. Bleiweis u tako-le: Pred vsem držal se bodem predmeta, ki je na dnev-nem redu. — Gledé na dejanske, v finančno-odsekovem poročilu razjasnene razmere, kakor so ozir plačila stroškov nastale v teku časa ; zlasti gledé na to, da te stroške v druzih deželah plačuje državni zaklad, na Kranjskem pa ne; potem gledé na to, da mini-sterski ukaz leta 1858 sicer ne dol ocu je izrečno dolžnosti države za plačilo teh stroškov, temveč to dolžnost pripoznava kot samo na sebi razumljivo : morem iz svojega stališča izreci, da bodem odsekove predloge, ako jih potrdi slavni zbor, prav toplo priporočal vladi. (Pohvala.) Kar se tiče opazek gosp. dr. Bleiweisa, ki je to priliko porabil za razprave, ki so v neki daljni dotiki s predmetom, bodem nekoliko odgovoril. V prvi vrsti ocital je gosp. dr. Bleiweis vladi, da je bila gledé plačevanja kordonskih stroškov zdaj tacih zdaj druzih misli ter da je konečno dovolila, kar je pred enim ali dvěma letoma še kot nepostavno odbijala. Povdarjal je g. dr. Bleiweis in to je razvidno iz porocila o deželno-odbornem delovanji, da se je ie nadrobnemu razlaganju deželnega odbora o dejanskih obstoječih razmerah posrečilo, od vlade dobiti plačilo nekaterih stroškov, katere pred nekimi leti plačati ni hotela. O tem govoril bodem le za oni čas, v katerem je meni izročeno vodstvo politične uprave na Kranjskem. Sklicujem se na izjave, katerih ponavlja! sem že v tej zbornici. Leta 1874 je interpeliral gosp. Kramari č vlado, kako da je s plačilom kordonskih stroškov. Od- govoril sem tistikrat ter to ponovil leta 1875, da bodem zahtevanje dotičnih občin toplo priporočal vladi z ozirom na to, ker se je povdarjalo, da so druge dežele dosegle, da državni zaklad plačuje kordonske stroške, katerih pa na Kranjskem ne plačuje ta zaklad. Dovo-ljeno naj mi bode ponoviti, kar sem lánsko leto govoril tukaj, tako-le : „Vsled dopisa deželnega odbora předložil sem vladi primerno poročilo ter za ta primerljej, ako dotične stroške v druzih deželah plačuje državni zaklad, na Kranjskem pa, kakor se je trdilo, to reč tem bolj priporočal ministerstvu, ker so prebivalci na Dolenskem jako veliko škodo trpeli po bremenih vsled zaprtije že 2 leti trajajoče, po prometnih ovirah v obrt-nijskem obziru ter po zopetnih nevihtab. Na to je ministerstvo z odlokom 7. oktobra 1874 1. odgovorilo, da deželno-odborna prošnja zavoljo tega ni po vse razumljiva, ker je postopanje v smislu državne postave za govejo kugo drugje tako, kakor na Kranjskem, ter da državni zaklad drugje kakor tukaj plačeva one stroške, katera plačevati je dolžan po določbah splošno veljavne državne postave." Z ozirom na to je ministerstvo zahte-valo od deželnega odbora razjasnila dotičnih njegovih misli. Vladni dopis je od 7. oktobra 1874. leta, odgo- voril je deželni odbor, kakor iz porocila o deželno-od-bornem delovanji razvidno, dne 7. novembra 1875. leta. Ce ie zadeva nočivala celo leto, če se vladi ni dalo razjasnila *) , katerega je želela, da bi vprašanje rešila, svoje stališče razjasnila, in morda přivolila to, kar bi bila že poprej přivolila, ako bi bilo razjasnilo popolnoma primerno poprejšnjemu deželno-odbornemu zahte-vanju, potem, mislim, se ne more očitati vladi, da je ona rešitev zategnila leta in leta, in reči se ne more, kakor to poročilo o deželno odborném delovanji pravi, da hvala gre le nadrobnemu razlaganju deželnega odbora, da je konečno vendar državni zaklad prevzel stroške. To sem navesti hotel, kar se tiče kordonskih stroškov vsled goveje kuge. — Navedel je dr. Bleiweis tudi drug primerljej, ki se nahaja isto tako v poročilu o deželno-odbornem delovanji, namreč, da so bila oblastnije gledé domovnega prava neke najdenke različnih misli ter da je zlasti politična oblastnija storila razsodbo tako, ki dežeii ni v korist, ker jej nalaga dolžnost, oskrbovalne stroške plačati za to najdenko. Jaz mislim, da to ne more biti povod za pritožbo, za napad na toliko obrekovano vladno sistem o, za napad na obstojece državne osnovne postave. Vedno in povsod je taka, da tišti, komur je kas administrativen odlok v škodo, se čuti razžaljenega, da vzdigne pritožbo ter nastopi postavno pot. Storil je to tudi deželni odbor ; vložil je , ko je ministerstvo potrdilo prvotno razsojilo prve stopinje, pritožbo, katera ni še rešena , zato pa mislim, da se že zdaj reči ne more, da se je krivica zgodila, in to tudi še takrat ne, ako deželnemu odboru doide rešitev neugodna, ker mu je vedno še odprta pot do državnega sodišča. Sploh dokier je še odprta po-stavna pot, mislim, ne veljá pritožba o kaki krivici administrativnih razsojil, ki se strogo opirajo na obstojece pozitivne doloćbe. Ce pri tej priliki o dr. Bleiweisovih razpravah še kaj rečem, storim to kolikor mogoče na kratko. Obšírná razprava gosp. dr. Bleiweisa, ako se jedro izvije luščini, zove se prav za prav zanikanje (negiranje) obstoječih državnih osnovnih postav. Prezira se pri tem, da danes štejemo leto 1876, da od Njegovega Veličanstva leta 1867 in poslej potrjeni zakoni blizo 10 let stojé v polní dejanski in pravni ve-ljavi, da so ti zakoni podloga in postavna (legalna) tla, na katerih se gibati mora vsakateri zastop, ter da sle-hernemu dajo priliko, svoje posebno politično mnenje po primernem načinu spraviti do veljave. To podlogo naskokovati, zanikavati jo, dozdeva se minevarno in pogubljivo za državo in deželo, katere koristi so v ozki zvezi z državo; država in dežela paf to je moje popolno prepričanje, ste do grla site početja političnih strank in politi čnega razpora. Z ozirom na V3e to moram napad gosp. dr. Bleiweisa na obstojece državne temeljne postave objaviti za obžaljivo prikaze n. Ce bodo taka mnenja prevagavala, bojim se, da ne bi to imelo druzega vspeha nego tega , da bode na novo nastala nesloga in razpor med lojalnim ljudstvom, katero, naj mi bode dovoljeno to izreči, želi uravnave deželnega gospodarstva, pospešitve materijalnih koristi, ne pa izjav takih, s katerimi se ponovljajo napadi na državni red. Državopravnih dedukcij no-čem razkladati na dalje; da bi to hotel, moral bi na dolgo, večkrat in mnogokrat povedane reči vnovič ponavljati s prepričanjem, da bi bil brez konca in kraja *) Kakošnega razjasnila? Vsaj je c. k. deželna vlada pa tudi c. k. ministerstvo • notranj ih oprav vedelo, da je go-veja kuga na meji naši, ker je vlada poslala vojake na kordon. Kedar pa se na meji Hrvaški napravi kordon, takrat ukazuje postava od leta 1868., da država plača stroške. To postavo spolniti bila je stvar c. k, deželne vlade z dogovorom okrajnega glavarstva. Deželni odbor ni po takem imel nobenih razjasnil dati. ves moj trud zastonj da čuj . Al zdržati se ne morem izreci resati pravno stanje državnih temeljnih postav, vni- Vendi y to je ) Jaz bi rekel Sloveni prebivali? Odkodi ime Stanz ? odkodi imé „Pians"? jaz bi „stanec", resau uiavuu et a. li i c uiziavum icuícjjuíu » ~— ~ ---— 77------ 7 ~---v. ^ ~ • državni red ter vzročuje nesrečne zmešnjave ko- rekel „planée"; odkodi imé „Imst"? jaz bi rekel necno dar most". most cez Konečno so obveljali odsekovi predio rekel ) )) linec u Tako „Ino", 77 Ino- odkodi imé „Lienz"? jaz bi se dalo nadaljevati, in na sto- Obravnave m s eje prinesemo prihodnjič Deželni zbor GoriŠki. seji 23. marcij naznanil gl y lanska peticija zastran u ravna v e zemljiških da je bila tine krajnih imen bi se dalo tolmačiti po slovanski, s katerimi Nemci nič početi ne vedó. Tudi je na Tirol-skem mnogo cerkvá, posvećenih sv. Vidu, kakor se to pri nas pogosto ven svetnik . ne da bi bil sv. Vid tako sla-miaijonarji so prekrščevali tempeljne lacij go dno řešena. Dott je bral interpe slovanskega boga Vida v cerkve sv. Vida -V». - in..- KwK ^ d . _ L » ■ ^^tř.V ' -.1 > ■ '. . . ali iaoij\j j au je uutjviux vuuui ««v-"; peticijo mnogih občin (laskih) zadevaj deželni odbor storil, česar treba gledé nom slovanskim na > da paga- kršcanstvu nekoliko olajšali. J ter S m T y ki sta kedar nastane povodinj silno nevarna dotičnim krajem. Glavar je odgovoril, da se odbor obrnil do vlade da jezov in šole pregleduj popraviti, česar treba ze pet odsek 7 poslan dala pregledati stan Pravila kmetijske sev. Ta ima Že neki nemšk profesor je Tirolce na to opozoril je pisal „slawische (Jeberreste in Tirol"; a Nemci res nice nočejo slišati; tako so tudi to trditev površno/7 Pa na/ 6 odbili in ni se dalje govorilo o tej stvari. Je Tirolskem tudi pravih Nemcev, privandranih v starodavnih ali pa v novejš Časih toda oni so v manj8ini morska kaca v m tudi nasvetovati , katero posestvo naj se kupi za šolo {Kmetijška šola zboru. *) Zad nj So nekatere doline z nemškimi imeni in rumenolasimi Resili so se nekateri prevdarki za (5.) seja deželnem 1877. i to so naselbine nemškega plemena, katero si Je bo t. m v » dopisi. ljudm prisvojilo v davnih časih gospodstvo in poprejšnjim ata-novalcem vsililo svoj jezik. To nemško pleme je zasto-pano močno po mestih, in iz njega se rekrutira tako imenovana liberalna, nemško-narodna stranka, katera se loči v svojem misljenji od prvotne Keltiško-slovanske stranke ravno tako , _ ali še bolj strogo , kakor pri nas Tirolskoga aprila. nemškutarsko liberaistvo od kršćanstvom in novomodnim brezverstvom, vulgo liberalizmom , ki se bije po celi Evropi Papirnata vojska med Na§i slovenski liberalci katoliškega slovenizma. )ven8Ki iiDeraici au tako imenovani „mladosio-so odkrhljej od našega naroda, oni čutijo vse imenovani mladoslo- venci a >m, ki se bije po cell Evropi, nikjer ni tako bolečine našega naroda, kakor mi. Drugače je "tukaj. kakor tukaj na Tirolskem. Dva elementa si sto- Tu so liberalci čisto drugo pleme, druga kri, med njimi ^ — ^ 4 . 1 « ^ ^ ^v ^ • ii ^ L». ^v ^ M I « ^ L ^ Iv M M yv « M • V I V « \ ft A > • % tako ostra bolečine našega naroda kakor mi. Drugače je tukaj. > ki sta si tako različna kakor volk in jita nasproti, jagnje. Naj mi ne zamerijo bralci ,,Novic", ako zabre-dem nekoliko v zgodovino, mnogi se le v novejšem času privandrani Nemci Kjvy f UV/T Vjgviu j^/J.1 V UUUl Cl JU J. i.1 V^JLUV>i j tOTćlJ Najbolje se ta faktum s tem ilustrira, ker sedaj ker tujci drugače jim Tirolskih tukajšnji liberalci hujskajo policijo na tukajšnje kmete razmer spoznavati ni mogoče. Tiro lpi govori j o večinoma jn vlado prigovarjajo nemški. a v istini so tako maio Nemci , kakor severni naj strogo postopa z manderji 7 (( Korošci ni upal trditi, Stajarci. Nijeden zgodovinar si Tirolci čisto nem kraj nimi imeni zgodovinarji ne vedó početi (kmeti), kar bi nikdar ne storili, ako bi čutili v svoji krvi bratsko sočutje do njih. — Sedaj boste razu-pl.emena. meli, dragi braici „Novic", da sta tukaj dva čisto tuja v se 7 ker pisuje, se ne elementa v boju. Povrnem se zdaj od zgodovinskih premišljevanj sedanjosti, in najnovejšim dogodkom. Stvar je sama na na dubu in na telesu, kakoršen se po- sebi čisto jasna. Tirolski deželni zbor je sklenil po- • i v i » • rn « i \t _ O __J JT se po nemščini nikakor razlagati ne dadó. Većina jih je te misli, da je v Tirolcih naj več Keltiške krvi. Nemški po nobeni ceni na Tirolca. Nemec stavo naj bi bil odkrit, Tirolec je zaprt: Nemec naj bi bií prote- stant, Tirolec je z dušo in telom katolik; Nemec naj bi bil pivoljub, Tirolec piva ne mara; Nemec naj bi bil rume-nolas in modrook, Tirolec je skoraj brez izjeme temno- 7 da se na Tirolskem ne sme ustanoviti nobena protestantska občina; cesar je to postavo potrdil; toraj e po vse jasno , da jo more le cesar s privoljenjem las in temnook ; Nemec hoče po vsem svetu gospodariti 7 Tirolec se ne briga za celi svet, 7 samo v svoji dež o se hrabro brani pred sovražnikom. Kjer koli sem hodil po Tirolskem, nikjer nisem našel najmanjših simpatij za heit". deželnega zbora zopet odpraviti. Minister Stremayr pa jo je odpravil, niti vprašaje cesarja niti deželnega zbora. Vsak pravični člověk, če tudi je liberalec, mora toraj većini deželnega zbora prav dati, da je izrekla svojo,," Nemce; Prusake pa sovražijo bolj, nego mi. Ponavljam tedaj še enkrat, Tirolci govoré nemški, a niso Nemci, ampak Tirolci so Tirolci. Ne odbijam sicer mnenja, da v Tirolcih je mnogo Keltiške krvi, vsaj ni nikjer tako Entrustung uber die herrschende Rechtsunsicher-Naj se ne govori o intolerantnosti (nestrpnosti) ; strogo katoliškega duha, kakor pri Keltjških ostankih pri Tirolcih, pri Baskih in Navarcih v Spaniji Ircih na Britanskem , a dostavil bi jaz še to Tirolski časniki pravijo: „v tistem času, ko Prusi katolike preganjajo , menihe in nune iz države izganjajo, v tistem času naj jih pa mi z odprtimi rokami sprej- Ne sme se prezreti, da so protestanti, kar jih memo t« 7 in da pri Tirolskem kmečkem ljudstvu tudi mnogo slovanské v je na Tirolskem, večinoma privandrani Prusi, najhujši hujskaci zoper vero in razširjatelji Pruskega duhá za cerkev jim nic ni krvi. Nekateri zgodovinarji trdijo f da SO V vsaj je nikoli ne vidijo od znotraj, ker v resnici nobene vere nimajo; samo zato jim gre, sedanji Z(dbiii klin v Tirolsko edinost v veri, da bi Nemčiji pred prihodom Nemcev že Slovani prebivali, Tirolce naredili indiferentne in mlačne za verske reči, deželah, s tem pa, da bi jim vcepili ter se sklicujejo na krajna imena, in nijeden resen zgo- kakor v dovinar teh misli ni še mogel v nič deti. Oni trd*jo, m|sel drugih da so Nemci podjarmili tu stanujoče Slovane, ter jih si-loma poněmčili. Tirolci se čudijo nad imeni svojih vasi, ker se po nemški nikakor tolmačiti ne dadó. Odkodi „Windisch-Matrei"? Ali ni to jasno, da so tù , w v--, — — j—---r— vsaj je ena vera, kakor druga". Domaćih pro- line IX* ÍOVl II v o CA. J 1 V^r vuci V V^I. • ^ vy «JJ ^ ^ ^ testantov ni tukaj , in za par sto privandranih Prusov naj bi Tirolska svoje po cesarju potrjene pravice opu- Minister Stremayr pac Tirolcev ni pozna[, da je e pred Prav tako kakor pri nas v Ljubljani. Vred stila. tako iahkomišijeno dregnií v sršenovo gnjezdo Î shodom deželnega zbora se je po celi deželi molilo po cerkvah za edinost v veri in za deželno pravico (zares lep izgled nam Slovencem!); odkar pa so poslanci za- 110 pustili zbornico, mrgolijo katoliški časniki od dopisov iz raznih občin , v katerih se njihov korak popolnoma odobrava. To je narod, ki vkup drži! Kar mora Ti-rolce najbolj ježiti, je to, da ravno sedaj priljubljene jezuite iz domaćega Briksna preganjajo, med tem, ko tuji m protestantom občine delati in cerkve zidati do-puščajo! Ljudje domače vere se tedaj tirajo iz dežele, tujci Prusi se vabijo va-njo! Kaj tacega bi še po-hlevna slovenska kri ne přenesla,. toliko manj Tirolec, ki ima mnogo samosvesti, ker je že večkrat svojo de-želo sam branil proti sovražnikom, in zato ne pozna tistega hlapčevskega straha pred vladoimi organi, kakor ga ima Slovenec. — Moje mnenje je gledé na te faktične razmere to , da si vlada ne bo upala boja pričeti s Tirolci, in da bo še rada odjenjala; přeje padejo vsi ministri raz stolov, predno Tirolcem vsilijo liberalizem. Vedite, da Tirolci niso taki možje, ki volijo danes Bleiweisa, jutri pa Dežmana; ampak oni vedó, koga volijo, in ga ne zapustijo, kedar v njih imenu govori. Tirolski časniki dobivajo take dopise iz kmečkih občin , da si jih ne upajo natisniti, kajti govori se že od pušk in takih reči. Katoliški časniki so bili v zadnjih časih zaporedoma zaseženi. Razburjenost je velika v deželi , a nič ni umetno narejenega, vse je istinito. Okoli Merana so ,,kreše" žgali na čast domaćim poslancem. Liberalni časniki se ve da pišejo , da so to demonstracije od „farjev" narejene, al oni sami tega ne verjamejo. Res je, da so duhovniki kolovodje, kjer ni drugih izobražencev ; a ljudstvo tudi ni tako neumno, da bi ne vedelo, kaj je krop in kaj voda, in prav dobro vé, za kaj gré; vsaj je mnogo kmetov in rokodelcev naročenih na katoliške časnike: liberalni listi pa skoraî iz města ne pridejo, v katerem se tiskajo. Kako libe- ralci v prvi vrsti le za trebuh skrbijo, se vidi iz tega, ker zdaj katoliškim poslancem očitajo, da z izstopom iz deželnega zbora zanemarjajo materijalne koristi. Ti ljudje so si povsod enaki; pri nas nemškutarji tudi z nobenim vzvišenim principom ne gredó v boj , ampak obljubujejo znižanje dávko v ter se ljudém le lažejo. Tako tudi mladočehi ne vedó druzega argumenta za svojo aktivno politiko, ko materijalne koristi. Ali se pa to pravi narod povzdigovati, Če se laska le njego-vemu trebuhu in mu prigovarja, naj pusti više cilje in ideje v nemar? Vera, pravica, svoboda pri teh ljudéh ni nobene žrtve vredna, ampak le za trebuh je treba vse storiti; to je njih Turški paša! Prosto ljudstvo je tako prevec za telesni blagor vneto, kdor ga hoče po-vzdigniti, treba, da ne «« prezira telesnih potrebščin, a da ga navdušuje tudi za više, duševne, nravne vzore. Liberalci pa ravno narobe delajo, in ljudstvo kvarijo. — Prav dobro jih je posekal Šuselka v „Reformi", kjer jim citira Schillerja, ki je bil pri liberalcih vedno v veliki časti, kateri pa je pel: „Das Leben istderGuter hochstes nicht, doch der Uebel grosstes ist die Schuld." Zdaj pa še nekaj o Predarelcih (Vorarlberg). Tamošnji deželni zbor je osnoval naučno (šolsko) postavo za katoliške dežele, katera šolo zopet katoliški cerkvi nazaj izročuje. Glavne misli so te: Ministerstvo nauka naj se odpravi ; vsaka dežela skrbi naj sama za svoje šole; ker je ljudstvo katoliško, je prav, da tudi katoliška cerkev šole nadzoruje; vlada ima pravico, ogledati si šole, in staviti deželnemu šolskemu svetu svoje nasvete; izvršitev postave izroči se ministru notranjih zadev. — Poznam slovenskega rodoljuba, ki je že davno rekel, da ministra za nauk ni treba; vsak narod naj skrbi sam za svoje izobraženje, in tišti denar, ki ga potroši sedaj naučno ministerstvo, naj se razdeli med narode, da so v stanu, svoje šole vzdržavati. S tem bi bil konec storjen germanizaciji in nasilenemu liberaliziranju šol. Na to misel je přišel sedaj Pred- arelski deželni zbor, le s tem razločkom, da on zahteva za vsako deželo tište pravice, ki jih je zahteval slovenski rodoljub za vsak posamezni narod. Stvar ima zdravo jedro v sebi, in je gotovo premisleka vredna. V čas-nikih ste menda že brali načrt Predarelske postave, in ne bi bilo napačno, ako bi kdo predelal to postavo za slovenske razmere, da bi se tudi Kranjski deželni zbor za-njo potegnil. Se ve, da ta postava dandanes še ni mogoča, doider je ta vladna sistema; a napačno ni , da se pripravimo, kedar sedanja sistema pade, kar mora enkrat priti, da potem imamo kaj v rokah. V Gorici 2. aprila. — V sredo (29/3.) zvečer je přišel v Gorico g. nadvojvoda Albreht. V četrtek zjutraj je ogledal vojake na Rójicah; pozneje je spre-jemal načelnike tukajšnjih uradov in drugo gospodo, med njimi tudi grofa Chamborda in prevzv. nadškofa. Popoldne ob 5. uri je bil „pri 3 kronah,ť obed, h ka-teremu je bilo povabljenih 24 odličnih oseb. V petek ob 5. uri zjutraj se je nadvojvoda odpeljal na Dunaj. — Gosp. minister De Pre ti s, ki se je přetekli teden udeležil sej deželnega zbora, je že zopet odrinil. — Kakor že uni dan enkrat, tako bo jutre, 3. dne t. m., (drugi) shod Goriških kmetovalcev v gostilnici „pri Brandt-u". Prvi pot je govoril med drugimi tudi naš gosp. Po vše in je bil njegov govor „zakaj je na-předek v kmetijstvu med našim ljudstvom tako poča-sen" z živo pohvalo sprejet. Jutre se bode govorilo o trtni uši, o pogozdovanji Krasa i. dr. r. To so gotovo bolj praktične reci, kakor marsikaj druzega. — Přetekli teden sem še kurii, — danes je že vse sadno drevje belo ali rudeče in, če ne bi bilo malo oblačno, imeli bi že skor pravo poletje. Mesec marci — navadno najbolj suhi mesec — je bil letos še pre več deževen; ljudje niso mogli opraviti navadnih spomla-danskih del. — Grofu Chambordu je tako všeč v Gorici, da se je z g. Bockmanom tudi že za prihodnjo zimo pogodil, da mu za 4 mesece lepo „villa-o" prepusti. — Danes popoldne bode imeniten gospod gost našega prevzv. nadškofa — namrec prevzvišeni gosp* biskup Strosmajer, vracujoč se iz Rima in Benetek. Iz Orelika 30. marci j a. (Javna zahvala.) Podpisani krajni šolski svèt se slavni kmetijski družbi Kranjski prav lepo zahvaluje za dovoljeno denarno podporo , » katero se je za šolski vrt odločena zemlja (805[j m.) mogla nekoliko zboljšati, poravnati, za odgojo mladih dreves zmožná storiti in tudi zmerno ograditi. Krajni šolski svèt. Mih. Kalan. Iz Ljubljane. — Narodna stranka pri mestnih volitvah v 1. razredu ni zmagala s svojimi kandidati ; propala je, al s tako čast no manj šino (številke naših glasov so bile 85, 81, 77 in 76, protivnih po 127, 119, 116 in 115), da je po vsem tem jasno kot beli dan, ko bi bil imenik volivcev 1. razreda pravilno narejen, da bila bi vkljub vsem gnjusnim agitacijam nemčurskim zmagala vendar naša stranka. Pred vsem tedaj in kmalu je treba, da narodna stranka skrbi za pretres in revizijo volivcev 1. razreda. Zdaj smo le radovedni, ali bo g» Dežman s svojo gardo izstopil iz mestnega odbora, s katerim je v kazinskem shodu žugal, če bode izvoljen gospod j. Regali? Kako zeló so se nasprotniki bali, da ne bi padli, dokaz je to, da poleg navadnih malih konjičev, ki so jih vpregli v agitacijski voz, so pehali tudi velikaše okrog in med druzimi celó večnega držav-nega poslanca starega grofa Auersperga Ižanskega. Aristokrati , ki nikoli ne pogledajo rokodelca, so oni dan roké stiskali marelarju, stekljarju, Jmkvovezu itd. — (Prošnja in naznanilo). Cloveštvo peša m od leta do leta se množi število bolehnih revežev, ki hude skrbi prizadevajo posameznim družinám in celim de-želam. Te skrbi srenjam po Kranjskem nekoliko po- PflflflMi ■■ m ■ la j sati se je ustanovila tuđi v Ljubljani za uboge ne- dani mu ukaz obdolžencu, ker je ukaz tolmačiti imel v ozdravljive bolnike hiša, katera že dozidana stoji prv po radovoljnih mnozih daroviti, ki so iz vseh kraje v in št. iz vseh stanov prihajali sem ter tje nenadoma in se se- ustaviti sti vládni komisar daj ima le še olikati in oskrbeti z vnanjo in notranjo opravo. K temu je pa treba še veliko veliko. V ta namen se dotični odbor do ljudomilov vseh stanov, vzlasti do kateri doslej še niso nič darovali za to mestu in onih ; vsej deželi dobrodejno napravo, obraća s ponizno prošnjo, naj blagovolijo mu skoraj poslati kako pomoč. Imenovala se bo omenjena vstanova „Hiralnica pri s v. Jožefu v Ljubljani'4 (St. Josefs-Spital in Laibach). Pod varstvom patrona sv. katoliške cerkve sploh in Kranjske dežele posebej ter pomoćnika umirajočih ima se v oskrbovanji usmiljenih sestrá sv. Vincencija Pav-ljanskega na dan tega godu (19. julija), ako Bog da in ûobrotniki pomorejo, blagosloviti in v jeseni dobrodejno pričeti. Doneske še tako maj hne naj Bog obilno povra-čuje, hvaležno pa jih sprejema v ta namen sostavljeni odbor. Ciklus predavanj na korist „narodni soli" je bii v nedeljo z govorom gosp. prof. Wiestalerja „tri dni v starem Rimu" končan. Prof. Wiesthaler je v go- voru svojem peljal slušatelje za 3 dni v nekdanji Rim sliki kazal življenje tadanjih in jim ondi v zammivi Rimljanov. Tudi njegovo predavanje je bilo z veliko pohvalo sprej eto, ki jo je tudi zaslužilo. Sicer pa tudi z ozirom na Wiestaierjevo predavanje ostanemo pri že izrečeni misli, da bi vspeh tacih predavanj veliko ako bi za temata. velikemu občinstvu veći bil V tUl Uli , Ml * V H R V/ Ul U U W Li 1 11 Í5 i y ti namenjena, se izbirali predmeti, bodi-si poučni ali zabavni, taki, ki so nam bliže, zato mikavniši in, recimo naravnost, tudi poučniši ; (Razsodba vise sodnije o yy Novicah11.) Naši bralci se še spominjajo, da so bile „Novice" št. 41 od 13. oktobra p. 1. po policiji d v a k r a t zasežene in sicer vdrugič zato, ker policijski komisar prvic ni pravega sestavka zapečatil in je potem natisu, nenevarni pa yy nevarni" bil vnicen. článek ostal v drugem Da po vsem tem je bii kriv zasege ediuo le policijski komisar, to bo menda vsakemu jasno; vendar je c. k. državno pravdništvo zatožilo odgovornega vodjo tiskárně ) čes, da on je kriv tega ; da je gosp K r a j c a t )) nevarni" članek vnovič přišel v list. — Zoper to zatožbo se je zatoženi prito a ^ • . ^ " é fl a 1 « 1 • # i žil pri • v • VISI deželni sodniji v G rade i y ki je njegovo ritožbo za upravičeno pripoznala s sledečim odio deželna sodnija v Gradci kot sodišče om C. k. druge vrste • V visa više deželne sod- nije~ predsednika dr. vit. pl. Waserja ter v nazočnosti je pod predsedstvom c. k. c. k. • v vise deželne sodnije svetovalcev Tschampe y dr. Martinaka, Tomschitza in Schmidmayet ja, zaslišavši c. Zatožbi se tedaj s o d n i j d a j e. r. ni dalo pritrditi in preiskava se To se Vam vsled došlega ukaza c. v Gradcu od . 213. morala vise marca 1876, št. 2139 naznanje Od deželne sodnije v Ljubljani 18. marca 1876." (Zasegct.) Přetekli četrtek z o p e t weisov je pádel „S y go predsednika vit. Widmanna ker je v vvodnem članku prêtre v deželnem zboru in odgovo Mi smo bra I 3al Blei deželnegi oni članek a mislimo bil y a se Avstrija ne bila podrla P pustila po svetu î ko y g» (Slovensko gledisce.) cer za gosp. Stockel nedeljo je bil slaven ve- naklonila slave in y opereta že peh Reči polno hišo, tedaj yy a arovnica" mu je večkrat moramo, da čeravno nam tudi lep materij i prekosil pokazal, da ni navadna gosp. Stôckl vendar še i>£jcvi, vic« m uoiv auiia i ci v ci , jc vcuuai oc jboljše misli o njegovem skladateljskem talentu. Opereta se sme po vsi pravici staviti na stran starejših in bolj vajenih skladateljev v tej stroki, mnogo jih V se prekosi njeni muzikalični vrednosti mi tu ne moremo govoriti , chjjjjcuv do učtaičuijčtuiu ic li< občinstva, ki je opereti in mlađemu skladatelj ampak se aslanjamo na kritiko u navdu- šeno pokazalo svoje pripoznanje; memo burne pohvale je přejel krasen venec in liro. Opereta se je pa tudi tako izpeijala, da sta smela on in občinstvo zadovolj biti po vsem prvi vrsti sta se moško držala me šani in moški zbor ; sploh so zbori najtrdniši stebri ope ete Gospa Odij je pel kakor slavček ; gospod e pel Meden je imel čist glas, tudi gospod Trnov korektno, zato se ni čuditi, da so samo-, dvo- in troje-spevi gladko tekli. Gospod Kajzelj je ta večer pokazal se v resni podobi in vraž polnega in trdovratnega kmeta Matička naslikal prav po naravi. Tudi gosp en se je dobro držal v petji in igranji pa domaćega življ Vse to in vzeti spretno obděláni predmet gladk;m jezikom je storilo, daje „Carovnica" prodrla do sijajnega vspeha skladatelju g. Stock Inu, in pisatelju A lé > kij cast, in tako imamo zopet Stock prav spretno sestavil predmet, na več, ki bo dišče vabila cvetlico na domačem polj lek y ie tega^smo prepričani — naše občinstvo v gle « , o A Mar stopil ta večer pred svet s „slavnostno ou izpeljano, ki si je pr* Se drug umetnik, mladi gosp rerturo", umetno izmišljeno in dobila živahno pohvalo. Le tako naprej, pomači ta lenti Burka yy Kroj Fip je dokaj gladko tekla y gospod Kajzelj je s svojimi burkami vzbujal smeh Prihodnjo nedeljo napravi čitalnica „besedo", ki bode posebno zanimiva zato, ker bode — kar do- se ni bilo deloma cerkvenega obsežka k. višega državnega pravdnika, o pritožbi Ivana Krajca zoper zatožbo c. k. državnega pravđništva v Ljubljani od 25. januarija 1876, podani 31. januarija 1876 st. 418 prepnjazno izposojen 8ihmal sedanjemu krasni muzikalni instrument „harmonium", ; ča9U primernega, pri katerem bodemo slišali za ta večer razsodila tako-le: Zatožbi se ne pritrdi in sodnij-sko postopanje se po (Pobirki iz časnikov.) Slavna zmaga narodnih 213 št. ustavi. Raz- volilcev v 3. razredu in izdaten napredek v 1. razredu Obdolženec se zagovarja s tem, da je pri za*e- naše nemčurje in njihove liste še zdaj tako jezi, da ae logi: w . . _ ganji št. 41 političnega časopisa „Novice" od 13. okto- penijo in mahajo krog sebe kahor divji. „Tagblatt" dan bra 1875 vladnega komisarja, kateremu je bilo naročeno za dnevom prinaša nesramne napade na narodnjake zaseči list, o vstavljenem članku „Iz Turškega bojišča" y ki je bil v pristojnem iztisu le deloma zaznamovan, na- redoma preklicuje. ravnost vprašal: ali sega konfiskacija tega članka le do katere pa drugi dan, ker so izmišljeni Tako lažnjivi, skoro napadanje se res že gnjusi člověku, zato te reči mi le površno omenimo y ker se z besede „važna"? in da je oni to pritrdil ter potem sta,vek navadnimi in hudobnimi obrekovalci ne moremo spu- dal do omenjene bjsede odstraniti in zapečatiti. Ta ščati v prepir Slovenski listi, zlasti „Slovenec", pa v nos više uradnike, ki so zagovor potrjuje izpoved vladnega komisarja Štefana prav dobro dregajo Wellitscha popolnoma. Tedaj manjka dovoljnih vzrokov, pozabili na svoje vzvišene cesarske službe tako da se mogel obdolženec sumljiv zdeti tega da Je jju^aum UČI Dvujc VÙVJOCUC vj-coaioivo OIMÍ fis dopuščata. Govor dr. Bleiweis a v deželnem zboru UUJJUSL'aia, —— UUVUl U.L. JL> I C I VV U X O a, v ui/juiuouí u, - Xfi s katerim je šibal sedanjo sistemo, pod katero dežele in zborovanj Mnogo deželnih zb je že končalo svoj narodi trpé, je splašil posebno Dunajské časnikarje kviško; kakor vrane se zaganjajo v dr. Bleiweisa, njim , kateri je sedanja si- Ogersko. Magjarsko silstvo je brez konca in kra 4 na čelu židovska ,,N. Fr. Presse" sterna tako varno ležišče. Tehtnih razlogov se vé ški Sibinji (Hermannstadt) jezika hče Magjarske^a ne me y y da je pri ondašnji sodniji prve instan- ne valé njemu nasproti, ampak prav po zidovi šegi jih schenfel nadomestujejo s predrznimi napadi in pobalinskim zmer- postavnost janjem dr. Bleiweisa. Taka je ta svojat! Vse, kar jej stavo cije Magjarski jezik zaukazan! Poslanec Emil pl. Trau- e v krepkem govoru šibal to krivico in ne- ko bral državni zbornici d po so ma ni prav, ometa z grdim blatom. Kakoršni ljudje orožje njihovo! ; tako ogl njegove besede in ga tako silno ropotati začeli, da so Kmetovalce so naročili Rigajskega lanu pri drznosti nemčurski klical na red. Minister pravosodja priliki predlogo o rabi uradnega jezika oholosti Magjarski, ki je kakor jajce jajcu podob zbornice predsednik obljubil pri tej pri znani družbi kmetijski, še enkrat opominjamo, naj brž sonci ondi přidej y iz pridejo po-nj Lan izvrstno lep dežj pričakovati, da nemški Sak pod kap Nemcij Nemški césar V i 1 i e m hajal svoj 80. rojstni dan. Maršal W te dn ob I 1*4 W f v/| ^ • 4 V/.UVWA ViWUI ATI OMi TT 1 Cl U ? g 1 à til « / tM ^ -..... - -----—----— -- -- -------- ---------ki je prihitela liercegovincem na pomoč Časnik pa ne vé nič povedati, kaj in kako se godi v bila z Ljubibratičem vred v Line tirana teh razgovorih , ker zavezali so se ministri vsi. obrav- aa «nmti rr ;<**.<>#4 i y se nave polcr časnike be s plaščem skrivnosíi mnoge nemske srečilo uiti in se vrniti v Beligrad. Kakor ,,Vidov dan" te pise, okol 24 let stara ter da krona pisalo od tod, da niti Auerspergovo [n pogleda prave Amazonk Iz Turskega bojisca. srednje velikosti ; ponašanja ministerstvo niti grof Andrassy sam ne stoji več trdno tiko monarhij je nezadovoljna z notranjo in vnanjo poli Mnogim homatijam, v katerih se haj Hrup o reformah Evropskih oblasti po Turčiji sprejetih je zdaj popolnoma po- tihnil in tudi reforme so se v pesku zgubile. strija takraj in unkraj Litave, pristopila je zdaj se ta, da Ruski pri starem y da boj z orožjem bolj miruje y Vse ker Je so da je znani Augsburški časnik raznesel pomirjenjem y car A1 e k sa n d zarad bolehnosti in vladarskih brig hoče d po veda ti vladařstvu in iti v mir Ali Je 8e to istina ali ne, nam ne pové noben časnik, pa tudi ne pravi y da ni resnica. Iz god pa je znano, da Ruski cari ne carajo dolgo edaj gel vse prednike svoje. Kakošno lice pa dobi Ev ropa potem, ako on zares oditopi, kdo more to vedeti Njegov sin, ki se za je na stvari. •7 / jVWWUVj lil Ul VI iil tV T X Aleksander pre- veža v hudi stiski. meje po Avstrijskih vojakih zastavljenev ni nič, tudi general Rodič ni niti na Črnigori, niti pri ustajnikih nió opravil in govorilo se je , da, naveličavši se sitnih nalog misli popustiti namestništvo v Dalmaciji. Ustajniki v južni Hercegovini imajo Turke trdo za-jezene, in trdnjavica Nikšič je zavoljo pomanjkanja jsi - Vsa znamenja kažejo, da se Čr- ím ima vsesti na prestol Ruski velik ega prijat SI in anske nagora pripravlja za vojsko in tudi Srbija misli neki sv. Jurija dan vdariti nad Turka. Govori se tudi, da Rusija pomika velike čete vojakov proti Srbiji Potem se utegne vsa dosedanja Ruska politika o Turčiji premeniti. Novega cara ne vežejo nobene to si vsak lahko sam raztolmači. ko spomlad napoči Bomo videli, kaj zakaj, bo, Zadnje dni so Turki prosili po- spone preteklosti, nobeni dogovori in ugovori Berlinski, Dunajski in Petrogradski. On po Ignatievu ni ničesa bljubil sultanu; on ni odobril ne jedne note poslane v mirja. Ustajniki so jim ga dovolili, pa le iz hvaležnosti do Avstrije, ki je pribegle sprejemala. r»> Carigrad, na Dunaj ali v Beligrad. Novi „Pressi" se sami nekako čudno zdi, da Ruski časniki se dandanes vse drugače obnašajo kakor so se vêdli iz začetk V # Žitna cena ustanka v Hercego o res , da jim sedaj ni več za dosedanje složno postopanje z Berolinsko in Dunajsko vlado. Vládni Ruski časnik mar niti za Turčijo, niti v Ljubljani 1. aprila 1876. ITektoliter v nov. denarji: písnice domače 8 fl. 61. 9 fl. 13 turioce 4 fl. 88. sorsice 6 fl. 60. 5 yt Invalide ložaj sega pa se dali in pravi, da nesrečnega po iečmena 4 ti. 10. prosa 4 fl. 39. ajde 5 fl. 37. hanask a fl. 69. OV8H 3 fl, 57. U8tašev je Avstrijska prijaznost do Turčije kr Krom pir 3 fl. 60 kr. 100 kilogramov. ter da se ta odstopi Crnog Drug Ruski časnik nasvetuje, naj Turška pusti Herceg pod njeno gospodarstvo dene. Tudi „Golos" mosti" se kažeta južnim Slovanom prijazna tem ■■■■■■■■■■ jska za ri ali vsaj in „Viedo-Po vsem Kui'si na Dunaji 3. aprila. 6% metaliki 68 fl. 70 kr. očitno, da vsa druga sapa veje sedaj iz severja Narodno posojilo 73 fl. 75 kr. A žij o srebra 104 Û. 20 kr Napoleondori 9 fl. 18 kr. y dati in da po takem utegne car Aleksander res slov vladařstvu. Kaj tedaj prinese spomlad, to danes vé Oni, ki „veliko pratiko piše narodom/' B e u s t, ki je ves navskriž z Andrassyem o Turški politiki, ne gré več v London za poročnika nazaj. Vladna „Wiener Zeitg." je oklicala ustanovite? c. k. upravne sod ni je. —r^ Loterijne srećke: v Grad« na Dunaj ïu \ ai i J 1. aprila 1876: Cl 52. 74. 66. 83. 65. 64. 45. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 18. aprila M M » -3 Odgovorni vrednik: AIoJzl Tišk in ♦Iflžef (jíMlkeV v Ljubljani.