it 72. V Gorici, v četrtek dne 27. junija 1907. Itbajft trikrat na'teden, in sicer t torek, Četrtek4 soboto i>b 4- uri popoldne ter stane po poŠt« '"•iinana al» v Gorioi na dom poSHjana: '-:¦ fW' vse leto ........15 K »/, ...........10 » Tečaj JUCKVII. W posa!„i5np Stovilke stanejo 10 yin. SOfiA" ima naslednjo izrMiIo^nlloger-OV^lft)-. ,.r, iptli ..Kaiipot po GoriSkem in GradiSCanskem" in utipot po IJubljani in kranjskih mestih", dalje ^a&o 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka "ista. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — ' j^klarne in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za -viko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gospos-t ulici St. 7 v Gorici v I. nad h Z urednikom jo mogoc^ govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2, do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p r a v n i 51 v o še nahaja v Oosposkiulioi5t.7vl. nadstr. na levo v tiskarni. * MaroCnino in oglase Je plačati loco Gorica ^v Dopisi naj se p:WjaJo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere ne Sjo v delokrog uredništva, naj še pošiljajo le ivnlStva. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak in stane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« sa prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., J-ellersitz v Nunski ul., Ter. Lebau na tekalifieu Jbs Verdi, Peter Krcbolj v Kapucinski uiici, I. Bajt v po-kopalisčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovaiiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casorma.----------------- Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telafon it. 83. — »Gor. Tiskarna«, A. GabrSčck (odgov. J. Fabčič) tiska in .,al. kmečke zueze". Klerikalci ustanavljajo * kmečke ime*- Te zveze imajo namen privesti kmeta na farovške verige tako, da ,e jih nikdar več ne otrese. V svojih pravilih seveda imajo pisane razne točke, ali namen je le ta: kmeta še bolj potisniti v črne kremplje. j Pisano imajo, da je namen »zvez« j la-le: ustavni boj za politične pravice in gospodarsko blago- j •tanje kmečkega stanu; obramba in uglobljenje krščanstva t k m e Č k e m s t a n u; vzbujanje in razšir je v anje in uglob-ijanje stanovske zavesti v kmetih; gojenje in utrjevanje domovinske ljubezni in zvestobe do vladarja. Za politične pravice in gospodarsko blagostanje kmečkega stanu se klerikalci niso nikdar borili pa se tudi ne bodo. Kar se je v teh ozirih storilo, je dolo naprednih mož, in tako bo tudi v bodoče. Klerikalcev ni nikdar m blizu ne poleg, kadar se je treba boriti za politične pravice našega naroda. Klerikalci v našem deželnem ikm nikdar niti ust niso odprli za mk politične pravice; skončuje pa zasedanje s tenii da so sprejeli krivični volilni red, ki utegne biti potrjen. Če bi bilo klerikalcem res kaj za politične pravice našega naroda, bi ne bili nikdar glasovali za toliko krivičen deželno-zborski volilni red. Če se pa v deželnem zboru, kjer je mesto za to, ne borijo za politične pravice našega naroda, se tudi po kmečkih zvezah ne bodo; Če v teh kaj spregovorijo o političnih pravicah, to lo sleparjenje kmečkega ljudstva, kajti na mestih, kjer se treba boriti za M8e pravice, ostanejo stari grešniki, ti iščejo svoje lastne koristi ne pa političnih pravic za našega kmeta. Za gospodarsko blagostanje kmečkega stanu bodo tudi skrbeli t Pa kako ! * >zvezah« utegnejo farbati kmete, da tado delali za njihovo gospodarsko L08tanje, drugodi, kjer je čas zato, !e še ne zmenijo za blagostanje kmečkega stanu. — V deželnem zboru, katerega doba sedaj poteka, se ni storilo nič za kmeta. — Gregorčič bi °S1 na shodih strašno rad kaj povedal, k Čemur bi se moralo reči, da je delal z* kmeta, ali nič ni vedel povedati, lo-?" se je le okoli s praznimi frazami, Potem pa bevsknil o deželnih podporah °wiaam. Par sto kron podpore tej in 0n5 občini, pri teh velikih davščinah !, 5al ho delovanje za gospodarsko hlastanje kmečkega stanu! V državnem fb°m j6 glasoval ta za gospodarsko iagostanje kmečkega stanu uneti mož Ppo t i kmetom, ko je šlo za odpis dav-JJ7, Kaj imajo torej pričakovati kmetje ^ »zvez« ? Edino le to, da jih bodo v Rezali« za norca imeli s tem, da jim t. ° ^kljubovali razne reči, jim pri-jevaii — storili pa potem ne bodoni- itTr Sa* so tudi dosle* obliubliali» nji pa nič, dasi so imeli moč in bi n lahko kaj storili, ako bi' bili le ho-zbo ^or6*6 88(*i zopet v državnem soim m 16 V ^us*erši6evem klubu; kak 8e *ank° zgodi, da glasuje za K0 novo breme kmetom. Potem pa pride na vrsto krščanstvo, stanovska zavest in domovinska ljubezen z zvestobo do vladarja! Naš narod je krščanski ter prevet domovinske ljubezni in zvestobe do vladarja tako, kakor nijeden drugi v Avstriji. Čemu se nahajajo pravzaprav te točke v pravilih »kmečke zveze« ? So pač le na videz postavljene, za njimi pa tiči nekaj drugega. Tisto krščanstvo je — klerikalizem, ne pa pravo krščanstvo, torej utrjevanje fa-rovške nadvlade, za ljubeznijo do domovine in zvestobe do vladarja pa tiči brezpogojna pokorščina vsaki oblasti. Klerikalci radi povdarjajo, da je du-hovska in posvetna oblast od Boga, da se je torej treba njima pokoriti. Ljubijo pa naj svojo domovino za to, da bodo več pridelali — farovžem! — Vmes radi lepšega je pomešana stanovska zavest! Kako bo kmet stanovsko zaveden, če ga tišči pest raznih oblasti, katerim mora biti slepo pokoren? Zato so pa >kmečke zveze« le sleparsko politično delo klerikalcev, zasnovane v škodo kmetovalcem in v prid klerikalizma. — Kmetu treba gospodarskih društev, izobraževalnih društev, dobrih denarnih zavodov, politične organizacije, pred vsem pa izobrazbe — ali vse to brez takega stika s farovžem, v kakoršen hočejo vplesti prav sedaj kmeta. Naša napredna, ljudska stranka jo prava kmečka stranka. Kmetje naj se pridno organizujejo po krajnih odborih; to je prava samostojna kmačka organizacija, ne pa »kmečke zveze«, ki so le privesek farovške politike. Tovariši alillurljenti! Na veliko važnost koraka, ki ga storite v kratkem s tem, da se odločite za poklic, v katerem hočete delovati celo svoje življenje v svoj in svojega naroda blagor, nam Vas ni treba posebej opozarjati, ker so to storili že drugi. Zdi se nam pa potrebno, da Vas opozorimo na oni stan, kateri je v našem narodu še premalo zastopan irr katerega mesta zato zavzemajo še večinoma tujci. Mislimo na zdravniški stan. Kot običajno tako krožijo tudi letos različni pozivi in zlasti nemški časopisi prinašajo dolge članke, ki svarijo pred medicinskem študijem, češ, da je že sedaj preveč zdravnikov. Ne trdimo, da to ni res, ali to velja za Nemce in ne pa za nas Slovence. Kratek pregled zdravniških mest na Slovenskem nam kaže, da je celo na Kranjskem cela vrsta zdravniških mest zasedena po tujcih. O Štajerski, Primorski ali še celo o Koroški, kjer je dosedaj en sam slovenski zdravnik, niti ne govorimo. Opozarjamo, da cela vrsta kranjskih Nemcev študira medicino, kar bi gotovo nikdar ne storili, če bi ne pričakovali še na Kranjskem dobrih služb. Pomanjkanja služb po dokončanih študijah se torej slov. medicincem ni treba bati, Ostraši naj Vas tudi ne grožnja, da je medicinski študij tako drag, da ga ne bi mogel zmagovati siromašen slov. dijak. To nam dokazuje cela vrsta tovarišev, ki niso premožni, pa vendar dasi z malimi sredstvi zmagujejo medicinski študij. Če vpoštevate, da treba na slov. ozemlju izpopolniti zdravniška mesta s slov. močmi in tako preprečiti, da se ne naseli tujec, na clra&» pa, da Vam je v tem stanu po dovršenih zdravniških študijah zagotovljena ekzistenca, četudi le skromna, potem upamo, da se Vas bode tudi letos odločilo precejšnje število za medicinski študij. Klub slou. meclicinceu na Dunajski uniuerzi. Za odbor: Slavko Slamnik, A. Mlinar, t. č. načelnik. t. č. tajnik. DOPISI. Iz Temnice. — Tukajšnji občinarji smo se do sedaj strašno jezili, da nimamo nobene uporabne ceste do Gorice; a sedaj smo pa nekateri zelo veseli, da se nam ni treba več truditi po trdi kraški poti, ker so drugi tako »krščansko" usmiljeni, da nas kar v žep vtaknejo ali ga na poŠto denejo, in hajd z nami v Gorico. Zato smo jim tudi hvaležni in pravimo jim: nPojdite z nami v »Sočo", kjer vam operemo vašo umazano in lažnjivo dušo in kjer se ohladite, ker strašno je vročo! To vročino smo čutili mi y „GoriciK z dne 18. junija 1907. štev. 51. Zato evo vam odgovor : Dopisnik se zaletava v naše napredne možake, da ne vedo, kaj je črno in kaj je belu. Naši tamniški klerikalni backi pa dobro vedo, ki i jo svetlo in knj je temno. Po dnevi si ogledujo, po noči pa tuje zrejo in kradejo; pa saj to klerikalnim požeruhom se ne zdi nobena hudobija, ker se je sam naš nune proti našemu krčmarju izjavil, da tudi če ne gre 10 let k maši in 10 let k spovedi, samo da Laharnarja voli, pojde vseeno v nebesa. Zdaj pa se te izjave ti ponočni škodaželjni lisjaki poslužujejo; s temi uzmoviči se tudi nekateri klerikalni posestniki pajdašijo in jim še pijačo plačujejo, samo da v vasi kakor psi tulijo in razgrajajo. Potem pomisli, dragi či-tatelj, kdo v Temnici vero tepta! Ostudni dopisnik omenja, da temniški napredni možaki po nemarnem svoja premoženja zapravljajo, ali oni tega ne delajo, ampak to delajo klerikalci. Na pr. z Ivanom Rogeljo ni bilo nič kaj prida, dokler ga ni njegova žena pred letom, ko je prišel ob 3. popolnoči iz Trsta, »fejst" z omelom ožehtala. Ta dopisnik pravi, da nimajo liberalni mogotci srca do kmeta. No, povem vam pa, kakšno srce ima za kmeta ta grdobesedni hinavski podžupanček Pahor iz Novela: Enkrat v novelski gostilni pri Petru je pihal kakor »giftna" krota, zakaj so nekateri posestniki vdobili brezobrestna posojila. Vidite, kakšno srce ima do kmeta ta klerikalni vodja! Dopisnik nadalje pravi, da naša napredna stranka je surova; večje surovosti pa si ne more človek niti misliti, kakoršno je na shodu g. Vinkota Kermolja naredil Rafel Grabišov, ki je tulil in kakor črnica-kača prizdigaval svojo golo in Špičasto brado, da se je bilo bati, da mu goltanec iz grla skoči. Tudi naša slovenska zastava jim je do srca prišla, ko so videli, da je zmaga gosp. Alojzija Štreklja. Naša narodna napredna stranka je lahko ponosna na svojo narodno zastavo; ali klerikalne izdajice niso vredne drugega, kakor da si na kol obesijo od nuuca spodnje hlače in od njegove kuharice sprednji del inderčka, in to naj bo njim zastava. Črni dopisnik pravi tudi, da so naši metali kamenje na dvorišče prečastitega g. vikarja Lipenskega, kar pa ni res. Morebiti se je kateri na zid oslonil, in lahko je, dn je kakšen kamen padel na dvorišče, — Dalje pravi, da je Franc Boletov odpuščanja prosil: ako pa se je Franc Boletov malo vinjen pregrešil, je storil prav, da je odpuščanja prosil, ker bolje je odpuščanja pro siti nego pa svetle kronce trositi, kakor so jih nekateri klerikalci pred letom trosili. Ker pa pravi dopisnik o koncesiji glede nove krčme Andreja Dureilra, mu na vse grlo zakričimo: Lažnik. Prošnja za dovoljenje nove krčme je bila v pretresu v občinski seji pred dvema dobrima mesecema; mu takrat se o volitvi še prav nič ni vedelo. Zato se ni zavrnila prošnja radi strankarstva, ampak radi tega, ker je v Temnici dovolj ena krčma. Gotovo pa je tudi, da ni rekel Andreju Durciku nobeden starejšina, da se mu dovoli krčma, ako bo volil g. Alojz^a Štreklja, samo brat od njegove žene mu je svetoval, da naj voli g. Alojzija Štreklja. Prefrigani dopisnik misli, da vse ve in zna; ali mi mu rečemo, da vsak dveletni otrok zna več, ker on ve, da imamo v Temnici izobraževalno društvo t. j. bralno društvo, česar on pa ne ve; zadosti sramotno. Hvala mu za podano idejo glede ustanovitve posojilnice 1 Pravimo mu: Lepo je reči, da bi ustanovili posojilnico, ali naj nam vsaj pove nekoliko, kako on to misli, potem pristopimo tudi mi v podjetje. Menim pa, da mislijo oni s poso-i jilnico le svoje moči uporabljati in ljudi za-I peljevati. Za opisano pa hvala; že naprej vam I povemo, da ne postane na ta način nič. j Za d^nes dovolj 1 Na vsaki dopis pa sledi odgovor. Več naprednih Temničarjev. b Ajbe. — Občinske volitve v Ajbi so \ se vršile pod nadzorstvom klerikalnih agitatorjev. Sejali so vsaki večer in sklenili so izvoliti samo katoliške može v občinski zastop, ali volitve so se predrugačile in dobili so ti klerikalni kolovodje sledeče glasove: Jožef Loviščik 4 glasove, Berlot Vincenc 2 glasova, Berlot Blaž 0 glasov, Luka Loviščik 6. In njim na čelu farški podrepnik Andrej Košir pa je dobil celo vrsto glasov pod ničlo. Ti sveti kolovodje so veliko škodovali pri držav-nozborskih volitvah narodno-napredni stranki. Zdaj se jim je vse lepo povrnilo. Vsa čast volilcem. Sejali so klerikalci pepel in želi so veter. Smejajte se jim na vsa usta. Domače in razne nouice. SLOVENCI! MEŠČANI IN OKOLIČANI! — »Slov. bralno in podporno drnštvo v Gorici" priredi na praznik sv. Petra in Pavla veliko veselico na Katarinijevem vrtu. Isti dan priredijo laški neodrešenci veselico na Telovadnem trgn in sicer v prid „Legeu, to je ono društvo, ki ima namen potujčiti naše otroke. Z ozirom na to, da nam ni več treba tlačaniti in da se lahko zabavamo mi vsi, kar nas je Slovencev, v svoji družbi, apelu-jemo na vse, ki se čutijo Slovence, da po-, setijo to veselico. Ta dan bodi za nas go-j riške Slovence narodni praznik. Oni dan veljaj geslo: Vsi do enega k veselici »Slov. bral. in podpornega društva". Kolesarsko društvo »Gorica" vabi vse gg. člane k vesel:ci »Slov. bral. in podpornega društva", ki bo v soboto na Katarinijevem vrtu. — Društvo priredi 6ni dan veliko dirko na vrtu. Dvema najboljšima dirkačema podari slov. bral. in podporno društvo darila. Za »Narodni Sklad". Amerikanca Urbančič in Uršič, proslavljajoča Hribarjevo in Štrek-ljevo,.zmago, želeč našim kmetom ameriško slobq|b, 1 dolar za »Narodni sklad". Vsi k veselici na Katarinijev vrt! Svoji k svojim! . Za slovenske srednje šole In vseučilišče je poslala peticijo tudi III. skupina druStva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Gorici. Centralni konferenci deželnih aez za promet tu]cev je imela skupno sejo dne 14. juniji t. 1. na Dunaju in je bila pri tej seji zastopana tudi deželna zveza za promet tujcev na Goriško-GradiSčanskem. Razpravljalo se je o važnih zadevah, kakor državni podpori za povzdigo prometa, železniških zvezah, davčnih reformah za nova tujska podjetja, dobavi denarnih podpor iz občinstva itd. GoriSka zveza se je začasno sprejela v centralno zvezo deželnih zvez in je začela tudi svoje poslovanje z nabiranjem članov, pripravo reklamnih, notic, vpošiljatvijo različnih pojasnil na c. kr. železniško mini-sterstvo in s korespondenco z drugimi dežel-fcnimi zvezami in planinskimi društvi. Da postane delo že sedanjo leto vspešno in naši deželi koristno, je nujno potrebno, da se priglasijo člani, kateri so v prvi vrsti udeleženi na obstoju in napredku goriške deželne zveze, to so naše občine, ki računajo s prometom tujcev in turistov, naši denarni zavodi in pa gostilničarji v boljše obiskanih krajih. V podporo delovanja je odkazala centralna zveza naši deželi /ečji znesek, izplačal pase bode gotovo Še le v poznejšem čas% ker bi goriška trgovsko - obrtna zbornica rada dala Jlinicijativo za enako italijansko društvo, čeprav je deželna zveza ustanovljena z namenom delovanja in reklame za celo deželo in je že v tem času za Gradež in Tržič nekaj storila. Poživljamo tiste gostilničarje in zasebnike, ki v poletnih mesecih računajo na tujce in imajo zato pripravljena udobna ali vsaj čedna stanovanja, naj naznanijo nemudoma svoje naslove na deželno zvezo, da se na tej podlagi napravi za dotične kraje na zvezine troške potrebne reklamne notice. Pri tem se je %e dosedaj vpoštevalo tržaško občinstvo, sosedne kronovine in pa češko občinstvo, ki je začelo v zadnjih letih redno zahajati v naše kraje. Zvezi pa bo ustreženo s podrobnimi naznanili še posebej radi boljšega razpregleda naših letovišč in na razpolago stoječih stanovanj, ker občinstvu z večjo gotovostjo lahko priporoča, katere kraje naj si v prvi vrsti izbere za letovišča, in vprašalce lahko nakaže na priporočljive naslove. Želeti je torej nemud-nega odziva posebno tudi s Krasa, kamor tržaško občinstvo tako rado zahaja. Od zveze smo obveščeni, da so po prvotni priglasitvi pristopile kot člani še nadaljne korporacije: Soška podružnica slovenskega planinskega društva, županstvo Nabrežina, Trgovsko-obrtna zadruga, Tolminska hranilnica in posojilnica, županstvo Kobarid, Goriška ljudska posojilnica, županstvo Kojsko. Trgovsko obrtno društvo za Goriško, županstvo Tolmin, in gospodje: Josip Medved, Jernej Kopač, dr. Henrik Turna, dr. B. Piki in Andrej Gabršček iz Gorice, Anton Križnic n Kanala, dr. Rudolf Gruntar in Oskar Gabršček iz Tolmina, Anton Mikuž iz Sv. Lucije, Ivan Štravs in tvrdka J. & A. Štravs iz Podbrda, L Lokar iz Mirna, Ignae Kovač iz Ajdovščine, Andrej Jakil iz Rupe, Franc Furlan in Andrej Vcdo-pivec iz Prvačine. Članarina za društva in korporacije je 90 K, za posameznike 4 K. Proti premeščenju slov. oddelka moškega učiteljišča Iz Kopra Y Borise je vložil v poslanski zbornici interpelacijo dr. Maieni; zahteva, da se premesti zavod v kak čisto slovenski kraj in ne v Gorico. Podpisal je to proti Slovencem naperjeno interpelacijo tudi prost Faidutti, tisti sveti mož, ki je tako lovil glasove slovenskih Bricev ob volitvah. Sedaj lahko vidijo Briei, komu so dali svoje glasove! Kmetijsko in opekarsko društvo v Bukovlcl je imelo v nedeljo dne 23. junija 1907. svoj redni občni zbor. — Čeravno so se vršile ob istem času v sosednih vaseh javne veselice s plesom, je bil ta občni zbor vendar prav dobro obiskan. — Po nagovoru društvenega predsednika, ki je ob jednem poročal o dosedanjem društvenem delovanju, vršila se je volitev, pri koji je bil soglasno izvoljen predsednikom g. D. Gilčvert, veleposestnik, tajni-nikom Uirih Pavlica, učitelj, blagajnikom Anton Gorjup, posestnik, ter odborniki: Albert Arčon, Jožef Nardin, Janez ArČon ter Janez Petrovčič, vsi iz Bukovice. Društvo je sklenilo z ozirom na vedno večje število članov in časovne potrebe reorganizacijo ter je v to pooblastilo društveno vodstvo, da predela pravila. — Nadalje je sklenilo, da se prične zbirati radodarne doneske v svrho ustanovitve društvene knjižnice. Odbor nftj po mogočnosti prireja v društveni sobi za društ-venike in povabljence poučljiva predavanja, razpravljajoč zlasti o vzajemnem delovanju kmetijskih in opekarskih delavcev z ozirom na lokalne razmere. Ker se je zglasilo zadostno število pevcev, osnoval se je pevski zbor, ki prične takojVz rednimi vajami. — Ko je Se pred-s6dnifc\8podbujal k skupnemu delovanju ne glede* ha':,p6|itično naziranje ter razliko med kmetskiin inl opekarskim delavstvom, ki-mora z ozirom na tuk. razmere eden drugega podpirati, tfdposlalo se je na poslansko zbornico v državni zbor na Dunaju o šolskem vprašanju sledečo peticijo: Visoka zbornica! Kmetijsko in> opekarsko društvo v Bu-kovici pri Gorici uvideva, da jepovzdigatutk prebivalstva v omiki in uspešnem izobraževanju v maternem jeziku ovirana s tem, da imamo za številno bukovško mladino premalo učiteljskih moči in za reden poduk povsem neprimerne učilniške sobe. — Dobra sef zavedamo, da tvorimo tudi mi del slovensjiega naroda, ki je v probujenju dokazal s sposobnostjo in številnostjo, da si sme prisvajati vsaj ednake pravice, ki so jih deležni drugi avstrijski narodi ter zlasti zahtevati, da v podlago nadaljnega napredovanja zadobimo po vseli slov. krajih povoljen ljudsko-šolski poduk v našem materinem jeziku, da se nam zagotovi primerno število srednjih šol in vsaj jedno vseučilišče v centrali Slovenije. Ravnokar se je sešel k zasedanju prvi ljudski parlament, ki naj bo glasnik in pro-povednik kulturnega razvoja vseh avstrijskih narodov, torej tudi slovenskega; sedaj naj ljudsM zastopniki postavijo državi trdni temelj, da se omogoči vsem njenim narodom svobodno kulturno življenje. — V očigled vsemu temu poživlja podpisano kmetijsko in opekarsko društvo v Bukovici visoko zbornico, da ugodi sledečim opravičenim zahtevam: a) Nemudoma naj se šolstvo revidira, ustanovi prebivalskim potrebam odgovarjajoče število šol vseh strok ter se uvede po vsem slov. ozemlju tudi po srednjih šolah slov. učni jezik*, b) ob enem naj se potom zakonodaje Slovencem zajamči ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani ter se takoj prične s tozadevnimi predpripravami. Siavlje V SolkanUr — Dan 7. julija naj ostane goriškim Slovencem in milim gostom s Tržaškega in iz Kranjske v vednem spominu, to je današnja parola Solkancev. Velikanske priprave, ne le od strani či-talaičnega odbora, ampak tudi od strani občinskega starešinstva, sploh cele občine, pričajo, da hoče Solkan ta dan pokazati, kako čuti za svoj rod! Možje in žene, dekleta in fantje, sploh vse dela neumorno, da v največji meri počasti svojo vzgledno, častitljivo starko »Čitalnico". Iz vseh slovenskih krajev oglašajo se društva, želeč pripomoči, da vspe" 7. julij v velik, skupen narodni praznik. Ker želi odbor, da bi bil vsak udeleženec vsestranski postrežen, prosi, da ona društva, katera niso Še prijavila svoje udeležbe, to brzo store\ Posebno so naprošena društva, katera mislijo nastopiti s kako pesmijo, da to čitalničnemu odboru takoj naznanijo v svrho, da se jo objavi v programu. Vsa druga društva naj se prijavijo vsaj do 1. julija, da se preskrbi vse potrebno za njihov sprejem in splošno postrežbo. Torej 7, julija vsi v Solkan! »DeputltO SOCiallSta". — Klerikalci kar ne morejo preboleti tega, da so na Krasu pri državnozborskih volitvah tako grdo pogoreli; Vedno in vedno se zaletavajo v Štreklja.— Sedaj pa sprašuje »Gorica", kdaj začnemo imenovati Štreklja — deputato socialista. — Odgovarjamo takoj, da nikoli. Klerikalci hočejo primerjati izvolitev Štrekljevo z izvolitvijo Gregorčiča pred 6 leti, ko so ga poslali Furlani v parlament Reve! Ti dve izvolitvi se sploh ne dasta primerjati. Gregorčič je prišel v parlament le s furlanskimi glasovi, med Slovenci ni bil izvoljen, Štrekelj pa bi bil zmagal, tudi če niso zanj glasovali socijalisti. Številke govorijo jasno za pametne ljudi, da delajo zmešancem pri „Gorici" preglavico, to pa radi verjamemo. —¦ Tako bedastih »novic", kakor jih prinaša v zadnjen času »Gorica", ni dobiti niti v »Domoljubn". Javen škmdll. — Pišejo nam: Prepo-tenca nekaterih Ijudij v Gorici — seveda italijanske narodnosti — je tako velika, da mislijo, da lahko počnejo vse, brez ozira na to, kaj porečejo drugi ljudje k temu. Tako je ,v poned. zvečer ob V,11- uri na dvorišču one hiše v ulici Montecucco, kjer stanuje trgovec s kolesi, Jfiuez Tabaj, začela naenkrat igrati godba; spuščali so vsakovrstne rakete, tako da je nastal tak peklenski ropot in nemir, da so Jjudje vsi prestrašeni planili iz spanja. Cela prireditev je bila najbrže na čast Janezu Tabaju, ki je obhajal svoj god. Sicer pa oseba ni merodajna, temveč dejstvo, da je onemu, ki smatra svojo osebico za tako imenitno, vse jedno, ali po noči kedo spi ali nobeden — samo, da se on po svoje zabava. Skrbeli bo-demo pač, da bode policija gledala na to, da se V prihodnje taki škandali in take brezobzirnosti od strani zasebnikov ne bodo več dogajali; saj ne živimo med divjaki, temveč v kulturni državi. Sprošni In pnaka volilnapravica pa nSlogi". — Na občnem zboru »Sloge" je farbal dr. Dermastija, da se je »Sloga" krepko potegovala za splošno in jednako volilno pravico. Kje, kdaj? — V deželnem zboru goriškem je sprožil akcijo za splošno in jednako volilno pravico napredni poslanec Štrekelj! Potem šele počasi so capljali za njim »Slo-gaši" in Lahi. — »Sloga" ni delala sploh nič; vse vtikanje »Sloge" v govore je le na-¦mm, vzbuditi to omrtvelo društvo; pa ves trud zaman. Tako klavernega političnega društva, kakor je Gregorčičeva »Sloga", ni med Slovenci. Družbi sv. Cirila in Metoda so zagotovili, kakor smo uže poročali, naši rojaki v Bro-oklvnu po društvu sv. Petra letnih 50 K. Za temi pa noče zaostati brooklvnska »Sova", šaljivi kljub Slovencev. Poslala je naši družbi dar 40 K. Hvala iskrena zavednim našim rodoljubom, živečim v daljni tujini, pa tako požrtvovalno čutečim z drago jim domovino. Kolesarsko društvo „6orica" priredi v nedeljo dne 30. t. m. izlet v Prvačino, kjer se počaka društvene dirkače mednarodne dirke v Trstu. Odhod ob 27s pop. izpred kavarne »Central." Sklep Šolskega leta. — Na c. kr. priprav-niči za učiteljišča v Podgori pri Gorici konča šolsko leto 1906.-1907. dne 28. junija t. 1. Prihodnje šolsko leto se prične dne 10. septembra. V ta zavod se uprejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dosegli 14 ali več let ali vsaj 13 V« leta svoje starosti in so dovršili z dobrim vspehom ljudsko šolo ali pa kak razred srednjih šol ter se žele" posvetiti učiteljskemu stanu. Podrobnosti glede vpisovanja za vstop v ta zavod se pravočasno objavijo. Tamauraško-pevsko društvo „št. Andrež« v Št. Andrežu priredi v nedeljo dne 30. t. m. veliko tekmovalno tamburaško veselico v prostorih g. Petra Lutmana. Začetek ob 4 V*. Na programu je petje, tamburanje, šaljivi prizori, igra in ples. Vspored priobčimo jutri v »Primorcu". Peticije za slovenske srednje šole In vseučilišče so poslali na poslansko zbornico iz Ajdovščine: 1) županstvo; 2) društvo »Edinost"; 3) ženska podružnica; 4) moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda; 5) Lavričeva javna knjižnica. Turki V Št. AndrežU. — Poslušajie, ljudje božji, Turki so v Št. Andrežu. Ali Vas ne spreletava strah, ali Vas ne zazebe do mozga, ali se Vam ne naježijo lasje pri tej strašni novici: Turki v Št. Andrežu, t. j. Turki pred Gorico, kakor svoj čas pred Dunajem. Kdo je vedel za turško kolonijo? Nobeden !* Komaj bistroumnemu gospoda kuratn v Št. Andrežu se je posrečilo izvohati sovražnike in tudi svetu dokazati, da so res Turki v Št. Andrežu. V Št. Andrežu je »liberalno" pevsko društvo, ali ne diši to po Turkih ? Nadalje ima to društvo »štirivAglato" — popolnoma rdečo zastavo s turškim napisom: »Vse za omiko, svobodo in napredek" in s turškim polumesecem. Poslanci v »Slovenskem klubu", pozor! Gregorčič kot star parlamentarec, naj skuje interpelacijo, ker je Fon še novinec, na slavno vlado približno tako-le: »Ali je slavni vladi znano, da so v Št. Andrežu Turki, ki imajo štirivoglato zastavo s polumesecem ? In ako je znano slavni vladi, kaj misli vkreniti ? Svoji k svojim l Št. Andrež je avstrijska last in bo tudi ostala. Turki, roke stran od naših špargeljnov in pičulatov, od naših svetinj, če ne se urrnme vojna, ka-koršne še ni vedel — Gostinčar." — Domačemu kuratu pa svetujemo, naj se briga bolj za dušno pašo svojih ovčic kakor pa za turškega »pašo", in naj ne hodi v Gorico, kajti v tej vročini bi lahko iztaknil Turke celo v Gorici, kjer imajo redarji tudi polu-mesoc pod vratom! Še nekaj! V istem dopisu se glasi k • imenitno, da je štandrežka zastava — \iV^ in protiverska. Čudno, da ni zapisal dopisnik da je ista zastava tudi za razporoko in y/ svobodno šolo! Šolska veselica v Žabljah. — Dne ao.jUnija ob 3'/i» pop. bo v Velikih Žabljah Šolska ve-selica z zanimivim vsporedom v grajskih prostorih. Na predvečer se bode zažigalo mnetn ognje nad Žabljami na čast novo pridobijo nemu našemu županstvu/ Kakor kaže. — »Gorica" dne 18. jUn> v št. 51. ni mogla na noben način umeti, zakai imenuje »Edinost" vodstvo klerikalne stranko — oficijelno vodstvo slovenske politike i!;i Goriškem. To je bilo .18. junija, ali dne i junija pa je prav tisti, ki je v »Gorici" otre- J sal s klerikalne stranke vodstvo slovenj politike aa Goriškem,opisat ir »Slovenca1' ,j3 se je vršil 20. t. m. občni zbor politi^ društva »Sloga", ki vodi. našo goriško politiko". — Vedno, kakor kaže! Pred Sfldnikl je sedel 501etni čevljar Al-benese, obtožen, da je pomagal ubežati .'^letnemu delavcu Fr. Rena iz Italije, in sicer no katastrofi v jami ob poti proti Soškemu mostu. Zaslišan je bil kot priča tudi obsojeni noi jetnik Romito. Albanese je bil oproščen obtožbe. — Tega Rena išče tudi sodnija iz Italije, ker ima tam prestati 23 mesecev ječo. Sami taki lepi iudividuji prihajajo čez mejo! Lepe Sorodnike ima 501etni Josip LavrenHi! iz Doberdobske občine. Obiskala sta ga te dni dva mladeniča, sorodnika, ki sta pila pri njem-ko sta se napila, sta pa začela razgrajati in vpiti, da ju je moral slednjič zapoditi iz hiše. Tu pa je jeden teh dveh mladeničev pograbil nož ter ranil Lavrenčiča na prsih, vsled česar j je moral ta v bolnišnico v Gorico. \ Kapuclnec iz Križa v Hotaderšlci. — v :,\v \ tranjcu" čitamo med novicami iz Hotoderfiite j na Notranjskem: »Kapucinec iz Križa naGo-j riškem je tudi po naši občini beračil zabelo. { Berači, ki so res ubožni, so zadovoljni i j vsem, kar jim kdo podari. Ta kapuem ne i more biti ubožen, kar ni hotel biti z drugim j zadovoljen, kakor lo z zabelo ali pa s pre^j j veliko klobaso. Gospodinjam, ki verujejo v razne vraže, je bil kapucinec s Stupo dobrodošel". Kaj norijo v Medeji? — V Medej« v i%- laniji ni imel občinski svet nujnejšega \mk \ od tega, da je sklenil protest proti premestitvi slov. učiteljišča iz Kopra v Gorico. Občinski zastop medejski je sedel na limanice, poslane iz Gorice, ter zakričal, da ne smej slov. učiteljišče v Gorico. Kaj vraga briga to; brihtne Furlane v Medeji, če pride v Gorico slov. učiteljišče? Gorica je glavno mesto-Goriške, Gradišče pa glavno mesto Gradiščanske. Tega se strogo držijo tudi Furlani, samo Medejce so zmešali laški liberalci iz Gorice, da se vtikajo v reči, ki jih nič ne brigajo. Nekateri Itatujski klerikalci nimajo dragem opravila od tega, da očitajo nekemu našemu pristašu v Selu, da je dobil 100 K denarja za agitacijo. Seveda dobil ni nič, kar je storii za napredno stranko, je storil iz svoje dobre volje, boril se je za načela stranke, — ito" gače je pri klerikalcih. Ti gledajo n&jprvo ns svoj trebuh, potem šele začnejo agitirati zj farovško stranko! Je pač velika razlika m« naprednjaki in klerikalci. DrnŠtVO »Pravnik" priredi v nedeljo, dne <• julija 1907. izlet na Bohinjsko jezero. • Cenjene člane in prijatelje društva z obiteljo vljudno vabimo, da se Meta v čim've*j«n številu vdeleže. Da se za komfort vkrene vse pttrebao. prosimo, da se vdeležniki prijavijo na. ^.nejg do 3. julija 1907. pri odborniku Aleksandro Hudoverniku, c. kr. notarju v Ljubjani. Odbor. ZlatO IglO, vr*,m.> 1000 K, je prinesla w prodaj v Gorico ni; vlarija SVnec L;Kr*s* V Gorici pa so jo videvali, odkod fta? ^ dragoceno iglo. Slednjič je priznala, t»i J° J' našla y Trstu. Tatvine pri hlapcih v Soriei. - ioim\W da je bil okraden hlapec .'Ji; -t/ve Kros»Ine ' ulici Sv. Ivana; potem je i.;;' okraden hlape* pri »treh kronah" in na to še hlapec v g* stilni Attemsove palače na Komu. »-" Odprti lekarni. - v soboto« W'""',n' bosta odprti v Gorici lekarni Pontom Kiiraer v nedeljo pa lekan?! Cristofoletti GliubK:h, katerih bo tudi ponočna služba ^ to«« od t. m. do 7. julija. (Dalje f prilogi.) Priloga „S(*e" it. 72. z dne 27. junija 1GD7. Nune (Jigon Iz VoJSčlce obsojen m ISO K globa ji |S dnlj zapora. — Na razpravi pred okr. s od uijo v Komnu 25. t. m. je bil obsojen nune (jjgon iz VojšCice na 150 K globe ali 15 dnij zapora* ker je ob času agitacije za državno-iboske volitve govoril o kandidatu Štreklju razne nelepe reči ter se vtikal v nje družinske razmere. Zastopal je nunca Derinastija, Štteklja dr! T&vpuYCeE^Vlf'~ se tudi potni troški (III. razreda s poštnimi vlaki in II. razreda s parobrodi in s poŠto) od njih bivališča do Dunaja in nazaj. Za sprejem morejo prositi: koncesijonirani elektro-instalaterji, nadalje nekoncesijonirani uslužbenci v električnih obrtih in kovinoobdelo-valnicah. Prošnje za sprejem in za podelitev štipendija morajo spisati prosilci lastnoročno ^^iif-jiiii«^^ dr. Občinske lolitio v Kožbant se bodo vršile koncem prihodnjega meseca. • » Vprašanje. — Znano je, da je bil obsojen r ječo laški podjetnik Romito radi znane nesreče, pri kateri je prišlo 5 ljudij^B * življe^ aje. Vprašamo: Kdo pa je najel onega Ro-mita, kdo gaje postavil, čegava naloga je bila, nadzorovati delo, kdo je glavni krivec? Ali se zadovoljijo stem, da je zadela kazen le KomitaV! Pravica mora prijeti tudi glavne krivce. — Spominjamo tu, da ob požaru „Ringtheatratt na Dunaju se je prijelo brez ozira y s e, in visoki možje so se imeli zahvaliti le cesarju, da niso prišli v ječol — Kako bo v Gorici?! Siipllflt Gipilder. — Gimnazijski suplent dr. Capuder v Gorici doslej še ni nikjer izjavil, da ni bil na Otlici ter da ni agitiral in govoril proti Štreklju tako, kakor je opisano v dopisu z Otlice v št. 63. „SoČea. Tačas smo rekli, da skoro ne verjamemo, da bi bil Capuder prišel na Otlico. — Torej ali je bil ali ne? Naj se oglasi, kajti nam ni vsejedno, kdo podučuje slov. mladino na gimnazij u ? Gorici. Oglasiti se mora, da se opere, če se ne oglasi, potrdi, da je res bil na Otlici kot agitator proti Štreklju! In kakšen agitator! Dugar UflMl Domislijo. — Ko je bral Der-mastja notico v „So6iu: abasso Dugar!, se je začel norca" delati iz Dugarja, pravil mu basist itd. Dugar je premišljal nekaj časa, kmalu pa je rekel: „ Jaz nisem basist, pač pa pojem kakor kak razbit lonec!" Ko je to slišal dr. Lonec (kakor so krstili Tolminci dr. Der-uiastjo), je umolknil in celo njegov prijatelj „vona Kremžar se je nekoliko nakremžil. Dr. Capuder pa se je blagovolil nasmehniti, toda užaljeni Dermastja se je razkoračii ter ga ironično vprašal: „ Kateri puder ni za glavo?" — „Ca-puder!" — Sedaj je jezen dr. Capuder. Ker jo soboto praznik, „Sočatt ta dan ne izide. Razne važnejše reči priobčimo jutri v ,1'mr.oreu". P. n. ifl. Barokom. — Z današnjo številko je poteklo prvo poluletje 1907. Prosimo one gg. naročnike, ki še niso plačali naročnine, da jo poravnajo v kratkem. — Ob jed-nein se obračamo do somišljenikov, da širijo naš list. Klerikalci storijo vse, kar mogoče, za razširjenje svojih listov. Naj jih posnemajo naprednjaki! Kdor le more, naj se naroči na ,So(!os, če ne, pa na „Primorca". Zahtevajte naSa dva lista po krčmah in kavarnah! Slouenci! Daš narodni ponos zahieua, do se udeležite u soboto vsi, brez izjeme, veselice „51ou. bralnega fn podpornega društva" o Gorici Začetek ob 4. uri. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Kmetijski #M i Tolmin« dne 30. t. m. se bode vršil pri gesp. Ivanu Gaberščiku „Pod-žolarju", in ne kakor pr,:;,no naznanjeno v hotelu „Modrijan". Delavnica n tleMroinštalatčrje. — Zavod za i^s^ševanje obrti pri c. kr. trgovinskem ministrstvu na Dunaju je ustanovil v uradnem poslopju vzorno delavnico za elektroinšta-lsterje. — V tej delavnici si morejo strojno že izvežbani mojstri in pomočniki elektrotehničnih obrti popolniti svoja znanja v te panogah elektrotehnike, ki so rokodel-^ ostopne, zlasti v izvajanju in poskuše-vat«j. naprav s šibkim tokom, naprav električnih razšvečav in sil malega obsega in strelovodov. Posamezne obratne dobe trajajo ^Q G tednov, (namreč, ako hoče obiskovati "otiCiii mojster ali pomočnik vse obrate, dru-PA{e traja doba manj časa) in se ponavljajo ^ l na leto. — Razven tega se napravijo ekskurzije v svrho pregledovanja vzornih e'ektričnih naprav. Udeleževanje vaj v vzorom obratu je brezplačno; vsem ndeležnikom *e izroče v risarske in pisarske potrebščine re«plačno. Rokodelcem brez sredstev se olaJša udeležba s štipendiji. Štipendiji znašajo Ja kakega udeležnika 20 K. na teden. Šti-1'eiidistom, ki ne bivajo nn Dunaju, plačajo des k. k. Handelsministeriums m Wien IX/2 Deželni odbor goriški je razposlal v tem oziru na vse < občine okrožnice, iz katerih se poizve vse, kar potrebno. • »Slogo, hrvatski tednik za interese obrtnikov in delavcev namerava izdajati »Obrtno-delavsko društro Sloga na Reki." Moll-ov Seidtitz-prašek je za na želodca trpeče neprekosljivo sredstvo, katero ima prednost pred vsemi drugimi drastičnimi Čigtil. kroglicami in grenčicami. Cena orig. škatlje K2-— Ponarejanje se sodntjsko zasleduje. Moll-ovo Franc, žganje in sol za ribanje života. — Bolečine olajšujoče in okrepCaCjofis sta-roznano sredstvo proti trganju in prehlanjenju vsake vrste. Orip. steklenica K 1*90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna k. MOLL, g. in kr. dvorni talotnik, Dunaj, I. Tuchtauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti, L. Glinbich, A. Gironcoli. Razgled po svetu. Avstrijska poslanska zbornica. - češki klub je sklenil po peturnem posvetovanju v smislu poročila dr. Kramafa, da bo pri volitvi za predsedoištvo glasoval za dr. Weišskirchnerja. Po overovljevju volitev, proti katerim ni nobenega protesta, je zbornica izvolila predsednika. Oddanih je bilo 480 glasovnic, med temi 24 praznih in 3 neveljavne. Predsednikom je bil izvoljen dr. Weisskirchner (krščanski socjjalec) s 321 glasovi. Pernerstor-fer je dobil 101 glas, Šusteršič 1 glas. Nato je imel predsednik dr. Weisskirchner na zbornico nagovor, nakar se je vršila volitev. Podpredsednikom je bil izvoljen dr. 7, a č e k s 329 glasovi. Posl. Pernerstorfer je dobil 93 glasov. Začek se je v kratkih besedah zahvalil za izraženo zaupanje. — Pred volitvijo drugega podpredsednika je posl. Romanczuk naglasi), da so proti kandidatu za drugo podpredsedniško mesto vit. Starzvnskemu uloženi štirje protesti, okolnost, ki govori dovolj proti njegovi izvolitvi. Omenil je tudi, da je Star-zynski nasprotnik Malorusov ter je zahteval, naj se prekine seja v svrho, da se najde drugega kandidata. Ta predlog je bil odklonjen in posl. Starzvnski je bil izvoljen drugim podpredsednikom z 270 glasovi. Izvolitev so Poljaki in krščanski socgalci pozdravili v. živahno pohvalo in ploskanjem, dočim so Ma-lorusi in mnogi socijalni demokratje glasno protestirali. Hrup je trajal dlje časa ter se je le polagoma polegel. Potem se je vršila volitev 12 zapisnikarjev. Nato je bil brez debate na predlog posl. Funkeja nujnim potom izvoljen proračunski odsek 52 členov, legiti-macijski odsek 26 členov, odsek za olajšanje bede 26 členov in odsek za poslovni red. Posl. Nemec (češki socijalni demokrat) je vprašal predsednika, kaj misli odrediti, da se v smislu poslovnega reda protokolirajo vai tudi nenemški govori. Predsednik je takoj odgovoril ter rekel, da ne more sam rešiti tega žkega in kočljivega vprašanja. To pravico ima edino le abornica. Ker se njega tiče, stori vse, da se to težko vprašanje povoljno reši. Med došlimi vlogami, prečitaitimi koncem seje, je bil med drugimi tudi dopis ministerskega predsednika, da se izvoli kvotno deputacijo, sestoječo iz 10 členov, nadalje nujni predlog, podpisan od vseh strank zbornice glede saniranja deželnih financ, več nujnih predlogov glede volilnih zlorab v Galiciji, nujni predlogi svobodnih vsenemcev glede odprave § 14. in uvedbe dveletne vojaške s J užbe ter glede kol-portaže tiskovin in konečnv >> 5 nujnih predlogov glede olajšanja bede. x<~to je bila seja zaključena. Prihodnja seja danes dne 27. t. m. ob 11. uri predpoludne. — Da je prišlo do izvolitve V/eisskirchenerja, so glavni krivci Poljaki, ki bi ne bili glasovali za slovanskega kandidata. Ban PSJaČBVIČ Odstopil. — Ban hrvatski grof Pejačevič je naznanil ministerskemu predsedniku diui AVekerle, da odstopi, lian je priobčil hrvatskim poslancem, da odstopi, ako ne opuste obstrukcije. Ker so hrvatski poslanci popolnoma pod uplivom obstrukcijoni-stičnega hrila in. ker se je čimdalje bolj zmanjšala nada za sporazum, je postajal položaj bana čim dalje težavneji. Pejačevič je tudi povdarjal, da zastopniki Hrvatske v ogrskem državnem zboru ne pripadajo njegovi stranki in da nima od odločilnega upliva na njih sklepe. Cesar je Pejačevičevo demisijo že sprejel. Novoga bana je dobila Hrvatska. Imenuje se Aleksandar Rakodczav, je Madjar in ne-prijatelj Hrvatov. Imenovanje vzbuja v Hrvatski ogorčenje. Rezultati loterijskega monopola leta 1906. — Glasom izkaza, sestavljenega od finančnega ministerstva, je Število igralnih vložkov iznašalo v le letu 1906. 91,588.000 v skupnem znesku 33,610.447 kron. Povprečna visokost igralnega, vložka je bila torej 36.6 stotink. ne da bi tozadevno bilo med posamičnimi deželami posebnih razlik. Dobitkov je bilo 1,163.281 v znesku 17,521.036, torej 52.13 odstotkov skupnih uložkov. Največ se je igralo na loterijo na Nižeavstrijskem, tam prihaja povprečno na osebo 4.74, na to slede Primorska, Solnograška, Štajerska, Kranjska, Češka, Gorenje Avstrijsko, Šlezija, Galicija, Moravska, Koroška, Tirolska, Bukovina \% ko-nečno Dalmacija. Izjava Italijanskih socijalnodemokratičnlh poslan-m. — »Parlam. Korresp." poroča, da je posl. Lanzerutti v imenu italijanske ljudske stranke vprašal italijanske socijalno-demokratične poslance, bi li ne bili v svrho skupnega postopanja v narodnih vprašanjih pripravljeni pristopiti zvezi vseh italijanskih skupin. Klub italijanskih socijalno-demokratičnih poslancev je odgovoril, da ne morejo kakor avtonomna skupina zveze socijalno-demokratičnih poslancev pristopiti nobeni drugi zvezi, da nastopijo pa proti vsakemu kršenju pravic italijanske narodnosti ter da bodo v jezikovno narodnem vprašanju postopali s stališča interesov pro-letarjata in enakopravnosti vseh narodnosti in narodnih avtonomij, kakor je to določeno v brnskem socijalno-demokratičnem programu. Ponarejevalci denarja, v Caiosso (Severna Italija) so zasledili celo bando ponarejevalcev denarja, ki je imela po mnogih krajih tako-rekoč hlijnlke. 22 so jih aretirali. V nranlinlCi V Lugo v provinci Itavenna je bilo poneverjenega 800.000 lir; višji knjigovodja se je usmrtil koj, ko so ga hoteli zapreti. Na Francoskem. — Marcelin Albert, vzro-Čitelj nemirov, se je sam prijavil oblastnijam. Od upornega 17. pešpolka so odvedli 500 mož v Tunis. Drugače vlada mir po južni Franciji. Občinske volitve v Pulju. — 25. t. m. je volil prvi razred. Italijanska stranka je dobila 148 glasov, gospodarska 145. Gospodarska stranka je vložila 8 protestov. — Z avtomobilom iz Pekinga v Pariz. - Knez Borghese si je stavil nalogo, da pride iz Pekinga v Pariz v avtomobilu. Poročila, katera prihajajo, govore le o divjem diru, o bežečih gazelah, o počivajočih karavanah v puščavi gobi. Do sedaj je napravil avtomobil že približno 2000 km, in kakor se sliši, je še vedno lastnik avtomobila zdrav in čvrst in tudi okolica se ni mnogo spremenila, seveda vpoštevati je treba, da je sedaj vodila pot po puščavi, kjer skoraj ni mogoče ničesar poškodovati. Slovensko akad. društvo „Slo»eni|au na Dunaju priredi svoj IV. redni občni zbor in četrto-letniški yečer dne 28. rožnika 1907. ob l/i& liri v restavraciji Schwarz (Mattaloni) Lan- SiOVOnSkO VlSOKOŠOlSkO diJaŠtVO v Gradcu je manifestovalo 24. t. m. za slov. srednje šole in za slov. vseučilišče; objednem tudi za češko vseučilišču v Brnu. Reklama razlitih hotelov v Švici stane na leto okolu 3 milijonov frankov. Odda se u najem meblovana soba z okni na ulico in s prostim vhodom. Pripravno za 1 ali pa 2 osebi. Vpraša se v ulici Sv. Antona St. 10. T. na desno. Proda se zemljišče 1250 D klaftr. z vinogradom in sadnim drevjem ter stavbenim prostorom V* ure od sredine mesta oddaljeno. Krasna zdrava lega. Pogoji ugodni. Naslov pri upravniStvu „So«e". Na prodaj je hiša in travnik na lepem kraju v Tolminu. Poizvč-se pri lastnici Jožefi SoVdat u tolminu št, 51. Posestvo primerno za sanaiorij, letouišče, aH kako industrijsko podjetje, obsegajoče 4"a 41a 39'"2; od tega je 1668 m2 poslopij, 2682ma vrta, 3,ia 97" 87 ¦* gozda, — lepa, proti vetru zavarovana lega, dober zrak; poslopje z 20 sobami, 2 kuhinji, hlevi vodna moč 20 HP, lastni vodovod in električna naprava - se po ceni proda. Pojasnila pod šifro : „Preisu)urdig 937" Rudolf Itlosse, Dunaj I. Seilestatte 2. O velodroma. naznanja se gg. kolesarjem, da je prost uiiod na dirkališče u uelodromu vsako nedeljo in praznik. Goriup G. lastnik. Pozor! Houost! »Union delicat pecivo!" Z firmo naročnika; po 4, 10 in 20 vin. za. prodajo. Gostilne, kavarne itd. dosežejo s tem velikanski vspeh delajo zase reklamo in dobijo 40% popusta. — Union vaniliziran sladkorni prašek kg 1 K 50 vin. Union piškoti za trgovce po 2 vin. za prodajo 150 za 2 kroni. Razpošilja: Tovarna za Union skladkor Kranj. 86 nikjer ne vdobe Šivalni stroji in kolesa, toda po jako nizki ceni, pa se vdobijo pri meni od najboljših tovarn in po najnovejši izdelbi. Za vsak stroj se jamči po več let ter je vsak pred pošiljatvo preisknšen. — Naročite si takoj cenik kojega dobite zastonj pri. |fo^pcdcci R«bolj-a ' v Kranju, Glavni trg, zaloga šivalnih strojev in koles ter zastopstva = godbenih avtomatov. = tvoritev „Flox" je fotografiCni aparat, s katerim — brez znanja — vsakdo lahko fotogra? fira. Z aparatom se napravi slike v velikosti 5x7 cm ia Btane z elegantno popolno pripravo in navodilom samo kron 6. Odpoiilja proti povzetju: __ H. Uri* Dunaj XIV.|3„ Sechshauserstrasse 5.|108. Cujte! Prej 18 K sedaj 7 Krasna remontoir-Gloria" srebrna nra s 3 močnimi pokrovi, bogato okrašena, dobro idoCa, 3 leta garancija, pošilja proti povzetju za samo 7 kron Henrik Weiss - Dunaj XI Y.|3. Sechshauserstr. 5|5 Svoji k svojim! Narodna tvrtka ari • v • v . Primožič, priporoča svojo delavnico Gorica - ulica Vetturmi št 31 Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, .. zdravniška toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. J-Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. Kineriiatografični salon „lris" GORICA - Stolni trg št. 9. - GORICA Od četrtka 26. junija do torka L julija 1907.: zaporedne predstave vsako uro ob delaunikih od 5. pop. do 10. zuečer; ob praznikih od 3. pop. do 11. zuečer. Jako zanimiv program : Za eno OVratniCO, dolga dramatična predstava. Škotski vodopad! in ribji lov, (resnično). Votlina Čarovnica, krasna fantazija v barvah. OgDjegaSCi na delU, Jako razveseljevalno. CEHE: Prvi prostor 40 vin.; otrociZfl^vin.; DruoMrortdr 20 vin., otroci 10 vn. | Tr^oVjko-obrtria zadruga V Gorici §» , regriBtrovana zadruga as neomejenim Jamutvoro. ™ NaSelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici* je z ozirom na premeni ena in dne 28. decembra 1SH>5. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dna 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 8% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine */¦% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje |po lll%%, večje, stalno naložene pa po dogovora. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila eo se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. V novi predilnici v Ajdovščini s« sppejtpejo § tpajt)o službo predilniški delavci. Delavnice z električno gonilno silo. C. kr. i pri v. TELEFON št, 109. KOVINSKA LIVARNA odlikovana z 18 zlatimi svetinjami A. Polli v Gorici Cesta Frana Josipa št. 58. Livarna izdeluje z znano natanjčnostjo vsako delo iz litega železa, brona in drugih kovin za tovarne, mline, obrtne zavode, stavbe itd. itd. Vsled vpeljanih tehničnih novostij, se lahko sprejemajo dela vsake velikosti, priprosta ali popolnjena do 2000 kg teže in višje za vsak komad. tačuni, proračuni in predelava načrtov zastonj. Poprava in komisijska zaloga dvokoles pri BATJEL-U Gorica, vla Duomo 3. Prodaja tudi na mesečne obroke Ceniki od Waffenrad, Dtlrkcpr. Biana itd, franko. Adolf Fe^j urar in optiker na voglu Tekališča Frana Josipa in Via [e J v GORICI j Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh m[ Zaloga'žepnih, nazidnih ur budilk vseh vri -------- in optičnih predmetov. -__. Za vsako uro se jamči 1 i^ ' Lekarna Cristofoletti v Gorici. ŽELODČNE KAPLJICE z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je neprekosljvg, --Te kapljice vrefiiijo redno prenavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličko popije. Okrepe pokvarjeni želodec, store, da zgine (Varstvena znamka). T kratkem ČaSU 010- tica in životna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je". Cena steklenici 60 vin. imstofoletiijeva pijača iz kine • in $p|p7a najboljši pripomoči* >I L 111 LU10LU» zdravljenju s trskinim oljem, i Ena steklenica stane 1 krono 60 vin, Postavno zavarovano! AlIsinechterBalsam Wrfl(Slkl>t2M|tMf«tiNkl tu A.ThiirryiRPrisrilii Vsako posnemanje se ktaq| Cdino pristen je samo Tliierry-j8v baizai t koleno nuno. 12 m?!i!i ali dvojnatih stoklonie :iii 1 v spooijalca steklenica s uVi.' vanini zamaškom \\ 5' Thi8rry - jovo Centifolijno proti vsem, 5e tako /.aVjk5| ranam, vnetjem, ibl. 2 !¦¦¦!# K 360 pošilja 1.- r-p,»i ^\ plačilu /.neuka ali povzetja. Oba domači sredstvi stf ra|»«^ povsod znani in starodanl Naročila nsj se naslovi: Lekarna A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu SlauU Zaliiga skoro< v vseli lekarnah., Brošuro > '• originalnimi zahvalnimi pismi zastonj in poštsiii. Zaščitna znamka: „Sidro" Jniment Da psiqi comp.j Nadomeatek is Anker-Paiii-Expelieri je splošno priznano kot iz^rstnn w blažujoče mazilo m so dobro »pomolit, pri prehlajenjenih; cena 80 yiu.? k 1'#i in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod prilj«^ ljenega domačega sredstva, naj se jea# le originalne steklenice v škatljah i n«*1 zaščitno znamko J3IDB0" potem sejej — gotovo prejelo originalni izdelek, i. RICHTERJEVALEEPNA J W"**& I * -datea Stro" v mgi I p jI x ~" abethgaaae 8tev\ 5 novs. |f TJ Dnevno rapcSUJanje. JctI Otvorila se je nova moderna manufakturna trgovina ~~^ „PRI ŠKOFU" v ulici Arcivescovado št. SJ Za mnogobrojen obisk se toplo priporočata si. občinstvu z oelcspoštouanjem Hedžet & Koritnik i. (i ,oriea, Šolska ulica št. 2. ielika zaloga ,== oljkinega olja prve vrste Li fvdk iz Istre, Oaliacijc Molfette, Bari iiHHee b prodajo na drobno in debelo. 2ja aa drobno: Kron 101 112, 1*20, Hi 160,1*80, 2-~ za luži po 80 fin V Na debelo cene ugodne. ------- Hi poštnine prosto na...dom. Posodo se j kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. ,i vinski kis in navaden. Zaloga ^-------mila in sveč.---------------- Cene zmerne. Božidar Božič pek In sladilčar Sv. Lucija ob Soči Priporoča različne fine likerje« vino * *"¦"•* trsrre rt* e rri?e?rir itdr4*4. Poprava in komisijska zaloga dvokoles Waffenrad z dveletnim =-in Baval z enoletnim jamstvom pn m % Bat j elu m® v Gorici, Via Duomo štev, 3. tudi p mesečne obroke. ?$-#$^$-#<^$'^#$r'# Nova restavracija •a-vis kolodvora v Prvačini bivši gostilničar pri »Petelinu" v Trstu ullea Ghega S t v. 7. Priporoča svoja izboma pristna vipavska črna in bela vina, kraški teran, refošk In pivo. Za potnike izvrstna hladila in okrepčila kakor: čaj, limonada, čakolada, kava, mleko itd. Ha novo opremljene sobe za prenočišče ptuj-cev. Dvorišče za krogljanje in hlevi za konje. Za obilen obisk se priporoča svojim rojakom Anton Vodopivec, Naznanilo. Ha mestni realki u Idriji . se vrše sprejemni izpiti v I. realcni razred dne 8. julija 1907. dop. od 8. ure. Za sprejemni izpit se je oglasiti z rojstnim listom in zadnjim šolskim izpričevalom do vštetega 4. julija 1907. v ravnateljevi pisarni. V jesenskem terminu je vpisovanje v I. realcni razred dne 15. septembra, v pripravljalnico in vse ostale realčne razrede (tudi v Vil. r.) pa 16. septembra. — Na mestni realki v Idriji ni V*injnet ne drugih denarnih prispevkov. Raunateljstuo mestne realke u Idriji 22. junija 1907. Telegram!' Rje se kupi letno blago najceneje? **"..... v iiianiifaktumi trgovini Anton Bohinski GORICA Corso G. Derdi št, 35. .. Ra»nokar so došpeTi zop^l^nouejšrijzord ffl^^. ^.^ cef.r,ou satinoo n kambrikou u ueliki množini, katerfs"So po zelo znižanih cenah. - Dolneno blago sukno, prauo močib amenkansko platno itd. ose po izoanredno nizkih cenah k BLAGO IZVRSTNO! POSTREŽBA SOLIDNA! Ženstvo! Strjenje krvi Itd. zdravi: P. Ziervas, Kalk pri Kolinu št. 244. Gospa G. v M. piše: „Daše sredstoo mi je hitro pomagalo." Pred uporabo. p0 uporabi. 3az sem srečna. Grem Risolin Je neprckosjjivo sredstvo proti pegam ia sojedcem. Najbolj prizadeta koža postane v najkrajšem času cvetoča in Cista, kar Je poskusilo že tisoCe dam in gospodov. Cena lončku K 5'— Zdravniško priznano in priporočano sredstvo. - OdpošUja proti naprej plačilu, ali proti povzetju. Specialna tvrdka za kosmetiko H. WeiSS, Dunaj XlV/3 - K. Pred uporabo. gs Po uporabi, voda za prša je povsod v porabi pri deklicah in ženah s slabo razvitimi prsi, ali pa pri onih, katere so v otroCji postelji izgubile prša. TisoCe priznalnih pisem o sijajnih uspehih je n,a razpolago. Cena steklenici z natančnim pojasnilom K 6.—. Razpošilja proti naprej plaCilu, ali proti povzetju Specijalna tvrdka za kosmetiko H Welss, Dunaj, XlV/3 Seschshaue/K. Odlikovana pekarija in sladMarna Karol Draščik v Gorici na Koron v (lastni Mil) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najti-nejega peciva, torte, kolače za birmance »n poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo* brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦**- po Jako zmernih cenah. *%• RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od I. avgusta 1905. dalje — vsled pridobljeno koncesije od obrtne oblasti sprejemati vsa naročila električne luči ***** in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z oziroin na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta,. da se bode slavilo občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca, kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v njih strok«. Sprejemata cenj. naroČila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana iMfoiOuiiit&iipl Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči. V Gorici, za vojašnico št. 13. Steckenpferd- liljino mlečnato milo Bergmanna & Komp. u Draždanah in u lišni ob Isabi jo in ostane — glasom vsak dan novodošlih-priznanj — najboljše medi-cinalno milo proti pegam; ono ohrani kožo nežno, mehko in rožnato. Na prodaj po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. — Cena 80 vin. za komad. i*6 dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. REVMATIZMU in PROTINU — IP HlroP Cfiriint Wdio v Trstu ? lekarnah Rateal Oodln«, takarn« „JUtallaionis« *•"• ».tata« pri Sv. Jakobu? J«*lp «»dlnn, JB llier DUUIl.a |«k«r«a „4M1' Iga«", VI« dal Faraate 4._________________ eni ilrtlanfaf I m. It Vntt •• •• mooHIH *•¦! *tto 4 »trti«!« pr«M POfMtf« i!l MP"I PotUalm iMikom II-- proilo poitnint.-------------------------- = SVETOVNO ZNANI š~ FERNET-BRANCA BRATOV BRANCA V MlLANi jedini lastniki načina za izdelOTanje, " ja najbolj učinkujoča želodčna gren&ica avlt| Neizogibno potrebno v vsaki družini! ~^*"" Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovin? in v vsaki kav Kerševani & Čuk : v Gorici Stolnitrgit.9(piazzaDuQtno) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja Št 4 sprejema vsako popravo šivamih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. šivalna stroja In poprava jamčiva od 5-10 let. m wm