Št. 59. V Gorici, dne 26.* julija 1898. Tečsg XXVIII. Izhaja dvakrat na teden t Štirih tedanjih, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob A. uri popoldne, in stano z ..Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljaua: Vse leto.......gid. (>¦— pol leta........» 3-— četrt leta.......» l-r>0 - • Posamične štovilke stanejo 6 kr. NaroCnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. 0 v Gorici v cGoriski Tiskarni' A. (JabrSCek vsak dan od S. ure zjutraj do «o. zvečer; ob nedeljah pa <>d 9. do 12. ure. Na naročila brez dopo.sl.ine naivifiiiun se ne oziramo. „PKIMOREC" izhaja neodvisno od «So5e» trikrat mesefino itv stane vse leto gld. 1*20. in * Primorec se pro(lajaTa*"V"(5orfvt v to-bakanii Soli w ar z v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenCie na trpi della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. (Izdaja za deželo). Uredništvo in odpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v K nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. »opisi naj se pošiljajo lo uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo lo upnivniStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. ______ Oglasi in poslanica se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črko po prostora. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, „Goriška Tiskarna« A. GaurSčck tiska in zalaga razen «8oco» m •Frimoroa* 5o »Slovansko knjižnico*«, kate-a izlia;a mesečno v snopičih obsežnih 5 do G pol ter stane vselotno 1 gld. 80 kr. - Oglasi v «SIov. knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.______-»» Bog fn narod! g«*. «Gor. Tiskarnam A. Gabršček (odgov. J. Krmpotič) tiska in za!. Shod slovenskih županov t beli LJubljani. Občinski svet vseslovenskega središča, bele Ljubljane, je v svoji seji dne 17. maja t. 1. določil vspored, po katerem .se ima v Ljubljani slavili petdesetletnico slavnega vladanja našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Pričele se bodo slavnosti dne 17. avgusta t. 1. s shodom slovenskih županov iz Kranjsko, štajerske, Koroške ii» iz Primorja. Nt tem shodu izrečejo slovenski župani kot ,„i-topniki občinske samouprave in po tem lakem tudi kot zaupniki vsega slovenskega naroda neomahljivo udanost in zvestobo Slovencev do posvečene osebe Njegovega Veličanstva. Potem izberejo iz svoje srede odposlance, ki prevzamejo nalogo, sporočiti taka čutila ob vznožji Najvišjega prestola. Občinski svet ljubljanski pač ni mogel na lepši način pričeti s slavnostmi petdesetletnice cesarjeve, nego da vabi v belo Ljubljano župana iz vseh slovenskih pokrajin. Izborna misel, za katero ga moramo zahvaliti, ker je pričakovati, da shod obrodi mnogo lepega in koristnega sadu. Od vseli stranij Sinu* slovenske domovine pribite na omenjeni dan v naše središče župani, da tam v jeden glas združijo izraze udanosti in neouiabljivosti do Najvišjega prestola. Slovenski narod je udan habsburški dinastiji od onega časa, ko je stopil pod njeno vlado do današnjega dne. Udan je in v dolgih stoletjih zgodovina ne pozna niti hipa. v katerem bi bil Slovenec odrekal svojo pokorščino vladajoči habsburški hiši. Ta udanost ga navdaja današnji dan in ga bode i udi v prihodnje. Dokazov za to nam podaje zgodovina v izobilju, pred vsem pa pričajo bojišča o zvestobi in udanosti slovenskega naroda. Kjer koli se je bilo treba boriti proti sovražnikom Avstrije, na vseh onih bojiščih je v mogočnih potokih tekla tudi slovenska kri v obrambo domovine. Izraziti udanost, podprto z zgodovinskimi dejstvi, bo torej Slovencem kaj lahko. Poleg udanosti bo treba pa povedati še kaj drugega. BEH-HU& Roman It ta.ov Krl»tuwvlh. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE Poslov. Podravskt. (Drugi zvezek). (Dalje). PETA KNJIGA. »Cuj torej", je dejala. »V puščavi, poleg Essauana, živi svet puščavnik. Ime mu je Menof. Bil mi je varuh in učitelj. Pošlji po njega, o Oroetes! on ti pove, kar želiš izvedeti ... On najde zdravilo za moje trpljenje." Oroetes jo je pozorno poslušal in njegov duh se mu je pomladi! za sto let. V. »Govori!" zakliče Oroetes Menofu v palači Memfis. A Menof reče: »Najmogočnejši izmed kraljev! Ko bi bil mlad, ne dal bi ti odgovora, ker mi je še življenje ljubo; ker si pa zapovedal, pa povem. Kraljica trpi radi nekega zločinstva." »Radi zločinstva?" zakliče jezno Oroetes. Menof se nizko prikloni. »Da, radi zločinstva proti sami sebi." »Govori jasnejše, ne ljubim zagonetek", »'oče kralj. Pa je brilka naša zgodovina, ter da je naša domovina — kakor pravi pesnik ¦ ¦ »vdova zapuščena", to je znano vsakemu, količkaj zavednemu Slovencu. Za lo pa tudi ne nameravamo prelivati solza ob spominu na domovino, čeprav nam ta spomin obuja trpka čutila, ki nam razburjajo kri. Še smo tu, Slovenci, še živimo in tudi vemo, da bomo Še živeli, čeprav je nam padla po krivdi drugih marsikatera postojanka, ker današnji dan smo prišli do spoznanja, da pride do pravice le oni, kateri za.ipa v prvi vrsti samemu sebi, ki se dalje zaveda svoje naloge ter ki neizprosno zahteva ono, kar mu gre, pri poklicanih in merodajnih činiteljih. S takimi nazori gledamo v bodočnost, ker upamo, da preženemo ž njimi vse nezakonitosti, s katerimi se še vedno bije Slovencu v obraz. Bazni vladujoži sklonu so se trudili in se še trudijo, raznarriu Slu vence. Posrečilo se jim je v tem pogleda 'iipcm m še dalje bi bilo prodiralo v naš narod, po«obno ob mejah, ono raznarodovanje, da ni prešinila slovenskega naroda zavednost, ki je napovedala smrt takim raznarodevalnim sistemom. No, vzredili pa so nekaj, na kar smejo biti oni sami ponosni, od česar pa so vsak trezno misleč in razsoden človek s studom obrača. Le oni naj kaj velja, ki se poslužuje na severu slovensl ih pokrajin nemškega jezika ter na jugu laškega, le onemu naj se postreže povsodi in ugodi v vsakem obziru, če le mogoče; drugače pa j" s .ščavom" in z „win-diseherjem"! V nameslniški palači v Trstu so se rodili razni naklepi proti Slovencem v Primorjn, naklepi, ki so dvignili na površje, na gospodarski stol, radikalno lahonstvo, prav tisto ki smatra Slovana v Primorjn kot sužnja, kateremu ni treba kruha in pravic, temveč le brc in temnic, tisto lahonstvo dalje, ki sestoji po največ iz renegatov, kateri so nastali pod usiljevanjem blažene italijanščine v vse odprtine slovenske hiše, ki pa so sedaj največji prvrženci protiavslrijske irredente in končno tisto lahonstvo, ki se v Trstu — kakor v maščevanje — roga predlogom, stavljenim v proslavo cesarjeve petdesetletnice. Tisti sistemi so ločili strogo Slovenca in Italijana ter ju postavili drugega proti drugemu »Ne-ne-Tlofra je rastia pred mojimi očmi ter ni imela pred menoj skrivnostij. Med drugimi mi je tudi zaupala, da ljubi sina vrtnarja, ki čuva sadnike njenega očeta. Barbek mu je ime. Na ustih Oroelesa je krožil čuden smeh. »S to ljubeznijo, veliki kralj, je dospela v tvojo palačo, radi te ljubezni sedaj umira." »Kje se nahaja sedaj oni vrtnarjev sin?" upraša Oroetes. »V Essuanu." Ko je kralj to slišal, je pomignil jed-nemu sužnju. »Idi v Essuan", reče mu, „ter pripelji mi od ondot mladenča z imenom Barbek. Najdeš ga na vrtu kraljičinega očeta. A ti", reče, obrni vsi se k drugemu sužnju, »nabori delavcev, orodja in živine. Na jezeru Kemnis (Ghemnis) mora nastati otok, na tem otoku naj stoji svetišče in palača; obkoljujejo naj jo drevesa, a ta drevesa morajo roditi naj-izbornejše sadje; otok s palačo, svetiščem in vrtovi morajo pa plavati na valovih, gnanih od vetra. To povelje mora biti izpolneno, predno so pomladi mesec." Kraljici pa reče: ,Bodi dobre volje. Vem za vse in poslal sem po Barbeka." Ne-ne-Hofra mu poljubi roko. Imela ga boš izključno za sebe in tudi v neizprosni boj za obstanek, a s to razliko, da oni sistemi z. vsem aparatom sodelovali v prid poslednjim. Vi, slovenski župani v Primorju, veste, kakošei1 je naš položaj, Vam je znano, kako gre nam trdo, da priborimo sem ter tje slovenskemu jeziku kako trohico pravice, Vi sami v obilni meri občutile, kako so Slovencem vsiljuje italijanščina, Vi veste, kako grdo naši radikalni Italijani gledajo nas, misleči, da smo samo zato tukaj, da žive oni z našim denarjem; slovenski župani, spominjajte se, kako se godi našemu jeziku pri raznih c. kr. uradih itd. — Poleg tega pa so Vam znane splošno težnje slovenskega naroda, Vi najbolje veste, kje je treba odpomoči na gospodarskem polju, v trtoreji, v poljedelstvu ter na sploh. Gospodarstvo v deželi Vam je znano in prepričan mora biti vsakdo izmed Vas, da potrebujemo deželnozborskega zasedanja, kjer bi se imele reševati razne nujno potrebne reči za deželo ali do takega zasedanja ne moremo priti vi.lod zlovolje od strani Italijanov. Pereče je poslalo vprašanje o pre-deiski železnici, koliko poprav costst je potreba, regulacij vodil itd. in zadnji čas preti Se soli nevarnost, da jo zapusti; učitelji: čim večje število njih so seli v sosedno Kranjsko in dalje v Štajersko, kjer imajo vsaj pošteno ek/.islcncijo. In kaj delajo naše srednjo nemško šol«? ? Druge dežele napredujejo, naša pa zaostaja. Kam nas to privede? In k tem nedo&tatkom pndenimo še splošni politiški položaj, ki mori vsako delovanje državnega /.bora. Nemška obstmkcija provzroča škodo, katera se razteza sirom cele Avstrije in katero občutijo vse dežele brez izjeme. Župani, naši možje, razmišljajte o teh in jednakih rečeh ter poleg udanosti izrecite na shodu slovenskih županov tudi sv ;e težnje in svoje zahteve, kar treba skupin* predložiti pred Najvišji prestol. Na tem shodu pa boste culi tudi marsikaj poučljivega. Več očij več vidi in vsi ljudje vse vedo, pravita pregovora; za to bo slišati tam marsikaj lepega in koristnega. Razmere niso povsodi jednake in tudi ljudje si niso povsodi slični. Tukaj so kaj doseže, kar se tam ne da, tukaj je potreba tako po- ti boš pripadala jedino le njemu in nič vama ne skali ljubezni čez vse leto. Ona mu poljubi noge, a on jo dvigne in poljubi, in rože so znovič zacvetele na njenem licu, rudečica se je vrnila na ustnice in veselje v njeno srce. VI. Čez vse leto sla Ne-no-IIofra in vrtnar Barbek plavala po vodah jezera, prepuščena volji vetrov. Otok Kemnis je zaslovel kot nekak svetovni čudež. Pa tudi ni bilo zalšega gnezda za dva zaljubljenca; čez vse leto nista videla nikogar, nego drug drugega; živela sta samo drug za drugega. Na lo se je Ne-ne-Hofra vrnila v palačo Memfis. »A sedaj", upraša jo kralj, »koga ljubiš bolj, mene ali njega?" Ona ga poljubi ter reče: „ Vzemi me nazaj, o kralj! sem že ozdravljena." Oroetes se veselo nasmeji navzlic svojim sto in štirnajsthn letom. »Torej je resnica, kar je dejal Menof, ha! ha! ha. Zdravilo za ljubezen je..... ljubezen." »Rekel si", odvrne mu. Nakrat pa mu veselje zgine raz lice in njegov pogled postane strašen. »Jaz pa mislim drugače*, reče. Ona so osupnena umakne. stopati, tam drugače itd. Stališče shodu ima bili splošno ter ima spajati v sobi točke o potrebah slovenskega naroda na vseh poljih. In združevanja, bližjega spoznavanja potrebujemo, da moremo lažje naprej; jeden sam ne opravi nič. Sedanji splošni položaj v državi pa jo lak, da nas sili k združenju vsestransko, saj se gre tu za prihodnjost Slovanov in izbojevati se ima boj, kdo bo od sedaj naprej gospodaril, ali ostanejo še dalje Italijani in Nemci gospodarji v državi pod okriljem vlade, ali se postavi vse narode na jednako ravno-pravno stališče. Zato pa treba bdeti in v teh resnih časih naj nam bo zvezda - vodnica geslo, ki obsvitn posvečeno vladarjevo glavo, ter ki se glasi: Z združen i m i močmi! Adam Miekiewiez, njegovo delovanje In njegova dela. (Daljo). Po mnogih prijetnih ntisih se jo vrnil meseca februvarija 1828. 1. v Moskvo ter si prizadeval dobili dovoljenje, da se smo preselili v Petrograd. Dovoljenje je dobil ter meseca aprila zapustil Moskvo za zmerom. Ruski pisatelji so mu priredili za odhod sijajen banket ler mu darovali za spomin srebrno kupico, na kateri so bila vrezana imena vseh onih, Ki so bili navzoči na tej gostiji. V Petrogradu je našel za-se kaj prijeti'" družbo. Pred vsem drugim se je navezal na hišo gospe Marije Szjmanovsse, katero je spoznal v Moskvi ter se čutil tam, kakor doma. Bilo je lam tudi mnogo Poljakov, ki so ga obkoljevali kakor bratje. Tu je napisat pesem z naslovom „Farys", iz katere se za-moremo naučiti, da drzen in hraber človek premaga z močno voljo največja nasprotja v življenju, ako je le namen njegov dober. Med tem je izšel iz tiskarne Konrad Wal!enrod ter kakor vse, kar je Mickievvicz doslej napisal, očaral vse, toda zakleti sovražnik Poljakov, senator Novosilcev, ki ga je že poprej proganjal, je napisal vladi poročilo, da Konrad Wallenrod je nevarna pesem, ki uči ljubiti domovino ter bi torej utegnila naklonili Poljake k ustaji. Po takem poročilu je ruska vlada jela sumljivo gledati »Zločinka!" zakliče — »Oroetes človek ti odpušča tvojo krivdo, Oroetes kralj mora te za njo kaznovati." Zvijala se je pred njegovimi nogami. »Proč!" zakliči. »Umreti moraš." Plosknil je z rokami. Grozna družba se jame valiti skozi vrata. Šli so parachistesi, ki balzamujejo mrliče in slehrni izmed njih je držal v rokah nekako orodje, potrebno pri tem strašnem rokodelstvu. Kralj jim pokaže Ne-ne-Hofro. »Ona več ne živi !* reče. »Izvršite svojo dolžnost!" VIL Iz zala Ne-ne-Hofra je bila čez sedemdeset dnij prenesena v votlino, ki je bila za njo pripravljena pred letom. Položi jo poleg njenih kraljevih prednic. Toda pri pogrebu ni bilo nikakega žalobnega sprevoda na obrežju iezera. * * * Egipčanka je končala svojo pripovedko. Ben-Hur jej je klečal pri nogah ter držal njeno roko v svoji dlani. „Menof se je bi! zmotil!" reče, spre-budivši se iz zamišljenosti. „Čemu?" vpraša ona. .Ljubezen živi od ljubezni.* »Torej za njo ni zdravila?" »Je. Oroetes jo je iznašel." Mickiewicza ter je celo mislila poslati ga daleč v Azijo. To so izvedeli njegovi ruski prijatelji, posvarili pesnika ter mu pomagali pridobiti si potni list in dne 27. maja 1829.. 1. je Mickiewiez sedel na ladjo ter se srečno odpeljal v tuje kraje. Ko je bil že na ladji, se je čutit zelo srečnega radi tega, da zapušča Rusijo, kjer ga je dušil pritisk ruske vlade. Kakošne nazore je dobil o Rusiji, o tem pričajo njegov? proizvodi, kakor: cesta v Rusijo, pregled vojske, spomenik Petra Velikega, priiateljem Moskalom in drugi. Prijetno mu je tudi bilo, da je imel za na pot in za daljše bivanje za mejo denar, zaslužen z lastnim delom, ki so mu ga bili izplačali izdajatelji za poezije. Tako se je končala druga doba življenja in delavnosti pesnikove, v kateri so velike misli in veliki občutki napolnjevali njegovo dušo. (Dalje pride). DOPISI. Iz soške dolin©. —(Namestnik na potovanju). — Nenavadno živo je bilo prošli teden na državni cesti. Polno delavcev je kopalo, grabilo travo na cesti in ob njej, in videlo se je, da je sila, ker tudi cestni uradniki so vzletavali po njej gori in doli. Nam se je zdelo to uganka. Kar napoči glas, da pride v petek 22. julija sam c. k r. n a-mestnik obiskat to dolino, začenši s Solkanom do Bolca. No, sedaj se nam je komaj zjasnilo, kaj je to pomenilo. Prav dobro je za splošni promet, da so cesti sčistili, ali silno polrebna je na več krajih, kjer se vozovi komaj srečujejo, da bi jo tudi razširili. Dobijo se kraji, kjer je cesta samo dobra 2 V* metra široka; misliš! človek, kaka muka in nevarnost je to za voznike! Kdor vidi in opazuje, vsak gotovo temu pritrdi. Pomisli, da je to državna cesta. Res je, da so na njej že mnogo popravili, a še vedno je na njej strmi klanec in nagli ovinek nad kanalskim mostom, strmi ia dolgi klanec pod Ro-Ciujem, zelo ozki, kratki, a strmi in nagli ovinek za Ročinjem. Marsikateri je bil že tam v smrtni nevarnosti, sosebno če naglo vozita nasproti si vozeča vozova ali bicikiista, tam morata skupaj treščiti, ker je zelo ozko, a tudi naprej ni brez pomanjkljivosti, posebno pri »Platerju". V upanju živimo, da se tudi te pomanjkljivosti prej ali slej odpravijo. Gospoda c. kr. namestnika, ki je bil zelo prijazen, pravi aristokrat, so povsod dostojno pozdravili duhovščina, županstva, uči-tcljstvo in drugo ljudstvo. Obračali so se do njega pri sprejemu z različnimi prošnjami, sosebno hribovci za cestne zveze, ker so brez vsake poštene poti, da jim le hrbet in pleča trpita; a tudi oni niso dobili veliko upanja, ker dokler ne bo deželnega zbora, po izjavi c. kr. namest-n i ka, da tudi on prispeva s svojim deležem, ne bo nič, in državna podpora za ceste je sedaj odvisna od deželnega zbora, oziroma naših poslancev. (Prosimo, navedite nam besede g. namestnika doslovno. Uredn.) Tužna nam majka! Hribovec je in bodi vedni trpin; kakor se vidi, ima mak upanja, da bi se mu cestne zveze zboljšale, trpi hrbet tudi za naprej in tolaži se, da so tudi tvoji predniki tako delali in trpeli; hvaležen bodi, da plačuješ davke! Iz Oseka. — V 57. št. »Soče* se je oglasil neki dopisnik z Vipavskega, kateri nam hoče kar naravnost uničiti in posuti našo romarsko cerkev na Vitovljah (?! Ured.) Zdi se, da g. dopisnik komaj pričakuje časa, ko se bode cerkev, enako mnogo drugim, zvalila v prah ter postala enaka taborskim zidovom okrog cerkve, za katerimi so naši očetje branili svojo vero in domovino, in za katerimi jih je M. B. čuvala pred turškimi gro-zovitostmi. Kar so naši predniki v.zahvalo s trudom postavili, naj bi mi nehvaležno v nemar pustili ? Res, da so minuli oni časi, in da se nam ni treba več skrivati pred krutimi sovražniki krščanstva; toda komu se imamo za to zahvaliti? Mari ne Božji pomoči in hrabrosti naših pradedov? Sedaj pa, ko se nam ni treba več bati krutih Turkov, ne potrebujemo več pomoči? O da! Naše ljudstvo je vedno v dušnih in telesnih stiskah. In kara naj se tedaj zateče, ako ne k Onej, pri kateri gotovo najde tolažbe. In ljudstvo se tudi s hvaležnostjo spominja prejetih darov, ter kinča njena svetišča. Le naj se potrudi g. dopisnik na shode na Vitovlje in prepričal se bo, da je vse to res. Videl bode matere, katere prinesejo še dojence, da jih M. B. priporoče, pa tudi starčke, oprte ob palico, težko korakati na strmi krib, in še mnogo, mnogo drugih zdravih in bolnih. Kaj pa vleče vse te-ljudi na strmi hrib? Jih morda kedo nalašč vabi. da tam pustijo svoje da- we. O ne! marveč mnogo je takšnih, kateri n naravnost zabranjujejo, katerim so svetišča trn v peti. Naše ljudstvo je nekdaj rado romalo, še roma in bode romalo navzlic vsem pritiskom brezbožnikov. Kar se pa tiče tistega razprodajalca podob vitovske matere božje, prepuščam reč onim, kateri imajo v tej zadevi opraviti, ter želim, da se stvar preišče, ker M. B., ne potrebuje prisiljenega denarja. A. K. D o s t a v e k: Dobili smo še drug dopis, iz katerega objavljamo le zadnji del, ker druga se strinja z gorenjim dopisom; glasi se tako: »Letos je nekdo dal napraviti podobice vitovske M. B. Na kakšen način jih razprodaja, tega ne vem. Toda, kar se bere v »Soči", ni še nikdo slišal ne od razprodajalca podobic in tudi ne od nikogar drugega. — Da je cerkev stara, to nam pričajo taborske razvaline, ker gotovo je, da so že za časa turških napadov postavili v sredi tabora cerkev, ali vsaj kapelico. Nekomu je celo prišlo na misel, da bi se sezidal samostan pri cerkvi, ter ima tudi nekoliko somišljenikov; večina pa se mu le posmehuje, ker to je nemogoče. V resnici pa je potrebno, da bi se prizidala duhovni hiši še ena soba in pa še ena ali dve sobi za romarje. Posebno poslednje bi se dalo izvesti brez velikih stroškov, ako bi se popravilo in dozidalo še dovolj trdno trdnjavsko obzidje. Tak6 bi se privabilo še veliko več romarjev k nam, kjer bi z vročo molitvijo si izprosili Marijine pomoči". T. m. Domače in razne novice. Zaplemba. — Peti in šesti odstavek dopisa iz soške doline je nam zaplenilo c. kr. državno pravdništvo v izdaji za Gorico. V istih dveh odstavkih smo reagovali proti postopanju c. kr. namestnika, grofa Gočssa, ker je, — kakor se čita v vesti »Iz Kanala", — opominjal, naj v prvi vrsti silimo naše poslance, da vstopijo v deželni zbor. Zdaj torej vidite, da je bilo umestno, odgovarjati g. grofu le na lici mesta, ne pa se zatekati k »Soči", kjer se ne smemo braniti niti takrat, kadar je najbolj potreba. Namestniku grofu Cfccssu, je podelil cesar čast tajnega svetnika. Smrtna kosa. — V petek je zatisnil na veke oči dr. Karol D o I j a k v visoki starosti 93 let. Mož je bi! prvi župan goriški, namestnik deželnega glavarja, načelnik odvetniške zbornice ter vodja krščansko-politiškega stremljenja. Že to pove, kako obširen delokrog mu je bil odmerjen. Ker se ni dal voditi zidom, ker je bil kristijan in ker je bilo v pokojnem Doljaku tudi še nekaj slovenske krvi, ki mu ni pripuščala trobiti v radikalni in irredentovski lahonski rog, ga Lahi sedaj po smrti obirajo; očitajo mu nedelnost in pa neko naklonjenost, katero je imel baje do Slovencev. Kolikor so dopuščale razmere, se je res trudil mož, postopati nekako pravično proti obema narodnostima v deželi; vse pa se mu ni posrečilo. Včeraj so ga položili k večnemu počitku, v slovensko zemljo — kakor pravi »Corriere* — mi dostavljamo le: Bodi mu lahka! — Nekoliko podrobneje poročilo o pokojnem Doljaku upamo dobiti iz peresa moža, ki je natanko poznal pokojnikovo življenje in delovanje. Cflas iz obdinst-a; »Šolski Dom" ima torej napis, ali postavljen je tako visoko, da se ga z ulice vidi komaj slaba tretjina, in če človek že naprej ne ve, kaj je pisano, ne bi mogel tako razvideti napisa, ker se ga pre-j-malo vidi. Želeli bi napis na takem mestu poslopja, da se ga z ulice razločno vidi, .da-, vidimo mi, pa tudi naši »prijatelji", kje stoji »Šolski dom". Želja naša je torej taka: Napis naj bo lepo viden, ker ni zadosti, da ga gleda v celoti samo preč. g. predsednik, ki nasproti stanuje, temveč tudi drugi bi ga radi videli v vsem obsegu. In pa črne črke! Brrr! Če žrtvuje naše ljudstvo že toliko za to poslopje, bi menda vendar nabrali šp par goldinarjev za napis — v z 1 a t i h črkah, ki bi edino prav pristojal »Šolskemu Domu". Dostavek uredništva. — Niže bo čez celo hišo drugi napis, da ga bo vesel tudi g. dopisnik. Napis nad streho med piramidama pa se vidi daleč naokrog... Laške barabe se namazale v noči od 17. do 18. t. m., t. j. na dan tombole, na Šempeterski cesti z govejim blatom hišo slovenskega trgovca. Poročevalec o tem pravi: »Naj se le še hvalijo ti lahončki s svojo »avito culturo", katero imajo v blatu. Le dobro, da se jim ni nič zgodilo, toda ako hočejo ponavljati svoje surovosti, utegne se jim pa sčasoma kaj pripetiti, kar bi si zapomnili za celo življenje. — Le tako naprej! Izzivajte, pride prej dan plačila; lakrat boste klicali na pomoč »mater Italijo". Slovenski petelin r laški sobi. — i Poročajo nam: Neki slovenski družini je bil | nedavno ukraden petelin. Gospodinja povprašuje, kje je petelin, pa nikdo, kogar je vprašala, ni nič vedel, in tudi soseda, ki je bila spravila petelina, ni hotela nič vedeti o njem. Kar se oglasi sam. Prav krepko zapoje, neki otrok ga sliši ter pove gospodinji, kje je petelin. Soseda pa je bila v zadregi ter se ni mogla opravičiti z vsemi možnimi izgovori. Proti predelski železnici. — Celovški župan se je po sprejetem naročilu obrnil do mestnega starašinstva na Dunaju s predlogom, s katerim se pobija železniška črta Predel in s katerim se v smislu mestnega starašinstva v Celovcu zagovarja železniška črta čez Karavanke. Da bi Celovčanom ugajala ta železnica, je naravno; toda Trst in severne dežele Avstrije potrebujejo druge ugodne železnice* a med temi bi bila gotovo v prvi vrsti predelska. Še vedno zakaj? — Na naš klic, naj se oglasi tudi oni iz rihemberških krajev, k i napeljuje svoje r o ja k e v laške trgovine, smo dobili to izjavo: »Ponižno podpisani se čutim obsojenca s člankom »Zakaj* slavnega lista »Soča* z dne 22. julija t. 1. Dovoljujem si torej uljudno javiti, da sem obsojen po krivem. — Ni mi namreč povoda nagovarjali Slovence kupovati blago pri laških prodajalcih; čemu bi si tedaj nakladal brez uzroka nalogo, ki bi me črnila pri narodnjakih in mi utegnila postati v lastno gmotno škodo, ker obiskujejo večinoma le Slovenci mojo krčmo. Razume se seveda, da sem in ostanem kot krčrnar tudi proti Lahom ravno tako priljuden, gostoljuben in postrežljiv, kakor proti Slovencem; nasprotno ravnanje bi ne bilo narodno, ampak zgolj nečloveško. V krčmi pak je bolj na mestu človekoljubje, kot narodoljubje. Človekoljubje pa zahteva lačnega nasititi, žejnega napojiti brez razločka narodnosti in kar se to zgodi v krčmi navadno proti plači, je dolžnost slehernega krčmarja tudi vse storili, (kar seveda ne žali lastnega naroda) da se čuti gost za domačo mizo, ker se vseda sicer za ptujo mizo, pri kateri mu že itak po pesnikovem izreku preseda vsak grižljej in zagreni vsak požirek. Zadnjo omenim radi tega, ker sem na sumu, biti na laški stranki, najbrže radi omenjenega vedenja proti gostom — sem pa sicer Slovenec, doma iz Rihemberg-a. Gorica, 24. julija 1898. Peter B i r s a, krčmar v Rnbatišči št. 5." Želimo, da je vse to, kar nam piše g. B i r s a, resnica, če pa ni, naj postane resnica za prihodnje. S tem pa je ta reč končana. Občni zbor slovenskega Alojzije-višča. — Kljiibu zelo slabemu vremenu se je zbralo dne 14. t. m. ob *0. uri zjutraj lepo število društvenikov. Poročal je g. p r e-f e k t o uspehih in o napredku zavoda, ki je letos zelo napredoval. Odličnih dijakov je bilo mnogo več, nego lani. G. blagajnik je ob kratkem poročal o gmotnem položaju ter se spominjal umrlih dobrotnikov, ki so zapustili zavodu večje svote. Na predlog preč. g. župnika Antona B e r I o t a so sklenili, da treba letos o priliki cesarjeve petdesetletnice poplačati ves dolg, kar ga je še na hiši, namreč 2600 gl. V ta namen je naročeno odboru, da razpošlje po deželi 260 pozivov z nakaznicami katere naj dotični gospodje napolnijo z 10 gl. Ako storijo vsi, do katerih se obrnejo, svojo dolžnost, vihrata bo v dan slovesnega blagoslavljala »Šolskega doma* tudi z Alojzi-jevišča slovenska, cesarska in mestna zastava !! Za predsednika je bil izvoljen na predlog preč. g. Grče dosedanji prefekt dr. Jos. Pavlica, za prefekta pa preč. g. Val. Kovačič, kaplan na Plaeuti. Iz Št. Petra. — Nekdo nam piše: »Ker sem v zadnjem štv. cenjene eSoče« čita!, da prihodnja tombola bodi kje drugodi, mislim, da vsakdo spozna, da prostor v Št. Petru je premal za toliko občinstvo, in pa ta grozni prah. kateri delajo drdrajoči vozovi; v tej vročini ga je težko prestajati. Nadalje sem imel priiiko videti neko staro babico iz tukajšnje vasi, ki je prišla delat tesnobo, in še več, nemir, pa brez s r e č k za tombolo, od katere je čisti dobiček, namenjen »Šolskemu domu". Tista ženica je pred cerkvijo Št. Petra v senci sedeče deklice, katere so imele vsaka po 2 do 3 srečke v roki, naganjala, da naj jej prostora puste. Nato jej odgovore, naj bi raje doma sedela, ako jej ni mogoče stati; ona pa se je izrazila, da je doma, in naj gredo drugi domu, kateri so tja prišli, saj tombola bi se tako vršila, čeprav bi drugih okoličanov ne bilo; jas pa mislim, da sami Št. Peterci bi ne bili porabili 7000 srečk, ker toliko jih še niso v Gorici na Travniku", Iz Branice se nam poroča: Delo spomenika dobro napreduje; koncem meseca bode spomenik že postavljen. Vožnjo je prevzela tvrdka Hvalic; ker ni potrebna cesta po dolini še dodelana, morajo voziti težke kamne iz Gorice v Ajdovščino, Vipavo v Bra-nico, ker ce3ta Rihemberg-Štanjel je prestrma in bode za to vožnja 50 gld. več stala. Toraj samo pri tej vožnji 50 gld., koliko pa plačujejo bližnji prebivalci leto za letom? Ker je denar na razpolago, zakaj se cesta tako po časi dela? Mostove bi bil moral poduzetnik izvršiti že do konca aprila, pa Še zdaj niso dodelani? Zakaj se delo tako zavlačuje ? Skrbite, da bode vsaj pred zimo toliko dodelana, da se bode za silo po njej vozilo! Iz Kanala. — (Namestnik na potovanju). V Kanalu jo c. kr. namestniku, grofu Goessu, izročilo županstvo prošnjo z 11 točkami. Pri onih točkah, ki govore o potrebnem delovanju deželnega zbora, je opomnil namestnik epetovano, naj Tprvi vrsti silimo naše poslance, da vstopijo v deželni zbor. Ker se je zdelo, danipodučen o razmerah, mu ni nikdo izmed navzočih ničesar odgovoril. — (Dost. uredn.: Zakaj ne, na to smo pa res radovedni! — Več o potovanju namestnika in razne uročene mu prošnje priobčimo prihodnjič. Prosimo pa še poročil !) Vesti Iz Kanalske doline. — Po Kanalski dolini nimamo letos sadja, tu pa tam nekaj prav malega, in to malo, kar je, se prodaja kupc?m, n. pr. hruške in jabolka, tako zeleno, da jim nanjka do zrelosti še po celi mesec in Se ve * Za Boga! Kakšno slast more imeti to sadje in kakšno čast si zadobi deSelica, kjer je to sadje rasllo, in ali ne trpi tudi s tem dotično drevje? Kaj takega bi se moralo oslro prepovedati. Kavno tako se godi pri nas tudi o času trgatve; vsaki posamezni trga grozdje po svojem, po 14 do 20 dnij pred časom. Ne recimo: a kaj, saj ni nič! Kar ga je, naj bo dobro, vkusno in močno; res je, da ubogi kmet komaj čaka, da dobi nekaj novcev za davke, ali naj pomisli, da sadje, ako je popolnoma dozorelo, tehta še toliko več in se ga dražje proda; ne rečem, da naj se grozdje, katero je namenjeno za daljno pot v drugo deželo, ne-koli dnij prej trga, ne pa po celi mesec prej, in se več; kaj pomaga potem ves trmi slavnega društva za sadjerejo? V Kanalu imamo letos še precej družin na letovišču, ali zdi se mi, da se jih od neke strani odganja. Zrak baje ni ugoden za vse in za to jih je nekaj že odšlo... Sicer pa vemo, kam pes taco moli. Kanalci! bližajo se nove občinske volitve, ločite ljuliko od pšenico, hodile previdni; ne recite: nimamo jih. Prazna beseda, na dan volitve odprite oči; gotovo Vam bo-demo hvaležni. Sedaj ni vrli gosp. župan je že upeljal, kar je bilo do zdaj mogoče, vodo na mlin, da so kolesa začela bolje redno teči, toraj pozor, da Vam vode zopet ne zmanjka, ker ako mlinar nima vode, more lo ta sam vodo piti; slavno županstvo je vložilo prošnjo o priliki popotovanja visokega gosta c. kr. namestnika skozi naš trg v 11. točkah v korist narodu i. t. d. Trdno pričakujemo od g. c. kr. namestnika, da bode naše občinske prošnje po mogočnosti uviiževal, za kar mu bomo svoj čas hvaležni. Vročina se je tudi pri nas pokazala. Treba je previdnosti, in prav bi bilo, predno se kakšna nesreča pripeli, da bi se psom stavile torbe. Tako govore ljudje. Slednjič Vam še povem, da smo dobili uniformovanega občinskega redarja v osebi Josipa Kralj-a, Kanalca. Iz Bovca, 24. jul. — Današnji javni ljudski shod je privabil nad 2000 prebivalcev vseh občin našega okraja, kateri so jasno in glasno dokazali najživejše zanimanje za vitalno vprašanje predelske železnice. Z vzklikom izvoljeni predsednik preč. g. dekan 11 o-v a r je otvoril zborovanje, podelivši besedo naprošenemu govorniku g. E. Klavžarju, kateri je s svojim govorom vnel največje navdušenje mej zborovalci. Odobravanje in pritrjevanje je segalo govorniku neprenehoma v besedo in ko je končal, sprejela se je soglasno resolucija, naj se naprosi visoka vlada, da nemudoma vkrene, kar treba — in če ne drugače z uporabo § 14, da se čimbrte začne zgradba predelske železnice. G. predsednik je zaključil zborovanje, spomnivši se cesarjevega jubileja — na to so zagromeli trikratni živioklici. Tudi v Kobaridu se je ob 8. uri predp. vršilo povsem dostojno zborovanje ljudskega shoda, pri katerem se je soglasno sprejela enaka resolucija. Obširneje poročilo sledi za prihodnjo številko. 100.000 kron enkrat in 25.000 kron 3 krat so glavni dobitki velike jubilejske razstavne loterije, ki se izplačajo v gotovini samo proti 20 L odbitka. Opozarjamo p. n. čita-telje, da bo prvo žrebanje nepreklicno na dan 6. avgusta 1898. Listnica uredništva. — V poslednjem času smo dobili iz mesta in z dežele nekaj dopisov — brez podpisov. Glede na to ponovno izjavljamo, da dopisov brez podpisov načelno ne priobču-jemo in tudi nanje ne odgovarjamo, ker ne vemo, s kom imamo opraviti. To naj si blagovolijo zapomniti vsi prizadeti jedenkrat za vselej. Radodarni doneski. Za ,Slogo*: Za »Slogine" zavode so plačali denar-ničarju: V. Bežek 1 gld. — A. Koren 1 gld. — F. Blažon 1 gld. — J. Kavčič 3 gld. — J. Ivančič 5 gld. — Rijavec Alojzij iz št. Mi-hela 50 kr. — Društvenino so poslali de-narničarju: Josip Lipša v Gorici, Monari Anton pl. Neufeld v Šempasu, Špacapan Janez in Anton iz Ozeljana, Rijavec Alojzij iz Sv, Mihela, Cernatič Jožef, Štrukelj Martin in Ri-javec Ignacij iz Šempasa, vsi po 50 kr. za leto 1898. ' '' Prejelo upravništvo: Prof. I. Plohi v Gorici 2 gld. — Ud-nino za 1. 1898. so plačali v Devinu: Adolf Komac, učitelj 50 kr., Alojzij Žbogar, mitničar 50 kr., Ivan Pecikar, delavec 50 kr., Josip Ušaj, kaplan 50 kr., Miroslav Ples, župan 1 gld. — Darovala sta: Adolf Komac 30 kr., Josip Ušaj 50 kri,— Župnik Ivan Du-*,~ culin iz Ajdovščine 3 gl. — Komisija y Logjeh IS. t. m. *17 gld. — Skupaj gld. 26-30. Za »Šolski dom": Jos. Klančič iz Nogareda 4 gld. — Anton Koniavli nabral v krčmi Antona Trpina v Podgori gld. 1*80. — Zamorec ptfMiklavieu v Kobaridu gld. 5*30. — i Marmolja iz Mirnega 5 gld. (po „Slogini" položnici). — Alojzij Žbogar, mitničar v Devinu 50 kr. — Ivan Pečikar. delavec v Devinu 50 kr. — Po dražbi lova v Opatjem selu pod lipo zbrani lovci zložili 13 gld. 50 kr., in sicer jr. Faganel Miha dobljeno stavo 5 gld., ostalo nabral „dobtar" iz Mirnega, „Cemut va An-Zul V — Josip Poljšak, župnik v Prvačini zadnji obrok ustanovninc 30 gld. — Skupaj ••Id. (J0'GO, Društvene vesti. DruštTO „SIop*". ¦— Odbor tega druUva je imel pretekli četrtek, 21. julija, *pjo, v kateri je pregledal in popolnil imenik tlruMvenikov. V smislu razglasa, ki jo bil o svojem času objavljen v „SoeT' in v »Prim. Listu*, izbrisali so se vsi oni društvcniki, ki niso plačali lelnine za 1897., ter sprejeli vsi oni, ki so se oglasili v tem letu in plačali hlnino do 21. julija. Društvo šteje, da nos 201 udov. To je lepo Število, vendar ne tako, da bi smeli pri njem ostati. Gg. poverjeniki so uljudno naprošeni. naj bi drage volje nabirali ude ter sprejemali in odpošiljali društvenim) društvu. Mnogo njih se je že odzvalo s hvalevredno točnostjo temu klicu, u še več jili je, ki se ntso še oglasili. Društveno de-ii.imico oskrbuje začasno ter daje potrebna pojasnila predsednik dr. Gregorčič. Letnimi .".() kr. omogoči vsakemu, kolikor kaj trdnemu rodoljubu, da pristopi društvu. Družimo se po duhu in z denarnimi sredstvi za trd boj, ki nas še čaka s prijatelji raznih barv. Prihodnost naj najde goriške Slovence združene v krepko bc-jno vrsto proti sovražniku od katere koli strani. Oddelek vojaško-veter, društva v lilijah priredi v nedeljo, dne 31. julija, na korist »tSolskenm domu*' in »vojaškemu vele-ranskegemu društvu" javno tombolo na trgu pred cerkvijo ob 4V* uri popoldne. Dobitka: člnkvina ?9 kron, tombola 120 kron. Srečke stanejo 20 kr. Pred tombolo bo svirala I. vojaška veteranska godba iz Mavhinj, po tomboli pa bode veliki javni ples proti ustopnini 10 kr. na dvorišču g. Jožefa Nemca v vasi. Odbor. »Prvaškf Sokol" priredi v nedeljo dne 31. t. m. veselico z javno telovadbo, petjem in plesom. Veselice se udeleži tudi »Goriški Sokol" korporativno ali pa vsaj po večji de-putaciji ter sodeluje tudi pri telovadbi z jedno vrsto na drogu. Cisti dobiček je namenjen za stavbeuski zaklad „Sokolskega Doma' v Prvačini. Vlnogradarsko in sadjarsko društvo v Krcpljalt je dobilo od deželnega nižjeav-:ilrijskega sadjarskega društva častno s-vetinjo v.\ razstavo več vrst svojih črešenj na dunajski jubilejni razstavi sadja. Častno svetinjo um jo 12. t. m. izročila c. kr. kmetijska družba v Gorici. Trgovinskega zakona §§ 7. in 9. se po posebni cesarski naredbi na podlagi § 14. tako spremenita, da je smatrati veletržcem one, ki plačujejo davka in sicer v krajih z nad 100.000 prebivalcev vsaj 60 gld., mej 10 in 100 Usod vsaj 40 gld., pod 10.000 vsaj 25 gld. Naredba stopi v veljavo si. avgustom. ]STaša trgovinska bilanca. — Uvoz v avstro-ogersko carinsko obsežje je znašal meseca junija 1.1. 73'7 milijonov goldinarjev, torej za' 17*4 milijonov W*j«*nego v juniju 1897. Izvoz pa je znašal v'istem mesecu 05*4 milijonov, torej za 5'7 milijonov več nego v juniju lani. Uvoz v prvem polletju 1898. je znašal 437-8 milijonov, torej za 2228 milijonov več, nego v prvem "polletju lani; izvoz pa v prvem polletju 1898. 372'6 milijonov, torej za 1-6 mil. uianje. nego lani. Pasivum naše trgovinske bilancije' za prvo poluletje znaša torej 05*2 milijona goldinarjev proti a k t i-vumu 19'2 milijona iz prošlega leta. Ta statistika ni razveseljiva, ker kaže, da druge države veliko več uvažajo v naše države, nego izvažamo mi v inozemstvo, oziroma, da v svetovni trgovini dajemo mi več denarja inozemstvu, nego ga daje inozemstvo nam. Ako hočemo, da je trgovinska bilanca ugodna, mora izvoz vsaj jednak biti uvozu. Tako pa moramo to bilanco smatrati prav n e u g o d n i m. Spansko-aiiK'1'lška vojna. — S Španskega dohajajo poročila, da se skoro sklene mir, ki bo časten za Spance. Španski admiral O-vera so baje ne mara vrniti v domovino, ampak hoče s svojim sinom, ki je tudi ujet, po sklenjenem miru ostati v Bostonu. Iz Havane javljajo, da so Amerikanci danes teden stopili pri Manzanillo na kopno, španski vojak', kot nadzorovalci mesta, so J.reljali na Amcrikanco; ti so se branili. Nastal je boj, v katerem je baje ameriško brodovje pokončalo 3 španske kupčijske ladje in 5 lopnjač. Amerikanci pravijo, da nimajo nikakih izgub, Špancev je neki padlo v boju okoli 100. Prav neverjetno! Španska poročila trde, da so bili v bombardovanju Man-zanilla ubiti 3 španski vojaki, 3 častniki in ranjenih jo bilo 12 vojakov. Maršal Blanco je pozval vojake in meščane, naj se branijo do skrajnega. Dalje je izdal po poročilu iz Havone"maršal Dlnnco izjavo, v kateri omenja, da zasedenje Sanljaga po Amerikancih v stra-tegičnem smislu nima nikake važnosti. Španska vojska je neoslabljena ter se želi meriti z Amerikanci. Maršal upa, da bo španska vojska zmagala navzlic vsem nevarnostim. Iz Manile brzojavljajo, da so uslaši napadli mesto, spanci so jih pa odbili; uslaši so izgubili 500 mož, Španci pa so imeli 50 mrtvih in ranjenih. Uslaši so poskusili še drugič napasti mesto, pa so bili zopet odbili. Razgled po svetu. 3lintstcr za vnanje posle, grof Go- Iuehonrskl, namerava -—kakor poročajo razni prvi listi — odstopiti, ker je imel več neuspehov in je torej pokazal, da ni povsem kos svoji nalogi. Kot poseben neuspeh se proglaša okolnost, da grof Goluchowski ni mogel obdržati dobrih odnošajev do Rusije, kateri so pričeli po potovanju cesarja Franca -lo/.Cffa v Petrograd. § 14, o katerem se današnji dan toliko govori, pravi to-le: ,Ako nastane nujna potreba, da odredi vlada takrat, kadar niso ''-hrani državni poslanci, kaj takega, kar bi »¦ogla odrediti le s privoljenjem državnega zbora, se smejo izdali ukazi potom cesarskih naredeb, toda vse ministerstvo je za nje odgovorno; nadalje se po njih ne sme izpre-»linjati nikafci državni osnovni zakon, ne sme s«> trajno obremenit: državno blagajnico, in ne sme se odsvojiti nikaki državni imetek; tudi imajo take naredbe le začasno veljavo, imajo biti razločno izdane kot zasilne, podpisane od vsega ministerstva, in se imajo pri prvem zborovanju državnega zbora v štirih tednih predložiti obema zbornicama v odo-brenje; veljajo pa le tako doigo, dokler jih zbornici nista ali sprejeli ali zavrgli*. Pred 30 leti so Nemci ustvarili ta paragraf, češ, da bodo ž njim v najhujši sili pestili Slovane. Kako bi bili obstrnkcijo-nisti veseli, da današnji dan ni tega paragrafa; vlada bi si ne mogla pomagati inob-slrukcijonisti bi se jej še bolj rogali. Razgled po slovanskem svetu. V Trstu nameravajo napraviti okoli mesta železnico, ki bi šla od Miramara do Milj, kjer bo novo pristanišče. Slavnost Koseškega. — Dne 14. avgusta odkrijejo v Kosezah na Kranjskem spominsko ploščo pesniku in bud«telju slovenskemu, Ivanu Veselu Koseškemu, ker poteče na oni dan 100 let, odkar seje rodil. Svoje čase so ga povzdigovali kot pesnika ter stavili nad Prešerna, ali kasneje se je slava razkadila. Da ni rezal Koseški po svoje slovenskega jezika, kakor se mu je baš zdelo, getovo bi bil njegov spomin večji in mesto v slovstveni zgodovini naši odličnejše. Sicer pa je mož storil, kar mu je bilo mogoče in za to bo slavnost njega, kot pesnika in buči itelja Slovencev, veličastna. V Lukovici so postavili poseben odbor, kateremu se je posrečilo pridobiti za sodelovanje pri slavnosti odlične može, ki morejo znatno povzdigniti slavlje. Shod vseh slovenskih visokošolcev in abiturijentovsebovršil v Ljubljani 19., 20. in 21. avgusta t. 1., ne pa, kakor smo svoječasno poročali, 12., 13. in 14. Tovariše pevce prosimo, da svoje naslove v najkrajšem času pošljejo na naslov: phil. Jožef Reisner, Ljubljana. Igrajmo domino! — »Slovenski list* piše: ,V nedeljo, (t. j. 17. t. m.) ko so prihiteli od blizu in daleč slovenski odvetniki in beležniki s kandidati vred, da bi se slovesno in pogumno postavili na branik slovenskega jezika, pripetil se je slučaj, ki mora v srce boleti vsakega, tudi mlačnega rodoljuba. Mej tem, ko se je v dvorani .Narodnega doma" vršilo zborovanje in so razni govorniki slikali brezpravje našega narodnega jezika in zlasti tužno borbo Slovencev na periferiji — je v čitalnični kavarni, torej nekoliko korakov od zborovališča, na sploh vidnem kraju, sedel dr. Tavčar — nota })enei — dr. Ivan Tavčar in je — domino igral!! (pravijo, da z dr. l,Te-k a v C i č e m). Torej v tako resnem času, ko je govor o svetinjah našega naroda, ko se sklepa o važnih korakih za obrambo naše narodnosti, postane dru. Ivanu Tavčarju dolg čas, tako silen dolg čas, da ga proti vsakemu blagemu čustvu in proti vsej obzirnosti, ki smo jo dolžni gostom, prežene iz resnih krogov k igri a la domino. Kaj naj porečemo k taki navdušenosti in vztrajnosti za narodno stvar in kako dolgo naj še to trpi slovenski narod ? Pač res, boljšega poroka o tem, kako se je vršil shod, niso mogli najti nemško-nacijonalni listi, ki zdaj hlastno premlevajo dr. Tavčarjev pamflet v »Narodu!" Tužna nam majka!" Zveza sloTenskih posojilnic v Celji je »Centralni posojilnici slovenski v Krškem" na njeno vabilo na »prvi splošni zbor slovenskih posojilničarjev" sledeče odgovorila: Ne strinjamo se z namero, sklicati. Bprvi splošni zbor slovenskih posojilničarjev" na 1. avgusta t. 1. v Ljubljano, ker bi tak shod ne imel nobenega razumnega povoda, kajti cesarjev jubilej (prva točka dnevnega reda) naj praznuje vsaka posojilnica na svojem sedežu po tamošnjih in posebno po svojih razmerah, po želji Nj. Veličanstva, z darilom v dobrodelne namene, najbolje v podporo slovenskim visokošolcem, ker pre-nujno potrebujemo naraščaja v učenih strokah. Potnina odposlanca v Ljubljano bo že znaten dar. Načela slovenskega posojilništva (druga točka dnevnega reda) so zdavnaj dognana in iskušena, »organizacija slovenskega posojilništva* (tretja točka dnevnega reda) je tudi dovršena tako, kakor jo delajo razmere v Slovencih mogočo, namreč po obeh »Zvezali slovenskih posojilnic", »Strokovno izobrazbo dobivajo členi načelstev slovenskih posojilnic* (četrta točka dnevnega reda) s poslovanjem samim in se vršijo strokovnjaške razprave najlepše pri skupnih shodih posojilniških zastopnikov, katere sklicuje ,Zveza". Tako pravi »Zveza slov. posc;ilnic» v Celju. Mislimo pa, da vendar nameravani splošni zbor bi ne bil od škode! Družba sv, Mohorja. — Slovencem letos ob godu mogočnih zaščitnikov slovenskega naroda in posebnih varuhov naše slavne družbe sv. Mohorja in Portu-n a t a pač ne moremo podati lepšega naznanila, i rekli bi voščila, od onega, da šteje (l r u ž h a s v. M o h o r j a letos 57,1.11 udov, Ko je lani število udov padlo za 3087, veselili so se lega neprijatelji naši. Kratko je bilo njih veselje; tem iskrenejše in večje pa jo naše veselje letos, ko je število M o h o r j a n o v napredovalo za 5591, lo jo še 1 9 0 4 udov v e č, nego jih je bilo lota 1896. Hvala za lo Bogu, ki je zopet dal dobri stvari krepko rast; hvala posebno tudi požrtvovalnim poverjenikom, tej glavni opori naši; hvala vsem, ki so se na ta ali oni način trudili za napredek družbe! U d j e se razdeli'1 po posameznih škofijah lako-le: I. 1898: 1. 1897: 1. JiviriMiii . . . K.s:ii> -- 7.547 r..no:i - - 5.50» 1UU ¦- 22.507 -:«).SJM 2!U1!> - :j.sh:» - :!.iis:i ¦ r>ii- 17» - :tr.i - ¦ :»i!i - 504 Dunajska borza 25. julija 1898. Skupni . . »772 „ , 202 konjaka, ellvovke, troplnovcft In najfinejših likvorov. Tovarna vinskega kisa po edino racijonelni sistemi »Pasteur". last mi jo javiti, da som » svojim družbonikom-aomnčinom otvonl tovarno sobe votle (iifonov In pokallc) nn GoriScoku St. 2. pri Vanoku. Nadejam so, da bodo našo bI. občinstvo podpiralo započoto domaČo obrt-nijo in to tom rajo, ker bodo postrežba točna, pijača taborna po navadni ceni. Odličnim štovanjom udani Josip Hrovatfn, lo* io-27 tovarnar. «92 17 J manj :W l:i. Ani rikanci 11. Afrika in Azija r.:s5 -71S -1:»» - , manj 17 manj 30 Vkup: : - torej v Špcdicijska posloviiica Oašpar Hvalic y Gorici i 30 5! 25 Y ulici Monlli 12 ! se toplo priporoča Slovencem v j Gorici in z dežele. 7.131 — 71. Iz družbinega odbora naj omenjamo še sledeče: Na mesto iz Celovca odišlega odbornika č. g. provizorja U. Hažun-a izvolili so dne U). febr. t. 1. celovški udje v smislu § 5. al. 1. družbenih pravil odbornikom č. g. predmestnega župnika Antuna M i k u 1 u š - a v Celovcu. Rokopisov se je družbi v minulem letu doposlalo 38. Odbor je v seji dne 28. junija sprejel sledeče: 1. Dr. J. Pavlica: „t Alojzij Matija Zorn", knez in nadškof goriški. Življenjepis. -— 2. A. Medved: »Dar sprave*. Legenda. — Pet. Bohinjec: »Kako je Svcdcrc zadrugo osnoval". Poučna dogodba. — 4. Dr. Jožef Vošnjak: »Streljanje proti toči«. — 5. Fr. Ks. Meško: »Petelin in gosak". Slika iz vasi. ~6. Fr. Kocbek: »Slovenski pregovori, prilike in reki". — 7. Fr. Podbor: »Živalske bolezni, katere prehajajo tudi na človeka". — 8. Isti: »Gospodarske drobtinice". — 9. Iv. Podboj: »Naš cesar vrh Javomika". — 10. H. Z.: »Vremenski prerok". — 11. Fr. Finžga^: »Stara in nova biša*. Povest. — Štiri povesti se vrnejo gg. pisateljem, da jih popravijo in primerno prenarede. V Celovcu, na dan sv. Mohorja in Fortunata 1898. leta. Književnost. »Na razstanku*. — Spisali slovenski osmošolci. Str. 375. Cena 1 gld. Pod tem uaslovom je izšla v naši *G o-riški tiskarni* zanimiva knjiga, ki vzbudi gotovo nekaj przornosti v književnih krogih slovenskih. Petorica osmošolcev je s to knjigo prav Častno nastopila pot javnosti. tZvonov. pesnik A1 o k s a n d rov je zastopan tu z 22 pesmicami; Dominik Puc je priobčil 10 silhuet, ki dokazujejo veliko talenta v tej mladi duši; «Zvonov» Feodor Sokol ima 11 pesmic: Ivan Prijatelj ve- ]o povest «Brez vesla*; Jakob Voljč 6 pesmic, Frančišek Grivec pa večjo razpravo »Ruski realizem in njega glavni zastopniki*. — Obsežna knjiga je prav lično tiskana. Naročniki t Slovanske knjižnice* jo dobe kot 78.—81. snopič. Trgovina x jedilnim blagom G. F. Resberg v Gorici, v Kapucinski ulic! št. 11 ter podružnici na Komu Štev. 2 l>rij)oroi5a to-le blago: Sladkor — kavo — riž — mast — poper — eveSe — olja — Škrob — Ječmen — kavlno primeso — moko — flriš — drobne in debele otrobe — turiloo — zdb — sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement bakreni vitrijol Itd. 3 20-83 Zalega pristnega dalmatinskega žganja na debeli ter pristnega črnega In belega vina. (nasproti nunski cerkvi) pnpovoSa preč. duliovSeini in slavnemu občinstvu svojo lastno mlelovalnieo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Irna veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaSke potrebe, voSCeno sveče lta.. vse po zmerni ceni. — NaroČila za deželo izvrSujc točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svo;o (S. cl.) tiskarno črk na perilo. 'D "' im svojo (F .cl) Na Žagi pri Bolcu se oddajo 109-sobe za letovišča v najem. ""VB V hiši je gostilna, prodajalnica in vse pri-kladnastt. — Več pove npravništvo. 182 Zidarji in podjetniki, pozor! Podpisani priporoča p. n. gg. podjetnikom stavb, zidarjem in drugim živo in gašeno apno ter vsakovrstno opeko za stavbe, kakor tudi zalogo stavbenega lesa. Josip Pavlctlč lastnik opekarne v Mirnem 176 10—Ž pri Gorici. *& Pekovski mojster |* ^jy\KOBGERBECg v Gorici "* *B ulica sv. Antona štev. 6. PRIPOROČA 3* ^ rainovrstno navadno in najfinejše pecivo, ^* *! kolače za birmance itd., ^ 4& katero razprodaja po starih cenah. !*j$- S — n M *U »+ 1$ Zaloga vsakovrstne moke. |^ Anton Pečenko Vrlna ulica 8 41 52 27 pristna bela In črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na tlom GORICA - Via Gianlin priporoča briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov. razpošilja po železnici na vse kraje avstro -ogerske monarhije v sodih od oft litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Gana zmarna. Postrežba poslana. Krojaški mojster FRANC CUFER v Gorici v ulici sv. Antona štv. 1, izdeluje VSAKOVRSTNE OBLEKE ^ , n Miške pa meri, bodisi rine ali priprosfe. no pa učencem ljud- ^ skih in srednjih šol za obila naročila. ^« M. f avlin y Boriti v Nunskih ulicah št 10 nasproti gostilne •Belega zajca'. TJsoja si priporočati pred. duhovščini in slavn. občinstvu svojo 32—32 ydiko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, kakor tudi biserne; rož za cerkev, palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, križme, čevlje, nogovice, rakev (truge) vsake velikosti, zlatih črk i. t. d UP* Vse po nizkih cenahIIt ""ajoj I50 beMeKfrov S"* -*"'¦"" -""* (Capodistria). L. Krištofih v Kopru 177 5-3 Izobražena slov. rodbina vsprejine tlijake na stanovanje m lirano Več upravništvo »Soče". ©00©©0©O©©©0©0©00©000© ~ Otvoritev gostilne! © Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je © odprl v soboto dne 23. t. m. © Gostilno »Pri stari pošti" © v gledališčni ulici 20, v Pavietičevi hiši © (nekdanja pošta), v kateri bode točil najboljša © bela in črna domača vina ter Dreherjevo © pivo. Na razpolago bodo vsako uro dneva topla in w mrzla jedila. Za točno in hitro postrežbo se priporoča ™ Andrej Hočevar, 183 2—2 bivši prvi natakar pri „2latem jelenu" v Gorici. )©©©QQ©0®©©©©®@®0©®©© Samo 50 kr. za 4 žrebanja 100.000--25.000 Glavni dobitek Kron Jubileju razstavne srečke pa SO kr. I. žrebanje: t. 6. avgusta, II. 15. septembra. III U. oktobra 1898. iročke po 50 kr. priporočajo I. fanlilli, fc ff. Jona, Michlstadier i I. ter H H si si M *X^;Sti«j««t.XirttX35Sj(fcS^ mj^f^ ^'XXXmm«XXX'j Slovenci in Slovenke! Prava HUP* kava družbe sv. Cirila in Metoda,___ katero dobite v vsaki prodajalnici, dajo najboljši okus in lepo barvo črni ali mlečni kavi, ako jo k isti rabite. i<;r>:};;—t; Zahtevajte torej le po vseh slovenskih prodajalnicah to izborim do- wj niačo kavo. — Za Goriško in Primorsko se naroča pri Ivrdki J. Pipan & Trsi. 5J Glavni zsalagatelj: Ivan Jcuačtii, Ljubljana. B C^XSXSXXXXSXXasSXXSSI2CXi«XXSX5X*cS2( ------ --------------— ' Dobroznana gostilna ANTONA VODOPIVCA ulici Ghega št. 7. je v bližini južnega kolodvora jedina narodna gostilna S pFGflOuiŠGi, katoni toči pristna bela in črna vina iz Vipavske doline. Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni. Goriško pivo! (na Goriičeku II). Podpisani priporočam svojim p. a. odjemalcem svojo posebno dobro uležano izvozno, marčno in ule-žano pivo najboljše kakovosti, dobiva se v sodčkih P? /»»*/•» \U »n */• H- *akor tudi v posebnih steklenicah. Zajedno naznanjam, da sem v minolem letu svojo pivovarno znatno zboljšal in da sem rabil za va-renje dobrega piva le najboljše blago: Žatečki hmelj in nanaski ječmen. g 26—13 Proseč p. n. odjemalce, da se z zaupanjem obračajo name m si obilno naročajo zagotovham, naj-točnejSo postrežbo. Z najodličnejšim spoštovanjem Fr. Wanck, pivovar. Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedic & Zgtfec (prej G. Darbo) pred nadškofyo št 5. Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in ploščevine, raznega obrlnljskega in ponižnega orodja. Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. ».^"P0?11^110 najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Breseian jekla. Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. . Česar ni v zalogi, se priskrbi nemudoma. Kupujeta staro železie m kovme po najvišji dnevni ceni. ©00® ©<•>©< Ambrož Furlan trgovec z jedilnim blagom — na Tržaški cesti štev. 4 v Gorici — priporoča kavo, riž, sladkor, moko, žito, otrobe, cement, vse poljske in domače pridelke, prodaja tudi kroglje za igro. Podružnica je: v ulici Parcar it. 10 v Podturnu. Postreže vestno in po zmerni ceni. Pozor! novi, lini, dobri SVINČNIKI »Družbe sv. Urila in Metoda". Z načelom, da kar se zalatra pod imenom (lične naše družbo — mora bili najboljše kakovosti, da se obdrži in ostane v tnijrii rabi, založil sem s privoljenjem slavnega \odsl.va novo, line svinčnike v korist »Družbe sv. Cirila in Metoda", izdelane od prve svetovne Urine le stroke: L. C. Hardtmuth na Dunaju. Da se udomačijo ti novi, edino dobri svinčniki v vsaki narodni hiš), po pisarnah in šolah in da se moje dobro blagu ne zamenja s kakimi slabimi izdelki, izdanimi ua ime družbe, zato jjME zahtevajte, kupujte In (HM?- v lastno korist rabita le svinčnike, ki imajo poleg družbene!,'.'! imena utis-njeno tovarniško znamko UMT^ L 0. Mimlliiiutli. -*fi| Moje blago je prima-blago. L« k prima-blagu prlutisno firma L. C. Hardlmuth avojo zn&mko. Cena svinčnikom je po 1, 2, :!, 1 in 7 kr. kos; v dvanajsiorirah ceneje, predkupoiuicciu rabat. Zabija in prodaja Ivan Bonač trgovina s paprijem in iolsklmi potrabicl-nami v Ljubliani. Založnik priznano najlepših slovenskih razglednih dopisnic v korist Mlhužbe sv. Cirila iu Metoda" s podobo nje prvomestnlka veleč, gosp. Tomo Zupana. Cena za kos .*» ki'., KM) kosov A- jrld. frniiko. h-ev/iemam naročila zn izdolovanja razglednih dopisnic v eni a'i ver barvali. Trosim, da se mi iz vseli krajisv nlovenske zemlje, kjer še nimam zveze, pošlje po 10 i-azjded/iih dopisnie proti takojšnji odškodnini. ITili ."i Teodor Slabanja Hrehrar v Gorici, ulica Morelli 12 pripopir-a veleeastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje eerkvene posode in orodja. Staro hla^ro popravi, pozlati in pnsreb='i v ognju po najnižji ceni. Da si pa zamorejo tudi boij revne cerkve naročili cerkvenega kovinskega bbi^ra, olajšuje jim to z^ovej omenjeni s tem, da jim je pripravlji-n nupravljati blaj,'o, ak<> mu potom i<> izplačujejo na obroke. Obroke si pa pre.\ p. n. (,'ospo.l naročevalec sam labko določi. — Pošilja vsako blajjo M'.> poštnine prosto! T?* r«.ojam >i muuimti s||\i|Ciiiii ob- ^J <€jy <,ii-'mi, di M'!n /apu.eU Ti-tu ti}?o\mo/..i fctk 1| komisijonalno in špedicijsko |j 4:; poslovanje. % <(L{ N nočili in sieei m.il.i v pošilj.iU.ib iŠj^ jg p<. -> k;- po ,.ošti m od U) ku- napiej pa fe *p' j o /«b/ni(i, i/Mše\.il bom turno in uno V* 44 H i/jiniilj.il bom ui/en kolonij ilnejM % «^ b'ip.i tudi diu^e na li^ sp.iiiajoče shaii. fe •p; kikoi -.ulje. 7ilenj,i\». ribe 1 di Pečal *Ej* 4-?, -c bom z ..upMHl.n.injeiit doinač ii pudel- &Q <% ko\, s piijeminjepi bht-M \ '¦^oja skladišč.1, Jj» •p dijnl n.i 1-t.i n.iplačih in po>iedo\.il do- §* •S........ <\ L UL to k,lWIJO *? Nadejije se, d.i «e me sorojaki do- iS? (|^< iiu-lijo, ostajam odličnim-iioštovanjesn ud.ini ^f 4% Ernest IVsrtui, km <^ 11'. (.1) v ulici S. Francesco Štv 6. Na dež jubd razstavi odlikovan s <=rebr, drž svetjnjo Nj Uosski razstavi s p'\o eeuo - biebrno svetinjo 4\ tično piodajo m kon-t l.i-tnik.i 'Šj> j% Tt:ov.d bomludi / \1nomn1 dibelo f§* *S Sprcj.. em zastop-lia trdnih za *f konkuienco •-po-obnih t\rdk in pola^un $Q Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. VINDTS-A, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinobradsk.i ulice č-islo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskilt in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioeu-očih sprič-al domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. C-ue zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so v«dno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. 80, 52-21 Poprave izvršuje po najnižjih cenah.