Edini slovenski dnevnik Zedinjenih državah. Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS N List slovenskih delavcev y TELEFON PISARNE: 4687 COE TLANDT. Entered as Second-Class Matur, September 11, 1903, » Port Office at New York, N0 STEV 91 NEW YORK, MONDAY, APRIL 19, 1915. — POl RUSI KONTROLIRAJO 75 MIU DOLGO FRONTO V KARPATIH. ,, ZADNJI MESEC SO IZGUBILI AVSTRIJCI NAD 70.000 MOŽ. NASPROT NIKA ČAKATA UGODNE PRILIKE ZA NOVE NAPADE. BOJIŠČE OB REKI DNJESTER JE PREPLAVLJENO. NEMCI SO POSLALI AVSTRIJCEM ČE-TRT MILJONA VOJAKOV. OBSTRELJEVANJE BELGRADA. NOVO SRBSKO POSOJILO. — PODPORA AMERIKANCEV. ŠPIJONI V ITALIJI. KONTRABANT ŽITA. AVSTRIJSKI ČRNO-MOJNIKI. BOLEZEN RUSKEGA VELIKEGA KNEZA NIKOLAJA NIKOLAJEVIČA. VZROK SAMOMORA RUSKEGA GENERALA SIEVERSA. AVSTRIJSKA POROČILA O USPEHIH. NEMŠKI LETALCI NAD VARŠAVO. Z zapadnih bojišč. Operacije v Alzacijil Ostri boji so se vršili pri Stossweil ler, pri Urbeis in Reichackerkopr Boji pri Ypres. ANGLEŽI IN NEMCI. Rusko poročilo o bojih v Karpatih. - Petrograd, Rusija. 18. aprila.— Iz ruskima v e like pa glavnega stana poročajo: — Začetkom marca je bila v naših rokah samo okolica prelaza Dukle, kjer je imela nana fronta jrodobo topega kota. Vse druge prelaze med njimi tinli Lup-kov prelaz, je pa kontroliral sovražnik. Z oz i rom na tedanji položaj smo ilali svojim armadam povelje zasesti št' ostale prelaze in si priboriti pot v Ogrsko nižino. To bi se moralo na vsak način k: M,-Pl banskija. ki se nahaja v neposred- 1 J 1 1 m bližini ^ a reave. Bombe so uz ga- le neko tovarno za sla,ki posadki, se je koncentrirala med Lupkov in Užok prelazom. Proti temu okraju je bila naper-ina vsa naša močna ofenziva. Načete so imele precej težavno tališče, v sled česar smo jMislali lel armade proti lJartfeldu. kjer stalo desno krilo avstrijske ar-liadc. Napad na to krilo se je 19. miril popolnoma ponesrečil. Par dni jasneje smo napadli avstrijske t o ja like pri Baligrodu. Sovraž |sc je obupno upiral naši ofen-Avstrijci so poslali na fronto l'žok prelazom in Bartfeldom »jega porabnega moža. iu še njihova kavalerija je v zvezi 'm ski mi četami operirala ka-infanterija. — Iz zanesljivega nam je znano, da je imel so-mik v onem kraju tristo bata-ov, katerih vsak je štel naj j lOtK) mož. Naše čete so iuie-.a velik« sovražnika: Avstrij-» neizmerno slab teren. — To [udi \zrok. da so tako po.-asi redovale in da je veliko naših i kov padlo. lljub temu je pa naša armada prila. toraj po osemnajstdnev-ofenzivnem prodiranju čast-rešila svojo nalogo. Zasedli strategično važnejši del Karto je črto med Reghcto- vrševati. Pred kratkim so aretirali Amerikanca Rev. Waltera Lowrie, kateri je imel nalogo razdeliti darove med reveže, ki so bili prizadeti po potresu. Šele ko so duhovnika pred sodiščem zaslišali. se je dognalo, da je bila policija v zmoti. Po deželi kar mrgoli avstrijskih in nemških špio-nov. Vsi inozemci so pod strogim policijskim nadzorstvom. Vojno posojilo. Niš, Srbija. 17. aprila. — Srbska vlada je danes predložila parlamentu načrt za novo vojno posojilo, ki bo znašalo ^40,000,000. Člani parlamenta so izdelali spomenico, katero bodo poslali prebi-Nemei so zadnji čas izgubili vse I valstvu Združenih držav, ker se upanje, da bi zavzeli Varšavo. | tako zavzema za npustošeuo deže- Prebivalstvo se je popolnoma pomirilo in je dobro preskrbljeno s hrano in z drugimi potrebščina- Angleži so prodrli nemške črte, se jih je s protinaskokom zoj pognalo nazaj. Berlin, Nemčija. 18. aprila. V današnjem oficijelnem poroč^ lu se glasi: "Potem ko so razstrt lili Angleži par min. so vdrli vče raj zvečer v naše postojanke n gričih severnega brega kanal; južnoiztočno od Ypres. S p rot in? skoki, katere se je vprizorilo. si je pregnalo Angleže iz dobljeni! pozicij, izvzemši treh mest. kje| so nastale vsled eksplozije duplj ne. Boji trajajo še naprej. V Champagne so razstreli! Francozi en zakop. katerega smj predvčerajšnjem zasedli, a nis^ dosegli s tem nikakega uspehi Med rekama Maas in Mosel so s| vršili le artilerijski boji. V Vt gezih smo zavzeli neko francoski postojanko južnozapadno od Sto>| sweiler. lo Amerikanci so poslali Srbom ze več tisoč dolarjev za ranjene vojake in za revne družine. mu Mnenje japonskega državnika. Tokio, Japonska. 18. aprila. -Grof Okuma. japonski ministrski predsednik, se je izrazil danes napram več časnikarjem, da bodo sovražnosti v Evropi kmalu pre-JnaiMU .. . nehale in sicer popolnega izčrpa-1la Nemčija sta baje dali Italiji nja prizadetih. Izjava Giolitti-ja. Berlin, Nemčija, 17. aprila. — Italijanski ministrski predsednik Giolitti je izjavil, da ni nikdar rekel. da se mora Italija na vsak vmešati v vojno. Avstrija Zakaj se je peljal Grey v Rim. London, Anglija. 18. aprila. — Sir Edward (irey. angleški minister za zunanje zadeve, je baje nastopil kratek dopust. V resnici pa je odpotoval iz Anglije v važ-lsem prepričan ni diplomatični misiji ter je šel v ] lija nevtralna Rim. kamor je dospel v četrtek in sicer inkogllito. Glasi se. da hoče v Rimu izvedeti kaj podrobnosti glede poro-čanega separatnega miru, katerega hoče baje skleniti Avstrija z zavezniki. zelo važne koncesije, ki ji bodo veliko več koristile, kakor bi ji koristilo v slučaju vojne par brezpomembnih zmag. Italija bo nevtralna. Rim, Italija. 17. aprila. — ''Jaz da bo ostala Ita-je rekel član turške poslanske zbornice, Carasso e fend i. predno je odpotoval iz Rima v Carigrad. Odbiti naskoki pri Urbeis. Pariz, Francija, 18. aprila. Vojno ministrstvo je izdalo dane] popoldne sledeče poročilo: — 44 Vogezih se je odbilo neki nemšk| naskok, ki so je pričel z močmi obstreljevanjem, nakar je naskol čil en nemški bataljon naše pozi] rije scverozapadno od 1'rbeisl Nemci so izgubili veliko ljudi in uj jeli smo 40 vojakov. Neki belgijj ski aeroplan je uničil pri Roulei neki nemški aeroplan. V isti ok< lici so obstreljevali naši letalci uspehom neko nemško postajo aeroplane. V večernem poročilu se glaJ da je potekel dan primeroma m no. Poroča se o lokalnih bojih j Aisne dolini, nadalje v Chai pague pri Perthes, v Woevre-d striktu in na drugih mestih. Krai cozi so bili povsod uspešni ter si odbili nemške naskoke. V Alzariji se je odbilo tri nei ške naskoke na francoske poziciji pri Reichackerkopf. Usoda velikega kneza Nikolaja Nikolaj eviča. Berlin, Nemčija. 18. aprila. —] Iz privatnih poročil se je doznalo sh deče: Par dni potem, ko je bila I italijanska vlada je storila Francosko poročilo. Pariz, Francija, 17. aprila. Italijani so prepričani, da bo Avstrija navalila na Italijo, kakor hitro bi se začela italijanska vlada pogajati z zavezniki. Na meji je vse polno vojakov. Pariz, Francija. 18. aprila. - Anglijo in Nemčijo. Nemško časopisje o Angliji. Amsterdam, Holandsko, 18] "Berliner Tagblatt" je prinese) članek, v katerem hvali neki Anglije došli Nemec način, kakj se postopa v Angliji z Nemci. Ii vajanja prihajajo o«I nekega tj govca z umetninami. "Kreuti Zeitung*' pravi, tla so na delu sili ki bi rade privedle do sprave mel Itn Volosat«m». ki je dolga 110 pri Mazurskih jezerih poražena potrebno, da bo enkrat za vselej ji 7."» milj . Izza onega časa pa deseta ruska armada se je ustre-11)reprečila kontrabant žita in ži-llaj. so bili vsi boji. ki so se lil njen poveljnik general Sit*- vil v Avstrijo. Zadnje dni so are-v Karpatih le lokalnega po- vers, ker mu j** veliki knez očital, j tiraii petsto oseb. ki so bile v zve-la. da je on zakrivil poraz. Očitanje j z\ s pošiljanjem žita v Avstrijo, d 19. utarca pa do 1-. aprila I je generala tako zbodlo, da je od- Imel sovražnik ogromne izgu-ldal na velikega kneza par strelov I Podaljšanje mandatov. Mi smo v jeli 70.000 mož, med jn gH ranil, nato si je pa š- sam Benetke, Italija, 18. aprila, hrimi je najmanj 900 častni- pognal krogljo v glavo. Veliki J Ker potečejo termini članov ogr j. Zaplenili smo 30 topov iu 200 knez je bil težko ranjen in še se- ske poslanske zbornice že 20. ju vjnih pušk. (lHj uj popoluoina ozdravel. V slu- nija, bo predložila vlada pri ju- a pri I a s,- jc koncentriralo I "bj nadoiuestuje generalni po-ltrajšnji seji zakonsko predlogo, prodiranje proti Rostoki. — ročnik Danilov, ►ga dne je sovražnik šestnajst- (Nekateri listi so že dementi-t navalil na naše postojanke.!.^ %q yest ki je ^ sama sebi ia mi smo ga vedno pognali v| ueVrjetna.) 31=1^ The only Slovenian dan/ Tj In the United States Issued every day except jj Sundays and Holidays of March 3, 187*. TELEFON PISARNE: 4687. CORTLANDT, 1 * * VOLUME XXm. «— LETNIK XXHL, RinJiTaiuITs.0*1- cia-'Japonci v Turtle Bay. som poročil iz Sofije se prevaža! sveže čete iz drugih garnizij v Carigrad. Vojaštvo je potrebno, da se boljše zavaruje glavno mesto. Obstreljevanje turškega taborišča. London, Anglija, 18. aprila. — Oficijelni tiskovni urad je objavil danes sledeče poročilo iz Kajire: "Dne 16. aprila so vprizorili ae-roplani rekognosciranje od Sueškega kanala pa do Elsirr .20 milj južno od E1 Ašir. Isti dan je obstreljevala neka francoska križar-ka s pomočjo aeroplana turško taborišče pri El Ašir. Slednje je utrjeno mesto ob Sredozemskem morju, na meji med Egiptom in Palestino. Venizelos za panhelenizem. London, Anglija, IS. aprila. — Člani prejšnjega kabineta Veni-zelosa so organizali danes komi-tej. da varujejo pri prihodnjih volitvah za parlament interese liberalne ali stranke Venizelosa. V nekem manifestu na grški narod se označuje kot dolžnost stranke, da ima pri rešitvi velikih problemov vedno v mislih panhe-lenistične ideale. Rešeni s potopljenega parnika. London, Anglija, IS. aprila. — Moštvo grškega parnika "Ellis-pontes". ki je bil pri North Rin- Poročila, da so ustanovili Ja.ponci v Turtle Bay mornariško postojanko, so bila pretirana. Washington, D. C., aprila. Presenečenje v gotovih krofih z ozirom na poročila, da so ustanovili Japonci v Turtle Bay. Nižja Calif orni j a, mornariško postojanko, se je danes zvečer poleglo, ko je prišlo poročilo kapitana Irwin a križarke "New Orleans", ki .j • obiskal včeraj Turtle Day. Irwin poroča, da se tičejo vse operaciji? Japoncev v tem zalivu rešenja, pred dvomi meseci nasedle japonske križarke "Asaraa". "New Orleans" je našla v zalivu ver* japonskih premogovnih in provi-jantnih ladij ter reparaturuo la-dijo, dočim se ničesar ne omenja o kakih bojnih ladijah. Ne dvomi se pa, da obiskujejo japonske križarke .ki križarijo v Pacifiku, večkrat ta zaliv. Edina možnost bodočih zapletljajev leži v tem, da bi .laponci še nadaljo obiskovali zaliv, potem ko bi že splovili križarko "Asama". Atašeji japonskega poslaništva mi se danes povoljno izrazili glede poročila kapitana Irwina ter s«» mnenja, da se bo poleglo nastalo razburjenje. noči od 16. na 17. april so za-[le naše čete jk» obupnem boju ine jugovzhodno od vasi i'o- Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija. 18. aprila. — V koinitatu Zeraplin se je vršila vroča bitka, ki se je končala z zmago avstrijskega orožja. Danes izdano uradno poročilo se glasi: Ruski napad. n, Dansko. 18. aprila. . zadnjih poročit je razvidno, da P *pl°«nemje situacija neizpre-Rusi z naskokom navalili na cenjena. ^ komitatu Zemplm atrijske postojanke med reko smf> ^^ vse rusko napade na ut in Dnjester. Kako se je na- vi«ini Pri Telepoču. Vjeli smo se- ki določa, da naj se termini poslancev podaljšajo za eno leto. I )n jeste končni, še ni znano. ruskih častnikov in 1425 dem mož. Rniija in Nemčija. I ^a južnem bojišču se ni niče- Petrograd, Rusija. 18. aprila. — P^bnega prigodilo. Naša ar-Rusi in Nemci se bo šele ta- tilerija «e vedno obstreljuje Bel-tt vršila odl&čiina bitka, ko bo | grad. >pnel sneg na južnih obronkih. »tov. Rusi. kakor tudi Av- Spioni v Italiji, rije i utrjujejo z mrzlično nagli- Kim. Italija, 18. aprila. — Ker postojanke in ojačujejo svoje je v Italiji vse polno špionov, je le. Nemčija je poslala Av-1 izdal* vlada nekaj naredb, katere Avstrijski črnovojniki. Dunaj, Avstrija, 18. aprila. — Avstrijsko vojno ministrstvo je izdalo danes sledečo izjavo: Ker je mogoče, da bo vojna še dolgo časa trajala, se bo odsedaj zana-prej uporabljalo v vojaški službi tudi Črnovojnike. ki še niso vojaško izvežbani. Za časa žetve in drugih poljskih del bodo dobili črnovojniki in precejšen del rezervistov začasen dopust. Črnovojniki v starosti od 18. do 50. leta morajo biti vedno pripravljeni na odhod. Prijet kot sovražnik dežele. London, Anglija. 18. aprila. — Ludwig Pa nI Sel bach, ki se izdaja za ameriškega državljana, je bil včeraj prijet pod obtožbo, da je sovražnik dežele in da se ni pustil registrirati. Selbach je priznal. da je bil rojen v Hamburgu. Pokazal je tudi prvi državljanski papir, izstavljen leta 1900. Bombaž za Anglijo. London, Anglija. 18. aprila. — "Times"' pravi, da se je tovor bombaža na ameriškem parniku "Navajo*' izložilo v Mayport. — Bombaž je bil sprva namenjen za Bremen. Tovor obstoja iz 6122 zavojev bombaža. Parnik je odplul dne 3. marca iz Galveston. Tex„ ter ga je pustila angleška admiraliteta definirati v Kirkwall. Poostrenje blokade. London, Anglija. 38. aprila. — Bernski poročevalec 'Daily Mail brzojavlja. »la bo skušala Nemčija v tem tednu poostriti svojo blokado s podmorskimi čolni. Vsaki teden se splovi dva podmorska čolna najnovejšega sistema. coini udreti Dardanele, a se jih je z lahkot odbilo. Nemški letalci so metal bombe, ki so se razpočile na pr< mogovnih ladijah sovražnika. V petek je bil poškodovan nel sovražni hidroplan ter je padel [ morje. Neki drugi hidroplan, je prihitel prvemu na pomoč, bil tudi zadet od naših krogeljj Obstreljevanje Kara Bi Rim, Italija. 18. aprila. — V ki brzojavki iz Sofije se glasij je rusko črnomorsko brodi včeraj obstreljevalo Kara Bi Ne poroča se pa, če se je napj lo kaj škode. Mesto leži na Črnega morja .nekako 30 mij Carigrada. Demonstracija prohibieijonistov. Washington. D. C.. IS. aprila. — Tekom zasedanja prihodnjega kongresa bodo priredili prohibicijonisti veliko demonstracijo v jsveznem Klavnem mestu. Na m«iž in žensk bo gotovi dan obkolilo Kapitol ter priredilo dere t rt miijona vo-J mora policija z vso strogostjo iz- monstracijo a narodno probibicijo. P O Z O BI Bubcnska kr.gr.. Havana, Cuba, 18. aprila. — V. predmestju Havane, Vedado, s.* j<; pojavilo ziidnje dni več slučiij^v bubonsko kuge. Zdravstvene oblasti so storile vse potrebno, bil Fisbcr na -v<>-jein mestu v livarni, nakar je zbolel ter moral v ;>oste]jo. Šele t«*«laj mu J.• prišla misel, tla l»i sploh pustil delo i -t-s<> umaknil Jrosemu. Ko j,- vj.r-a- šalo. kako je živel, da je posl i! v.ko star. je odgovoril, da j-" pripisoval: t-> njegnvi zmernosti v J«-< I i iu pij;n"t. !":• -več jesti pa je ško«]ljivejše |.r< piti. ro]M»[lJouia s«. j(. 1 * j I j mij i , kajenju, ko ni ino^el več 'I"ltiii i>-!i,t katiTega je pr»-jtr kadil. Nol»enega kruha v Trstn? Rim. Ilalijjt. ls. »pri!;). V lilH-eii/urinini brzojavki i/. Tr-t.i si. da je zmanjkalo v mestu mok'* n«> IhmIo imeli j»-ki nolM-ni-^a »li mest 35____ 5 90 1B0,... 29 70 40.... 6.70 150.... 31 35 45. 7.55 200____ 33 00 50.... 8 25 250____ 41.25 55.... 9.10 300...« 40.50 60.... 9 00 350.... 67.75 «5... 10.75 400...* 66.00 70... 11 55 450.... 74.25 75 ... 12 40 600,... 8'2.5e 80____ 13.20 600____ art oo 85 ... 14 05 700.... 115.50 90.... 14.85 800.... 132.00 109 ... 16 50 900____ 148.60 110 ... 18 15 1000____ 163.00 Ker m cene sedal Jak« spreminjan naj rojaki vedno gledajo na naš oglas« TVRDKA FRANK SAKSER, « Oorttaaif m* Win York, V.K - i.&fT *81AS NARODA" Mociuc Daily.) .mmmi and published by Um c Publishing Co. • » ourpormtioo.) ' -' Nfi aAKSEH, Preaid«*. w _ • iS BENEDIK, Treasurer. a P« c* l<, leto *dja Ust x« Ameriko in ' .......................... j* kot gotovo, da jih bo bral mla Nemčija za slučaj večjih sp padov na morju. Zgodi se pa lahko še nekaj dru-in sicer to, da bo uporabljala Nemčija celo svoje zračno brodovje za skupen napad na London z namenom, da napolni s strahom in grozo prebivalstvo Londona. i »t*.............. feto »a mesto New York * * * »■« leta za mesto New York »»"V z* v»« fto...... i.' P»« !«ta.......... trt leta......... 1.60 4.00 2.00 4.50 2.65 1.70 t*LAS NARODA" izhaja vsak dan ____"»»»mii nedelj in praznikov. ~OLAS NARODA- • Voice of th« People") * e -ry day except Sunday, ant. Holidays. > ji**cnption yearly $3.00. Ocj n*. 1 on y—ft s- * popisa in osobnosti se ne pcobčajejo. *> *Rovoh poSiljatj do — Money OrderT » r« ^^ icr«j« naročnikov pro- L SlsEL0*™ tudi naznani, da hitte " ________najdemo naslovnika. " V> ^ to pošiljat vam naredite ta " Matov: '•iAs NARODA" I* Cortiaftit St. New York City. Trtofo* 4€87 Cortlandt Poskusni pohodi v zraku. A ko bi se ne vedelo za pravi namen, bi se smatralo zadnje pohode nemikih zračnih križark in aeroplanov*preko Anglije za po-\sem brezuspešne in izjalovljene. Kos je. da se ni napravilo nobene znatnejše škode, a dasiravno seje na različnih mestih vrglo bombe. ji" vendar upravičen dvom, če se je vprizorilo ekspedicije z namenom, da se napravi škodo. Nemci pripisujejo veliko važnost strahu, ki naj bi se ob takih prilikah po-1 »tri prebivalcev Anglije in obstreljevanje mesta 3Ialden se je jzvršilo naravnost s tem name nom. Nemški pohod v sredo po i j'4 l»il morda namenjen ladje d.-!meam ob Tvne in v Newcastle ■t t » je le domneva ter se lalik^ »•Mi z ozirom na to, kar se je do s* je metalo bombe tja vendan, brez vsakega cilja. l!rez dvoma je smatrati zadnje pohode za poskusne in ne za resne pohode, s katerimi bi se nameravalo napraviti veliko škodo. V resnično pogubne namene bi se najbrž uporabilo močnejše brodovje. Malo vrjetno je, da se je \ drl, Žilo pohoda več križark in zagotovo se lahko smatra, da sta lu!i le dve, ki sta vprizorili napad na angleška mesta. Zagotovo pa so nadalje lahko smatra, da bodo vprizorili Nemci pohod v večjem merilu kot pa so bili dosedanji. I od na London bi zelo ugodno vplival na prebivalstvo Nemčije m dejstvo, da se nemški zrako-!»lovci doeedaj še niso približali, i »ndonu. je smatrati za dokaz, da imajo Nemci za London pripravljenega nekaj strašnejšega in učinkovitejšega. V zadnjem času je bilo veliko fclišati o novem tipu Zeppelinov, 1)aJe mogočnejši in večji kot vm. katere se je zgradilo dosedaj. v nekem tozadevnem poročilu se rlasi, da more nositi novi Zeppelin nekako dve toni bomb. To ni nič presenetljivega. Znani tip /eppelina mora voditi s seboj da--c preko ene tone bomb, ne glede na vr 'Jo, olje, topove in posad-;o- Potemtakem je na krovu 40 bomb po 100 funtov. Ta zaloga bi M»veda hitro pošla pri resnem obstreljevanju in to tudi v shičaju, da bi se napada vdeležilo do 12 'zračnih križark. Pri navadnem obstreljevanju z oblegovalnimi topovi bi bilo treba na tisoče ta-kih bomb, to je Šrapnelov in granat. ' Kar se tiče eventuelno povzr cene Škode, bi torej tak pohod zračnimi križarkami ne storil p več zla., tudi v slučaju ne, da f- ga vprizorilo v velikem merili Treba pa je nadalje še pomislit XO kl služl Pri voJa" >ričakoval pisma iz Rima, ki sem jih dobil včeraj. Ta pisma so pi-di moji bratje, ki me kličejo k ;bi. Dan zmage je prišel, sam iGospod nam pripravlja pot; kajti |zato, da se ljudstvo lahko nadeja >drešitve, pošilja cesarjem blaz-»ost, da bo na ta način izpodko-Ipan stari svet v svojem temelju. |Ni zgolj slučaj, da je Previdnost lodelila Tiberiju strašljivost, [Klavdiju slaboumnost in Neronu blaznost. Taki cesarji znorijo celo bogove, h katerim molijo. Skupno padejo bogovi in cesarji, zaničevani in prokleti." "O, moj oče, nehaj vendar, imej usmiljenje z menoj!" je vzkliknila Akta. "Kaj imaš vendar opraviti s temi krvoločneži ?" jo je vprašal Pavel, ves začuden. "Moj oče*', je nadaljevala deklica in si skrivala obraz z rokama, "povedal si mi svojo povest in me vprašuješ po moji; moja je Jkratka, grozna in zločinska: Jaz [sem cesarjeva — ljubica." "V tem vidim le en pogrešek, [otrok moj**, je odvrnil sveti apo-Jstol, ki ga je obvladalo sočutje. "Toda ljubim ga, ljubim ga Jbolj nego vse druge ljudi, bolj |nego kakšnega boga v nebesih." "Ali. ah", je vzdihoval star-fček, "to je zločin!" Pokleknil je v kot in je začel (iskreno moliti. XII. Ko se je stemnilo, si je tudi Pavel opasal ledja, si trdneje privezal obuvalo, prijel za popotno palico in se ozrl po Akti; bila je pripravljena za beg žnjim. Milo ji je vseeno, kam; v vsakem slučaju se je oddaljevala od Nerona. Strah in bojazen, ki ju je pretrpela prejšnjega večera, sta ji dajali še toliko moči, da bi uresui čila ta načrt; toda čutila je dobro. da bi vse zopet minilo, če bi le en dan odlašala, če bi le še enkrat videla moža, ki je imel tako moč nad njenim srcem. Imela bi potem le še poguma in moči. da bi ga ljubila kljub temu, in njeno neznatno ____„___________ v njegovem mogočnem iu razbur- j kanem življenju kakor potoček v oceanu; kajti čudno: za svojega ljubimca je vedno smatrala Lucija. nikoli pa Nerona. Zmagova-ec v olimpijskih igrali je bil za-ijo druga oseba nego cesar in vse voje življenje je razdelila v dve krožji. Eno je obsegalo njeno jubezen do Lucija, katere globo ko resničnost je čutila, drugo je vsebovalo ljubezen, ki jo je občutil zanjo Neron in ki se ji je zdela kakor sanje. Ko je zapuščala kočo, je zrla proti zalivu, ki je bil prejšnjega večera priča grozovite nesreče, o kateri smo pripovedovali. Voda je bila mirna, zrak čist. mesec j* obseval nebo, a mizenski svetilnik je metal svoje žarke na zemljo, tako da je bilo razločno videti na drugo stran zaliva. Akta je zagledala gosto skupino dreves, ki je obdajala palačo v Iiaolih, in ko je spomnila, da biva tam Lucij, se je ustavila in je vzdihnila. Pavel je za hip počakal; nato je stopil k njej in je dejal z usmiljenim glasom: "Ali prideš, hčerka moja!" "O, moj oče!** je odvrnila Akta in ni se upala razodeti starčku svojih občutkov, ki so jo zadrževali. "včeraj sem zapustila Nerona z Agripino, njegovo materjo; ladija. na katero sva se vkrcali, se je potopila, rešili sva se s plavanjem ; zapustila sem jo v trenutku. ko jo je rešil neki čoln Ne bi se ločila rada od tega obrežja, dokler ne izvem, kaj se je zgodilo ž njo." Pavel je iztegnil roko v smeri proti Bajam in je pokazal svetlobo. ki je prihajala od ognja. "Ali vidiš oni plamen?" ji je dejal. "Vidim ga", je odgovorila Akta. "No, dobro", je nadaljeval starček. 4 preiskavo jrleile obratovanja brzojavnih in teb fonskih ter «la preiskave sploh ne Im» reč obnovila. T<» <-.iU se smatra tukaj kot znamenje. . 1 K-lav-ei zahtevajo zvišanje plače od »;."» na 7o «-entov, doeini so jim koiitraktorji oh-ljubili, d ji jim bodo po ]N>teku is nie-seeev plačali 1 ei-nta na uro. Več tisoč delavcev dragih strok je prizadetih vsled stavke in dehnlajalei danes izjavili. «Ia ImhIo tak«»j iiu|M»r-tirsili lO.OOO neunijskiin mizarjev ij; ti'sarjev iz dragih mest. Za zadevo se bo zavz»'b» državna |n»srediivahut «»hlast. ki upa. da s<» Ih< je zavzemala ta stranka za varstveno carinsko zakonodajo. S senatorjem Payne je Izdelal takratno jiostavo. znano pod imenom Payne- Aid rich. V1HAXILO. Cenjenim rojakom t državah Illiaoia, Indiana in Wisconsin naznanjamo, da jih bo obiskal nai potnik Mr. OTTO PSZDim, Puteolija; nato sta krenila proti kateri je pooblaigem pobirati na ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI STVO NE UREDNIŠTVO. NAŠI ZASTOPNIKI, fcaterl so pooblaščeni pobirati naroč-nino za "Glas Naroda" in knjige, ka kor tudi za vse druge t Laso stroke 3i>adajoče posle: Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Ctrar. San Francisro, Cal.: Jakob Lovšin. Denver, Celo.: John Debevc In A. J. Terbovc. Lead vilic, Ci:lo.: Jerry Januilk. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M_ Bojtz, Frank Janesh In Johu (Jerm. Sail da, Colo, in okolira: Louis Co-stello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlch In Frank Blatnik. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Kudman Aurora, I1L: Jernej B. Vcrbie, 6as Aurora Ave. Oglesby, IU.: Math. Hrlbernik. Depne, 111.: Dan. Badovinac. Chicago, III.: Frank Jurjovec. La Salle. IU.: Mat. Komp. JoUet, III.: Frank Laurtch, John Zaletel In Frank Bambieh. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, IU.: Frank PetkovSek lc Math. Ogrin. So. Chicago, IU.: Frank Cerne In Bndolf Požek. Springfield, I1L: Matija Barborič. Frootenae, K an s. in okoUcm: Frank Kerne. Mnlbery, Kana. In okoUca: Martin Kos. Calumet, Mich, in okoUea: Pavel Sbaltz In M. F. Kobe. Detroit, Mich. In okoUea: Joseph Glasič. Manistiqne, Mich, in okoUea: B. Kotzian. So. Range, Mich. In okoUea: M. D. Llkovlč. Aurora. Minn.: Joslp Fuglna. Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrich in Frank Žagar. Dnluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okoUea: Ivan GouSe, M. L. Kapscb, Jos. J. Pesbel in Louis 1L Perušek. Eveleth, Min.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Tesei Hibbing, Minn.: Ivan PonSe. Nash wank. Minn.: Geo. M&urln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urich, 3400 N. 5th Ave. Brooklyn. N. ¥.: Alojzij Češarek In Leo štrukelj. Little Falls, N. I.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J. Marlnčlč, Chas. Karlinger in Jakot Bfflnlk Napolju. Ko sta bila le še polovico milje oddaljena od tega mesta, sta krenila v desno in sta po neki stezi dospela na cesto, vode-eo v Kapno. Ob eni popoinoči sta zagledala mestece Ateio in kmalu ročniao tt "Glas Naroda" in ia darati pravoreljavna potrdila b Ca rojakom toplo priporočamo. Sedaj je .▼ Chicago, HL 8 apoitorasjes Barberton, O. in okolica: Alol3 Ba lant. Bridgeport. O.: Frank Hočevar, CoUinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okoUea: John Kum fie 1735 E. 33. St. Tonngston, O.: Ant. KikelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okoUea: M. Kla rich. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddoek, Pa.: Ivan Germ. BridgeviUe, Pa.: Rudolf Pleterfiek. Burdine, Pa. in okoUea: John Ker-Wkdk. Pa.: Ivan Pajk. Pa.: Anton Jerina. Farme na prodaj Y državi Wisconsin. IZMED DOBREGA NAJBOLJŠE. £tev. 3. Farma akrov: s sik. obsijanih s travo. Tri poslopja. 1 '-j milje «m1 letovišč:!. Blizu dve veliki žagi, kjer se vedno lahko delo dobi. tVua $1«HX>, takoj sc plača $R»0; ostalo na lahke innroje. Lepa prilika. šti>\*. 7. 10 akrov lep2 valovite zemlje. Šola, trgovine, pošta in mlekarna hlizu. I»ovolj lesa za dom iti prodajo. Cena $5o0. Jako lahki plačihd i^»j:oji. Štev. 15. Farma sn akrov t l1;. miljel od iH'staje. Kavna zemlja. 45 akrov ob-' delanlh, ostalo ima prc«*j dobrega lesa. In-oiiagoji j<>< dogovoru. Naj le] prilika. Štev. 10. Farma so akrov: akr orane zemlje, ostalo paznik in jjozd. slavni cestL Telefon nai»eljaii min Vo«lnjak z izvrstno vodo. Velika hi^ hlev in druga gns|MHlarska posloj je farma za velik«» familijo. n.".«mk>: takoj ena četrtina; za dosti časa. Štev. 45 akrov farma: V/ oT-isč»-nili. Hiša, hlev. Vse itotrcliq prave ! akr. aetalje. Dobra hiša, dva hleva, i»i| veter in dr. 'J konja, glav gov. ."»4» kokoši, vozovi In orodje. Vse samo ako so v kratkem Lahki plačilni jwigoji. Štev. 5-":. 4o akrov farmske zc poslopji. l*r«-j lesa. «'ena samo $25(1. ostalo na lahke iM>gi»_ Vse te. kakor tudi mnogi« dni; me, ki jih imam na prodaj leže znano najl«.ljšem delu s> Venn. ga Wisci»nsina. Pišite fx» cenik. Poleg tega imam na prodaj tndj so rodovitne neolidelane farmske Ije i-> $10 d<» $J0 aker. Zakaj plačevati več za slabet zernljo slahšetn kraju. — Moja večlci kušnja in moje zastopništvo ml ča ponuditi rojakom te izvanre
  • oIka. I. niarvbataljon, 2. komp. Pisal je zadnjikrat 25. avg. / Dunaja na potu v Galicijo. Po njem poizvedujejo njegovi starimi v IJujah. pošta Koša na. — Pogreša »e Jakob Šuštar, Žagar iz Železnikov. Sel je že začetkom vojtie v Galicijo in je bil najpo-prejl pri poljski topničarski arti-l, od začetka novembra, ko je jie pisal, pa je bil prt tuuni-■ega kadra koloni 3., 1. Od terasa ni nobenega glasu več o ikovanje. Joaip Mulej, na-e. kr. gorskega brzojavne-ddelka 28. j«* bil na bojiicu arpatilt odlikovan z veliko ■no h rab rout no kolajno 1. raz-. Mulej je gosjHKlar in lesni vee iz Spodnje Lipniee pri mi i gorici. lo je bilo včasih. i/. Adlešie ajo: Ker dandanes vse toži eliki draginji, morda ne bo od-če tu sporočim, kako ceno imele nekatere stvari v Beli ijini p led 2'.». do 30. leti. Pisec dopisa je dobival n. pr. leta 6. in 1M87 govedino i/ Lipnika Hrvatskem stari funt, t. j. «io-*ga pol kilograma, po *JO vin. .■ne i so bili po 3—6 K. 7.a telucjo ivo smo dali 60 vin. Kok(»ši so dobile po 60—vin. Boka! sli-vke ali tropinovea je stal 80 v. brinjevea 1 K. Vedrce vina, t. j. litrov, se je dobilo za 4 K. vrhu ga pa je bilo še po 1—2 bokala nametka*'. Težake smo plačevali 40—50 vin. na dan, le kosci so i dražji. Nekdanji posestnik po-skt ga grada, baron Apfal-rn, je pa plačeval težake brez ane celo samo po stari "cvanc-rei" na dan, t. j. po 66 vin., in r tiste, ki so mu bili dolžni, in potem zaslužek uracil nil v lg. — Naj pripomnim tu »e. da plačeval moj gospodar v No-em inestu, pri katerem sem bil stanovanju v letih 1871—1879, dekli na leto samo 48 K. a danes imajo dekle v lieli Krajini po JGO do 200 K. neJcatere pa še po več. Tako se izpreminjajo časi. — Naj pripomnim še, da januarja in februarja smo imeli v fari samo dva mrliča, vsaki mesce po enega. Ljudje so bili zdravi, le iuflneiiea je marsikomu nagajala. Prekajeno meso velja sedaj že 4 K kilogram, pred vojno pa je veljalo 1 K GO vin. Odprava carine. Izšla je naredila finančnega ministrstva, ki suspendira carino za uvoz 130 kg in več težkih prašičev, surovega masla iu margarine, loja in rastlin-skega olja. vitrijola in strojev za žetev iu setev. Pegasti legar. Iz Št. Petra na Klasu poročajo: Pri tukajšnjih tlelili zaposleni 451etni Savo Siiuič iz Bosne je v noči na 18. marca umrl na sumljivi bolezni. Raztele-senje je dognalo, da je umrl na pegastem legarju. Kako je bole-'.en na lezel, se še ni dognalo. Odredilo se je takoj vse potrebno, da m- bolezen ne razširi. Nadaljnih slučajev doslej ni ter je upati, da jih tudi v bodoče ne bo. ŠTAJERSKO. Maribcr. Crnovojnik Egidij Zupan od 26. domobranskega pešpol-ka -.i je 1."». marca z britvijo pre-rezal vrat in bil takoj mrtev. Vzrok samomora ni znan. — Umrl je oblet ni mesarski pomočnik in /.ivinski prekupee Fran Fluher. Slivnica pri Mariboru. Dne 15. -iiš-a zjutraj je umrl tukaj mnogoletni župan, član krajnega šol *kcga sveta iu veleposestnik Jane/, Komauer po dolgi bolezni v To. letu starosti. I5il je pri vseh strankah priljubljen, zaslužen in spoštovan mož. St. Ilj v Slov. goricah. Posestnik Karel Kraner v Selnici od avgusta ni tla 1 nobenega glasu od sebe. Njegovi vojni tovariši, ki so se vojevali ob njegovi strani pri Przcmyslanih in Grodeku. so pri povedo val i. da je padel. Kranerje-va žena je bila vsa obupana, ko ni bilo od nikoder ne duha ne sluha o njenem možu. Pred kratkim pa je dobila iz Berešufke v Sibiriji pismo od svojega moža, v katerem ji piše, da še živi. Pismo je rabilo cele tri mesece, predno je došlo v Št. Ilj. Kraner poroča, da se je vozil celih 30 dni po železnici, predno je došel v Berešufko. — Oglasil se je tudi posestniški sin I Ignacij Masera. ki je ujet v ka-zanski guberniji na Ruskem. Njegov brat Franc Masera pa je bil radi hrabrosti odlikovan s srebrno kolajno. Sv. Ana na Krembergu. Dne 9. marca so zvonovi naše farne cerkve naznanjali, da je umrla Ivana Žižek, rojena Ilotman. Bolehala je že več let. Zapustila je 4 nedorasle otroke, žalostnega moža, 2 brata in eno sestro. Bila je. kakor tudi njen mož. vsem revežem velika dobrotnica. * Sv. Jurij ob Ščavnici. Umrl je Jakob Cimerman. mladenič v 20. letu. Mlado življenje je umorila jetika. Pevski zbor mu je zapel milo nagrobnico. Sv. Križ pri Ljutomeru. Od naših vojakov so dosedaj bili trije odlikovani. Na severnem bojišču je bil odlikovan desetnik 26. črno-vojuiškega pešpolka Jožef Novak iz lljaševec. Prejel je srebrno kolajno L razreda. Dotičnik je hudo ranjen in je sedaj v bolnišnici na Slezijskem. I>ru*ra dva junaka sta Frane Karba in Ivan Ilanže- kovie iz Ključarovee. S svojo hrabrostjo sta si zaslužila odlikovanja na južnem bojišču. Frane Karba j** dobil srebrno kolajno II. razreda. Ivan Hanžekovie. narednik 87. pešpolka. pa je dobil zlato kolajno 1. razreda. Ivan llanžekovič. ki je pred vojno bil leto dni v Skadru v Albaniji, opisuje v pismu do svojih starišev odlikovanje tako-le: Dan 22. febr. je bil najsrečnejši in najeastnejši dan mojega življenja. Dobil sem namreč zlato kolajno L vrste, ki je vredna do 160 K in vleče vsak mesec do smrti 30 K. Slavnost odlikovanja se je vršila tako-le: Bataljon se je postavil v Štirikot. Od štiiih mož. ki so bili odlikovani, ležita dva v bolnišnici. Mi dva s tovarišem, ki je imel tudi odlikovan biti. sva stala sredi štirikota vojakov. Sedaj prihaja naš bataljonski poveljnik v^ spremstvu vseli častnikov. Poveljnik je imel najpoprej nagovor celemu bataljonu. potem še nama. Ko je bil gotov, je stopil s konja, njegov pobočnik mu je prinesel škatljieo s kolajnama. Poveljnik prinese kolajno najprej meni, potem še mojemu tovarišu in je podal vsakemu roko. isto so potem tudi storili vsi častniki. Godba je zaigrala cesarsko pesem. Ko je godba nehala, smo zagromeli gromo-v it i trikratni "hura!" Drugi dan sem bil poklican k bataljonskemu raportu in tam sem dobil za mojo hrabrost še 100 K. — Teh 100 K pa je hvaležni sin poslal svojim ljubim starišem, kar je za njega še posebno lepo in častno. Vsi kri-ževski župljani se veselimo odlikovanja naših hrabrih vojakov. Ljutomer. Odlikovan je bil na južnem bpjišču za več junaških činov s srebrno kolajno II. razreda četovodja Alojzij Dunaj, doma iz Cezanjevec. Torej imamo v naši župniji že pet odlikovancev. — I*mrl je krojač Jožef JelovSek. Pokojnik je bil zaveden Slovenec ter znan tudi kot izboren gledali- ki igralec na našem odru, svoje dni pa tudi v Ljubljani pri rokodelskem društvu. Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Iz naše župnije je odšlo na bojišče okoli 500 mladeničev in mož. Večje število od teh je že padlo na bojnem polju, nekateri pa se nahajajo v ruskem ujetništvu. Vurberg pri Ptuju. Družina Kolarič je dobila s severnega bojišča poročilo, da je taiu nemudoma umrl neki Frane Kolarič. Ker je na Vurbergu več Kolaričev. a ni nobene rodbine, ki bi imela kakega Franca Kolariča na bojišču, se gre gotovo za F. Kolariča, ki je sicer pristojen na Vurberg. a je kje drugod prebival. Poročilo je poslal z bojišča Štefan Celofiga. korporal pri zdravniškem oddelku domobranskega pešpolka št. 3. — Oskrbništvo hiralnice poljskih beguncev v vurberškem gradu naznanja. da je tam pegasti legar ponehal. Mislinja. Na severnem bojišču je padel delavce Jakob Križovnik. Bil je eden najmočnejših mož naše okolice. Zapustil je ženo iu malega sina. Drainlje. Lepa vrsta prijateljev je 10. sušca spremljala k večnemu počitku blagega kremarja Jaklna. V mladosti je bil stražnik na cesarskem dvoru na Dunaju ter spreten mesnr in kuhar. Pred 2 letoma mu je edini sin na Dunaju naglo umrl. — Nekoliko vemo, de- loma pa slutimo, da jc že 12 naših vojakov na bojnem polju umrlo. Sest jih je ujetih. Solčava, v Solčavi so stariši, ki imajo po več sinov v vojni, in sicer: Helena Štifter, podomače stara Bevšca, ima štiri sinove pri vojakih; France je na bojišču v Galiciji, Peter, korporal, je bil na južnem bojišču močno ranjen, prepeljali so ga v bolnišuico v Inomost; pozneje je prišel se domov zdravit in ko je čisto okreval, je šel zopet na bojišče. Gospodarja Jožefa so pa pozneje vzeli k vojakom. Moral je ženo in otroke zapustiti. Tudi Lovre je bil odrajtan kot črnovojnik. Najboljše moči so šle na bojno polje. — Janez Plesnik v Logarski dolini ima štiri sinove na bojišču: Franca. Karla, Toneta in Lojzeta. Krepki korenjaki so naši fantje, ki so srkali sveži zrak Solčavskih planin! Celje. Dne ti. marca smo spremili k večnemu počitku vrlega 30-letnega mladeniča Jakoba Caf. Zadnje dve leti je izvrševal službo kot vrtnar v Gisela-boluišnici v Celju. Bil je priljubljen pri celem bolniškem predstojništvu. KOROŠKO. Pegasti legar. Od 7. do 13. m area je v taboru galiških beguncev v Volšperku obolelo na pegastem legarju 15 oseb. 14 oseb je ozdravilo. ena bolnica je umrla. Sict-r ni bilo na Koroškem nobenega novega slučaja te bolezni. Žrtev vojne. V Celovcu je umrl nagle smrti dne 14. marca Janez Jaritz, četovodja pri 7. pešpčlku. hišni posestnik in trgovski potnik. Zbolel je na pljučnici. Slavnostna dekoracija. Na cesarja Franca Jožefa trgu (prej Novi trg) v Celovcu sta bila de-koriraua 15. marca za hrabro zadržanje pred sovražnikom rezervni narednik (feldvebel) Rudolf Dreehsler s srebrnim križcem s krono na traku hrabrostue me-dajle in rezervni četovodja Janez Pichler s srebrnim zaslužnim križcem na traku lirabrostne meda j le. Slavnost i se je udeležil pol-bataljon 4. domobranskega pešpolka, vojaška godba 7. pešpolka. polkovnik Saremba s častniki 4. dom. pp. Major Grossauer je imel na odlikovanea patriotičen nagovor. Vojaštvo je pred odlikovanima vojakoma defiliralo. Padel je na severnem bojišču rezervni poročnik Karol Dreo, koncipijent pri notarju Kocini v Volšpergu. Karol Dreo je bil sin dobrolskega učitelja Dreo. Prevoz ranjencev. Dne 14. marca je došlo s posebnim vlakom preko Št. Vida v Celovec 185 lahko ranjenih in bolnih vojakov, ki so bili na severnem bojišču in so bili že v neki drugi bolnišnici. — Dne 16. marca se je peljalo s posebnim vlakom skozi Celovee v Meran na Tirolskem 200 ranjencev, 300 so jih oddali že med jot-jo v rezervne bolnišnice v Mariboru. Tudi ti ranjenci prihajajo iz druge bolnišnice. Smrtna kosa. V Dračji vasi pri Grabštanju je umrla Ana Vede-nik, stara 75 let. — Iz Medgorja poročajo: Dne 13. marca smo pokopali podomače staro Habernico Marijo Kordaž, rojeno Cibašek, ženo sedanjega župana. Rajna je bila rojena v sosedni Kranjski v Zbiljah. fara sv. Urha. dne 3. fvb. 1845. Prišla je v Medgorje s svojim bratom Janezom Cibašek, takratnim provizorjem. leta 1865. Od tam se je leta 1870 omožila na ugledno podomače Habernikovo posestvo v Habru. Bila je pridna in zavedna gospodinja. Bolehala je dalje časa na vodenici. PRIMORSKO. "Nazaj hodi!" V Furlaniji se je to zgodilo. Mož je šel na bojišče in dolgo časa ni bilo nobenega glasu o njem. Slednjič je prišel glas, za ubogo kmečko ženo strašen glas. da je mož padel. Žalovala je in verjela, da počiva on v krvavi zemlji v Galiciji. Mašo so brali za njim, v domači hiši so jokali in tugovali. Cas teče. Neko noč potrka nekdo na okno. Kdo je? Ker le trka, gre prestrašena žena k oknu. oglasi se mož, prav njegov glas je. Prestraši se žena in začne kričati: pusti me. pusti me! smo že brali mašo za teboj,— zaprla je okno in se v solzah topila vso noč. Pri županu ga tudi niso hoteli poznati, češ, da tisti s takim imenom je mrtev. Drugi dtn seveda je bilo veselje, ker je on vstal od smrti. Izpred sodišča. Da je podpiral dezertiranje, tega pregreška je bil obtožen neki M.-Obsojen je na 2 meseca zapora in 200 K globe. — Radi goljufije na škodo posestui-ka Golobiča v Venneljanu je bil obsojen Anton Grgolet, stanujoč v Ronkih, rojen leta 1S53, na 6 mesecev ječe. j Aprovizacijski odbor v Gorici! je imel 10. marca pod predsedstvom deželenega glavarja Fai-duttija važno sejo. Razpravljalo se je o vprašanju bodoče aprovi-zacije dežele. Odbor je sprejel s splošnim odobravanjem na znanje poročilo deželnega glavarja, ki je dosegel posojilo 900.000 K v svr-ho aprovizacije pri nekem velikem denarnem zavodu na Dunaju in 300 vagonov sirka iz Ogrske. Deželni glavar je bil radi tega na Dunaju in v Budimpešti in njegova pot je bila uspešna. Maturo na realki v Gorici so napravili: Kure iz Podgore, Mil-loiiig, Pa v le t ič iz Mirna, Mozetič iz Goriee, Ukovič, Vatovee, Zan-degiaeomo, Zavka. — Na slovenskem moškem učiteljišču v Goriei so napravili maturo: Riliard Ba-tistič, Fran Lasič, Fran Logar, Slavoj Makarovič, Ivan Maraž, Oskar Mislej, Emil Pangerc, Fran EVlicon. Mihael Petejan, Pr. Skočil- in Alfonz Turko. Umrli so v Gorici: Matilda Ceš-čut, soproga c. kr. ravn. pristava na c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici. Pokojniea je bila rojena Sušanj iz Istre. — Alojzija Gruden. rojena Milic. — 68 let stari frančiškan pater Bazilij Dolinar; umrl je za legarjem, katero bolezen si je nakopal kot spovednik. ROSNA. Cesar imeneval je za deželnega šefa za Bosno in Hercegovino generala infanterije Štefana pl. Sarkotiča. ki je dosedaj opravljal posle deželnovladnega šefa za Bosno in Hercegovino. ZAHVALA. Podpisani se tem potom najto-pleje zahvaljujemo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, ki so n;is obiskali za časa bolezni in smrti naše ljubljene mladenke FRANČIŠKE TRATNIK in nam skrajšali dneve dolgočasja ter z nami sočustvovali. Prisrčno se zahvaljujemo tudi sodrugom tuk. soc. kluba, ki so podarili na dan pogreba venec svežega cvetja s primernim napisom. Žalujoči ostali: Jurij Tratnik, oče. Marija Oblak, sestra. Anten Oblak, mož žalujoče sestre. Rock Springs, "Wyo. (17-19—4) Evropsko zdravljenje v Ameriki. Ali trpite na kroničnih boleznih pljuč, želodca, jeter, čreves, krvi ali živcev? :-o- Naši zavodi za zdravljenje kroničnih bolezni so opremljeni z vsemi modernimi električnimi pripravami. Tudi zdravljenje z radijem in krvnim serumom, kot ga je najti le v velikih evropskih sanatorijih. Knjižice z označbo uradov ln načinov zdravljenja zastonj. Pošljite ime In naslov na: Dr. L. E. SIEGELSTEIN, j 308 Pcrnuacat Bife 746 Endid Arene, Clerelud, O ki*. Evropska zdravila v Ameriki. Veliko naših Ijndij je ozdravelo od dolgoletnih bolezni po zašlo gi teli zdravil ki jih vedno im-portlra Tom. Lekarna. Tudi v tem vojnem easu prihajajo zdravila semkaj. Pomoč za vsakega. r trpite na kaki bolezni, kakor: revmutizem. bodenie. ohromijenje. imate težke in rokp in noj-e. jlab želodec, slabo Prehavo. neredno potrebo, vas v pršili bode in boli: ledične. mehurne spolne otem pišite na nas aui pa pridite osebno k nam v Manufacture Bldsi. i_ . vas zdravnik osebno preišče, da vam pove kako je z vami in kaj je treba, da pridete zopet k zdravju, kar mi nič ne računamo. Za mali denar vas bomo zopet ozdraveli. Dalje imamo im-porurane Comade zoper izpadanja in rast lae. To- niKe zoper prah in sive lase. patentirana zdravila zoper krof. itd. A ko potrebujete pomoč pišite na nas se dane« da vam pomagamo. Za svet nič ne računamo. Vsa pisma naslovite na poštni naslov: Dom. Lekana Dept. 10, P. O. Box 819 Milwaukee, Wi.. Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOSIPA KRAL. Doma je iz vasi Debenee, pošta Mirna, Dolenjsko. Pred enim letom se je nahajal v Krega r. Pa. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. za kar mu bom zelo hvaležen, ali naj se pa sam oglasi. — -Mike Kral, P. O. Box 54, Klk-laud, Tioga Co., Pa. (17.20-4) ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORXO NE UPRAVNI STY0 NE TJREDMŠTVO ZASTONJ dobite 160 akrov dobre zemlje v Coloradi. Loe lile $16. s tem je vse plačano. Pol milje od železniške postaje. Več pove: Frank Chaucher, Gen'1 Del., Omaha, Ncbr. (17-20—1) en TTrti Mtlajnri HK>Tt)ui po maJnilH* Mn**, m U»On la a&nMUlTo. V poprav* alllTO vsakdo polije, ker aem fte nad II !«• takaj t tem poalu ln seda] t rr»-t«m lastnem doma. V popravek vsamem kranjske kakor vse drage harmealks ter ratanam po dela kakorfne kdd ea-htera kres «artal|sl> rprsAaal. JOHN WENZEL; 1917 a. Bt, Cleveland. Ohio. FARME. Predno se odločite kupiti farmo, tedaj mi pišite za pojasnila glede naših zemljišč v Rusk, Chippeva in Taylor okrajih. Wis. Pošljem Vam vzorec prsti in drugo glede naše farmarske naselbine, kjer je že čez 20 slov. rodbin naseljenih. A. H. SKUBIC c.|of John S. Owen Lumber Co. Sheldom. Wis. a m Jk A A A A Vojska uniči vse, ne uniči pa kakovosti in dobrote Tina izdelanega iz pristnega ohijskega grozdja po vinarski tvrdki Louis Knaus 3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O. največja slovenska vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vin« sledečih vrst in cen: Delaware...........»1.00 palon I Iwes............65— 70c. palon Katawba........75—Wc. galon j Rudeče..........55—60c. galon Navedene cene veljajo za naročila od >5 galon naprej. Pri manjših naročilih je cena vina po dogovoru. Vojni davek na vino je v navedenih cenah že uračunan. Vina so popolnoma naravna za kar tudi jamčim. V zalogi imam tudi žganja po starokrajskem načinu žgana kot DROŽENKO in TROPINOVEC. Naročila se izvrše samo proti predplačilu. Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj. ^ w «r ^ w w w w Kadar je kako drnltvo namenjeno kopiti banderc, zastavo, jegaije god bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete aro, verižico, priveeke ratan itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene zaccna vprašate. Uprmlanjc ~as stan« le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pifilte posj. IVAN PAJK & CO., Conemaugb, Fa. Box 328. S Kaj pravijo pisatelji, učenjaki in državniki o knjigi Be rte pL Bottner "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevič Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla modama Stael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttuerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časL Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek naj raj še poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger pi&e: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da Id se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družl>e, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral____ C. Neumann Hofer: — To je najl»oljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1S00 v Berlinu) : Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje ai>ostolje, ki bi £11 žnjo križemsvet ln učili vse narode____ Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v [»osebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ui napisal nultoo vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska lie rta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno. Če bo prebral to knjiga CENA 50 CENTOV. Naročajte jo pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. GLAS NARODA, ID. APRILA, 1 <115. 1 I BEDAK I ROMAN. — Za "O. N." priredil J. T. 3 ' (Nadaljevanje.) Na stopnicah pred malim župuiačem je sedela črna postava iu kadila pii>o. lili je to majhen sključen možieek, ki so je priklonil, ko hta prišla mimo. — Vašo pipo kadim, gospod Grau. — Saj menda ne boste hudi! — Stari rokodelec je — je odvrnil Grau — ki slučajno tukaj stanuje. — Ko sem nekejra večera prišel domov, sem «ra dobil na stopnicah. — Bolan je bil. in mrzlica ga je tresla. — V sirotišnico «ra niso hoteli, ker ni imel papirjev v redu. — Odreči mu nisem mo-•rel, pa sera pa sprejel na stanovanje. — Veliko prostora imam. — Koliko časa pa že stanuje pri Vas? - — Mislim, da tri tedne. Zakaj vprašate? — To le tako pravim. Slišala sem. da ste mu podarili posteljo in da Vi ležite na slamnici. tiran se je smehljal. — Čudno mesto. — Vse se izve. — Neka dama mi je pravila. — Toda postelja je last župnišča. postelja ia i Vaša. — Iloin že kupil novo. Le povejte oni dami, da je lahko brez skrbi. — -Moj liojr. jaz vendar ne bom prej vpraševal, čegava je postelja. Šla sta molče mimo zidu in dospela do vrtnih vrat. Adela je [»ogledala v park. — Samo eno krilo gradu je bilo razsvetljeno. in nekdo je igral klavir. — Gostje so pri nas — mu jo rekla, ne da bi jo vprašal. — Častniki so prišli iz NVeinberjra. — Klavir ipra mama. — Pogledala je po parku, ]»ogledala je tja. kjrr je bilo najtemnejše in odkimala. — Zatem je v^e^ala N\'«»j pogled v njegove oči. — Izpreliodiva. se malo! Šla sta po poti. ki je vodila v gozd. Bila je peščena steza, podobna svetli reki. ki teče skozi vejevje. Nad njima j«- bi! ozek pas modrega neba. v katerega je za-brodila prezgodnja zvezda. Kmalo je vse za njima utihnilo in bila sta sama. Najprej sta slišala svoje korake po drobnem pesku, toda uho se jih je slednjič privadilo in je prisluškovalo samo globoki gozdni tišini. —: Kakšen mir vlada tukaj — je rekel Grau. — Da, tukaj je inir — je odvrnila Adela. katere obraz se je začel svetiti v temi. — Obstala je in ga pogledala. — Poslušajte, ali ne slišite več klavirja? — Ne. Tudi jaz ga ne slišim več. pa vem. da igra moja mama. — Sedi. igra in me pričakuje. Pričakuje me, gospodje okoli nje se pa smejejo. — Kenitertja pravi Konradu: — Konrad, če pride moja hčeka, mi takoj sporoči. — Mene pa ni in me ni. — Ali naj s«' vrneva? — je vprašat Grau. Adela je odkimala .— Ne, nikakor ne. — Tukaj je mir. kaj ne. u/ivajva ga torej. — Kako diši. Zdi se mi. kakor da bi. trgali sveže lubje z dreves. — Ali je mirno Vaše srce? — Moje ni. lagala bi, če bi rekla, da je. Prišla sta do konca poti in se opravila naravnost v gozd med visoke jelke. Mahovita tla so bila posuta z bodicami in dišalo je po t»moli in koreninah. Grau se je nasmehnil: — Zdi se mi. tla greva po notranjosti velikih orgelj. .Jelke so vitke piščalke, midva sva pa duhova, ki se lovita semtertja in lie moreta na prosto. Videl ji', da se je Adela smehljala in da so se ji blesketale oči. — Zakaj govorite tako čudno? — Ali čudno govorim? — Da. Vaš glas je s« da j čisto drugačen. — Ali se še spominjate. ko se n i Vas prosila nekoč, da bi me učili orgljati? — »Škoda, da se nisva bila dodobra zmenila. — Gospodična .jaz sem Vam še vedno na razpolago. — Hvala lepa. toda moj zaročenec baron ni s tem zadovoljen. Sama ne vein zakaj, toda on pravi, da bi dalo to povod raznim govoricam. In poleg tega ni tudi še nikoli slišal, da l»i ženska igrala orgije. — te bi on ve« le I. da hodiva sedaj po gozdu, bi ne rekel niti besedice, samo bal bi se. da hi naju kdo ne videl. —' On noče da bi m' ljudje o meni pogovarjali. -laz -em samo enkrat govoril ž njim. pa še takrat le par besed. Skoda. t V hi več govorili ž njim. bi videli, kako je izobražen. Včasih m' mu seveda ne ljubi govoriti, pač to nič ne de On hi riaprimcr ne mogel vzeti k sebi na stanovanje rokodelskega pomočnika. On me ljubi iu mi vsako željo že z oči bere — Ali se l»«»ste kmalo fniročili? D«, baron zelo sili. — Tudi mama je nekoliko boljša. — Meni se seveda tako ne mudi. čeravno ga ljubim iz vsega srca. — Zakaj me gledate? Ali se dolgočasite? — Veste kaj. gospod Grau. povejte mi tiste sanje do konca. — Kad. zakaj ne. Stopila sta iz gozda. dremalo. Nebo je bilo modrikasto, tuiutaiu se »ta oii gozdu iu *h»x|H*la do klopi. Adela je hotela pa se je v hipu premislila iu šla naprej. Ona /ena in jaz — je pripovedoval Grau — sva šla čez polja-i"> po 111 it i j.* bilo in vsenaokoli je vladal mir .— Nebo je hilo rav-li«»tako modro kakor zdaj. razlika je bila le ta. da se je noč že bližala dnevu. Kavno tako tiho je bilo kakor sedaj, mogoče je bilo t is je. Zrak je bil prenasiečn z vonjem cvetlic, »laz in ona žena.1 kateri ste Vi čisto |K>dobni. sva hodila molče. — Na nebu je bilo \ehko nmd, toda svetile niso. — Naenkrat je pa zašumelo nad na-niri m celo ploha zvezdnih utrinkov se je usula od vzhoda proti zahodu. — Na miljarde utrinkov je bilo. celo nebo je bil en sam ve-ogenj. I strašil sem se. kajti nikdar še niso gledale moje lepote. — Počakaj — je rekla žena ob moji strani — in [*et se je nalila ploha utrinkov preko nebes. — Topot je trajalo do dalj, zdelo se mi je. da zlati dež ne bo pojenjal. — Srce mi Po dolini so se vlačile megle, mesto je je svetila zvezda. — Šla lik žar< oči taki močno utripalo in še sedaj mi utripa, če se spomnim onega pri- Nebo je zadobilo zopet modrikasto barvo, žena je obstala in me nepremično gledala. Zakaj se trese« — me je vprašala. — Tako sem bil razburjen, da ji ni*em mogel odgovoriti. Rekla mi je. da ne znam misliti, da nimam zbranih mi*li in da sodim ljudi le po zunanjosti. — Ali veš. zakaj živiš, ali veš? — Hal sem se odgo\tran»ka *tvar .— No. — sem rekel — živim morda zato. da se čudim? — Ne. ne. — Prijela me je za roko rekoč: — Zakrij svoje obli« j t Obraz sem si zakril z rokami in čakal. — In ko sem zopet |»ogledal, ni bilo ne rož okoli mene. ne zvezd na nebu. — Sedaj je cas je rekla žena — zvezde se ne bodo več utrinjale. — Zdrav-stvuj. Njen glas je bil tako čuden, kot da bi ga še nikoli ne sli-iaL — Zdravstvujte — sem ji rekel in se odkril. — Gledala me je iu ho čudno smehljala. — Zdravstvnjte — je ponovila — danes me niste več Kpoznali. — Zdravstvujte. — Zdravstvnjte. — Ponudila mi j i obe roki iu zaae}>etala .— Zdravstvujte do prvega svidenja. —' t je iu odkimala .— Vi toraj ne veste, kaj mislim? — Net' «... ..... — Zdravstvujte. — Šla in je še enkrat ozrla. — Razločno sem videl, kako so se prigibale njene ustnice. — Potem je pa lieznaiiokain izginila. — Ostal sem sam sredi poljane. — To se mi je sanjalo — je rekel Grau. Adela je gledala v tla in se smehljala. — Kako čudno! — Kako čudne so te sanje! — Mogoče ste v sanjali videli stvari, katerih v življenju nikar ne boste videli. Tedaj sta bila dospela do parka. Po kratkem molku je rekla Adela: — Kaj so pomenile besede ženske, ki je rekla: — Ne veste, kaj mislim. Grau se je nasmehnil: — Kako naj vem? Adela je odkimala in odprla vrtna vrata: — Vi ne veste? _ Mogoče je hotela, da bi jo vprašali, kdo da je in če ste zadovoljni, da bi šla z vami. Mogoče kaj podobnega? — Mogoče je hotela, da bi jo ob slovesu poljubili? — Kaka misel! — je vzkliknil Grau začuden. — Mogoče je mislila, mogočne ne. toda vedite, da je bila ženska. — Ali ne? — Tudi jaz se moram odpraviti, gospod Grau, pozno je že. — Zdravstvujte! Grau se je odkril: — Zdravstvujte. gospodična. — Zdravstvujte je ponovila in ga gledala nepremično v oči. Grau-u se je zavrtelo v glavi. — Lahko noč. hvala Vam za lep večer — je rekel mehanično. Adela se je obrnila in ga še enkrat pogledala preko rame. — Zdravstvujte! Do svidenja! Grau je videl, kako so se ji blesketali beli zobje. Izgubila se je v temnem parku. (Nadaljuje se). Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vb® bolezni mofike, lenska in otročje. Ml East Ohio St., [AlUfh.ny] N. 3. Plttsbarf, Pa. **as»roti 'Hctala Pmvlinca — Kar lt«T. L. X. 3 In 4 tokUo naravno do moje hiše Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Franeije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. NaroČila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street New York, N. Y. • • • W • W ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako se ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v lrstlri naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO„ Premium Dept. 490 Broome St, New York, N. Y. (T- ponudba ugasne 31. decembra 1915.) NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, tla jih bode obiskal naš zastopnik P Veliki vojni atlas Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Xaroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ® <*> <& "SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena ▼ platno ?ezani[$1.00. Rojaki ▼ Cleveland, 0. doba isto ? podružnici Fr. Sakser, 1604 St Gair Ave., N. E. {ipagnle Generale fransatlantlp tFrancoaka parobrodna družila.) Direktni irta do Havre, Pariza, Švice, Inomesta Id Ljebliane .AjraO VENCE* ■a dva vijaka Samo pri meni m dobe patentirana ia garantirana sledeča zdravita: za rast in proti •padanja lanskih in molkih ta«, kakor tudi za raat moških brk in brade; za revmatiiem k o« t i bol j ali trganje v nogah, rokah in krilu, za rane. opekline, bule. ture in kraste i. t. «1.. ia kurje očesa, bradovice. potne nojie. ozebline i. t. d.: vsakemu jamčim $500 kateri bi zdravila brez uspeha rabil. Pišite takoj po cenik. "Koledar" in žepno knjigo pošiljam zastonj: knjižica velja za vsakega 6 dolarjev ki jo orečita. JACOB WAHČIČ, Jt»Z K. $4tb St, Cleveland. Okla. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DR2AVATT famlk« m "Cfeago". MLa Tomne", "Boehambeai" i> "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl It, Ohcsokrongk Baildinf. Mtni parnikl odplujejo vadao ob sredah la jrlrtiilHi fUrtkfl VT. M. B. Najmodernejša, > TISKARNA "GLAS NARODA" iz vri oje vsakovrstne tiskovin« po alzklh>—sh, Vsa naročila Slovenk Publishing Company, 82 Cortlandt Street, Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. . Do dobrega sem se prepričal, da dospejo [denarne [pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; "razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20gdo 24Jdni. Torej ni nobenega dvoma za (pošiljanje denarjev {sorodnikom m znancem ▼ staro domovino. 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. ROJAKI, NAROČAJTE SB NA "ULAU NAHODA", NAJ VBCJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK,