Po4tn) urad M21 Cetovec — Ver)agspos!amt M2t Klagenfvt! tihaja v Ceiovcu — Eutheinungsort Ktagentof! Posamezni izvod l.!0 4it., mesečna naročnina 5 šilingov P. b.b. — y Letnik XXX. Ceiovee, petek, 1. avgust 1975 Štev. 3f()72t) DANES ZGODOVtNSK! DOGODEK V HELS!NK!H: Svečan podpis nače! za varnost in sodeiovanje v Evropi Trenutno je finska prestotnica Heisinki v središču najširšega mednarodnega zanimanja: ie dva dni se v okviru zakijučnega deta konference za varnost in sodeiovanje v Evropi vrstijo načeine izjave najvišjih predstavnikov sodeiujočih držav, danes pa bodo predstavniki držav in vtad 33 evropskih držav ter ZDA in Kanade svečano podpisati zaktjučne dokumente, s katerimi naj bi biti poioženi temeiji novim odnosom in mirnemu reševanju spornih vprašanj na evropski ceiini in preko nje v svetu spioh. Za evropske države, med katerimi je v zadnjih treh stoletjih prišlo že do 169 večjih in mamjših oboroženih spopadov, pomeni današnji zgodovinski dogodek v Helsinkih osvojitev načel, katerih uresničitev naj bi izključila vojno kot sredstvo za reševanje sporov, s tem pa zagotovila progoje za resnični mir, zgrajen na napredku in enakopravnem sodelovanju. Zaključni dokumenti sicer ne bodo imeti pravnoveljavnega značaja, toda nihče ne more osporavati njihovega izrednega moralno-potitič-nega pomena. Zato je razumljivo, da evropska javnost v veliki večini pozitivno ocenjuje konferenco za varnost in sodelovanje, ker od nje pričakuje, Stalna skrb Jugoslavije za usodo manjšin V začetku tega tedna je bi) na uradnem obisku na Koroškem tiskovni in kutturni ataše jugosiovanskega veie-posianištva na Dunaju, svetnik ambasade dr. Borut Piav-šak. V spremstvu konzuia Petra Zupančiča je obiska! dežeino vtado, kjer ga je spreje) namestnik dežetnega gtavarja Erwin FrOhbauer; pogovarjat pa se je tudi z ravnateijem dežeinih uradov dr. Hauerjem. Predvsem pa je svetnik ambasade dr. Piav-šak obiskat uredništva posameznih iistov. Tako je bi) tudi na sedežu ZSO, kjer se je v pogovoru s predstavniki Siovenske prosvetne zveze in uredništvom Stovenskega vestnika seznanit s poiožajem siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in posebej spozna) njene probieme na področjih kuiturno-prosvetne dejavnost) in tiska. Svetnik ambasade dr. Piav-šak je v razgovoru poudari) staino zanimanje in skrb vseh jugosiovanskih narodov in narodnosti za poiožaj in težnje stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji ter zagotovi), da bo Jugosiavija tudi v bodoče podpirata manjšin! v njunem prizadevanju za popotno izpoinitev čiena 7 državne pogodbe. da bo močno spodbudila nadaljnje zmanjševanlje napetosti na naši celini. Le tiste reakcionarne in revan-šisMčne sile, ki se tudi sicer upirajo slehernemu zmanjšanju napetosti, skušajo pomen sedanjega zborovanja v Helsinkih zmanjšati ter celo že vnaprej omalovažujejo pomen njegovih zaključkov. V ta rog trobi po stati navadi tudi del avstrijskega tiska, tako da je mora) zunanji minister dr. Bielka ob odhodu v Helsinke odločno zavrniti taka naziranja, ko je dejta), da je nesmiselno misliti, da bi bila vrhunska konferenca v Helsinkih „samo špektckel". Nasprotno je ta konferenca — kakor je naglasil minister — izraz iskrenega prizadevanja vodilnih državnikov na vzhodu in zahodu, da bi kljub različnim družbenim naziranjem in kljub vsem interesnim konfliktom našli rešitev v smislu zmanjšanja napetosti in ohranitve miru; „to pa je zelo resna stvar". Seveda tudi konferenca v Helsinkih s svojimi zgodovinskimi zaključki ne more biti več kot korak na poti k utrjevanju miru in enakopravnemu sodelovanju. Temu koraku bodo morali slediti nadaljnji koraki, nova prizadevanja za resnično spremembo odnosov in struk- tur v Evropi. V tej smeri je brez dvoma važnega pomena dejstvo, da se je že med pripravami na sedanjo zaključno konferenco izoblikoval nov stil v odnosih med državami: sklepi niso bili sprejeti z večino glasov, marveč po načelu soglasja. Evropske države, ki se razlikujejo po svojih političnih ciljih in ideoloških usmeritvah, so s tem dokazale, da jih preko vsega tega druži skupni interes na miru in sodelovanju. Ta primer naj bi prispeva) h temu, da bi se načelo soglasnosti tudi v bodoče čim širše uveljavljalo. S tem bi bilo zagotovljeno, da bi pri razreševanju spornih vprašanj odločala teža argumentacije, ne po moč ali velikost posameznih držav. Ravno v iem pa je tudi bistvo vseh bodočih meddržavnih odnosov: kajti ne gre za obravnavanje problemov na relaciji vzhod-zahod, ampak za urejanje vprašanj med enakopravnimi državami ne glede na njihovo družbeno ureditev ali ideološko usmeritev, ne glede na njihovo gospodarsko moč ali stopnjo razvoja. Spričo vsega tega je sedanji „vrh" v Helsinkih vsekakor zgodovinski dogodek ne le v evropskem, ampak tudi v najširšem svetovnem merilu. Gre za pomemben korak, ki mu bodo morali slediti drugi, še pomembnejši koraki, usmerjeni k učinkovitemu odstranjevanju blokovske razdelitve, k stvarnemu raz-oroževaniju in k enakopravnemu ter vsestranskemu sodelovanju narodov in držav. POTRJENO V HELSiNKiH: Narodne manjšine dejavnik varnosti in sodeiovanja v Evropi Dokumenti, ki }ih bodo danes podpisati v Heisinkih, izrecno govorijo tudi o narodnih manjšinah. O njih je govora na treh mestih, in sicer v sedmi točki dekiaracije o načetih odnosov med državami, ki se nanaša na čiovekove pravice in temeijne svoboščine, ter v beseditih o sodeiovanju no področju kuiture in izobraževanja. Tozadevna besedita je prediagaia jugosiovanska deiegaci-ja, ki se je vztrajno borita, da bi dosegia čim botjše tormuiacije. Sicer ni dosegia vsega, kar je žeteia. Kajti še vedno so države, ki imajo manjšine, pa trdijo, da jih nimajo; druge so še danes zgrajene po načetu „ena država en narod", pa se bajijo, da bi se narodi in narodnosti, ki so brez pravic, skiicevati na besediio dokumenta; tretje zapet ščitijo čtanice svojega btoka in moičijo. Kijub vsemu pa bo dokument konterence za varnost in sodeiovanje prvi muitiiateraini dokument, ki obravnava narodne manjšine s staiišča varnosti. Če so evropske meje nedotaktjive, bodo manjšine še naprej živete v državah, kjer živijo; zato jim je treba — če hočemo, da bodo eiement sodeiovanja — zagotoviti enake pravice, kot jih uživajo ostati državijani, med drugim pravico do izobraževanja v svojem jeziku in pravico do razvoja iastne kuiture. Dokument izrecno pravi, da je pripadnikom narodnih manjšin treba dati dejansko možnost uživanja čiovekovih pravic. Besediti o kuituri in izobraževanju pa govorita o prispevku, ki ga narodne manjšine iahko dajo sodeiovanju med državami na področju kuiture in izobraževanja — seveda pod pogojem, da država upošteva zakonite interese narodnih manjšin. Dokumenti bodo predvsem morainopoiitičnega pomena in je za narodne manjšine vsekakor važno, da so omenjene kot dejavnik varnosti in sodeiovanja v Evropi. OVP je dobita novo vodstvo Zaradi nenadne smrti svojega predsednika (kakor smo poročali, je dr. Schieinzer zgubii življenje v prometni nesreči) se je dVP znašla v izredno težavnem položaju: pičle tri mesece pred državnozborskimi volitvami je ostala brez vodstva in kanclerskega kandidata. Vendar se je hitro znašla, kajti že istega dne, ko so popoldne pokopali Schleinzerja v domačem St. Oswaldu pri Kleinkirchheimu, se je Avstrija ho morata dokazati da je pripravljena izpoiniti svoje obveznosti /Vušo Kgotofitfv, da potnem rr/sfritMhdrshZ sb/ep o „/;K&bew štet/K posebne vrste" v resnici bgpZr%h:ci;o pred nemškimi n<2ciond/is?i ter ngoditev njihovi z%b;eth po Kgor%v(;%njK manjšine, M%jbo/j potrjujejo ravno fi hrog/ sami. Kar ne morejo dovo/j giasno izpovedati svojega z%t/ofo/jsfu%, 'da je M narejen „veii&ans1?i ho-r%h naprej", bo je ta^o imenovana štadijs^a komisija za z%b/;MČeb svojega dveietnega deia „agotovi/a", da more b/;/ krajevna ve/javnost bodoči/? manjšinskih zakonov doiočena /e na podiagi takega „posehnega štetja". Zato pa je poskase odgovornih avstrijskih po/itikov, da hi to štetje prikazaii kot „pravico" vsake saverene države, treha prav tako odiočno zavrniti, kakor je treba postaviti na pravo mesto tadi njihova prizadevanja, da hi domačo in mednarodno javnost, še posebej pa prizadeto manjšino in njeno matično državo „pre-priča/i", da pri tem spioh ne gre za agotavijanje manjšine in da priznavanje manjšinskih pravic spioh ni odvisno od števi/čne moči manjšine. V resnici gre takaj za dvoiično igro, gre za ziaga-nost, predvsem pa gre za zavestno zavajanje javnosti/ Kajti; nihče Avstriji ne osporava „pravice", da si preskrbi take in dragačne statistične podatke; toda prav tako ji tadi nihče ne daje „pravice", da izpoinitev svojih mednarodnih obveznosti giede manjšinske zaščite pogojaje s predhodnim agotavijanjem manjšine, kar v resnici ne pomeni nič dragega kot pa načrt, da hi pravice manjšinam deiiii po nekih odstotkih. Pravica je ne-deijiva/ Po načeio je znano in priznano po vsem sveta, zato mora veijati tadi v Avstriji — če hoče še naprej veijati za pravno in demokratično državo. Kavno ta njen agied pa je v resni nevarnosti, če bodo odgovorni dejavniki Avstrije v /ova za g/asovi iz tako imenovanega „naciona/nega tabora" še naprej tekmova/i v tem, kdo bo više dviga/ zastavo nemškega ?Mcio?M-/izma in kdo bo dokaza/ tesnejše vezi z rjavo pretek/ostjo. ^ Če danes k/jab nevarno se množečim pojavom neonacizma proti /astnema prepričanja zatrjajejo, da v Avstriji ni nevarnosti zopetnega oživ/janja nacistične mise/nosti, potem samo dokazajejo, da niso sposobni a/i niso vo/jni spoštovati tozadevna do/oči/a državne pogodbe. ^ Če po eni strani govorijo o pospeševa/ni manjšinski po/itiki in hkrati po dragi strani agodijo zahtevi nemških naciona/istov po agotav/janja manjšine, potem je jasno, da nočejo izpo/niti mednarodnih obveznosti g/ede zaščite manjšin, marveč hočejo z vnašanjem trajnih naciona/nib bojev še naprej zas/edovati po/itiko raznarodovanja oziroma asimi/acije. 7*akaj ho mora/a Avstrija z resnico na dan. Dokazati ho mora/a, da je priprav/jena ravnati tako, kakor ji to na/aga mednarodna pogodba in kakor je to do/žna storiti kot država, ki se rada sk/icaje na pravno ureditev. V nedog/ed ne domača ne svetovna javnost ne taogtea bo mirno g/eda/a sprenevedanja in s/epo?wšcwjd, kot prihaja do izraza v mnogih ho/j a/i manj aradnih izjavah visokih in najvišjih predstavnikov Avstrije. Kadi v teh vprašanjih ne more biti be/o, kar je črno; ne more biti pravica, kar je krivica — ne more biti resnica, kar je samo po/ovična resnica a/i sp/oh neresnica (da ne rečemo /ažj. zvezno vodstvo OVP zvečer zbralo na gradu Hrastovica (Krastowitz) pri Celovcu, da sprejme potrebne sklepe glede nasledstva. Za novega predsednika OVP je bil izvoljen 43-letni predsednik upravnega odbora podržavljene industrije (OIAG) ter generalni direktor žiro-centrale avstrijskih hranilnic dr. Jo-sef Taus. Hkrati z novim predsednikom in na njegov predlog pa je bil izbran tudi nov glavni tajnik stranke, in sicer 41-letni dr. Erhard Bu-sek, dosiej tajnik gospodarske zveze, enega (in gotovo tudi najbolj vplivnega) od treh temeljev, na katerih je zgrajena OVP. Včerajšnji izredni občni zbor stranke je omenjeno celovško odločitev le še formalno potrdil. Koliko in v katero smer se bo spremenila politika OVP pod novim vodstvom, trenutno seveda še ni mogoče predvidevati. Sicer drži, da so mlade sile pri OVP, med katerimi sta Taus in Busek že doslej zavzemala vidno mesto, usmerjene bolj sredinsko kot desno (kakor znano, je Taus že leta 1971 zavrnil ponujeno mesto predsednika, ker „ni zelo konservativen"). Vendar pa sam ustroj OVP onemogoča vsak pomembnejši korak z dosedanje poti, tako da je z morebitnimi spremembami računati predvsem glede načina uveljavljanja in ne toliko glede vsebine odnosno ciljev strankine politike. Mimo tega nosi novo vodstvo tudi še ..hipoteko" Schleinzerjeve politične dediščine, ki se je vsaj pri letošnjih parlamentarnih volitvah še ne bo mogla povsem otresti. Če v drugih vprašanjih morda nekoliko manj, toda glede neposrednega volilnega cilja se Taus povsem priznava k ^političnemu testamentu": s svojo izjavo za „skrajno širino" se podobno kot njegov predhodnik izreka za koalicijo (s pomočjo FPd) ali celo za koncentracijsko vlado vseh treh strank. Manjšina je ogrožena zato je tudi njej namenjen č!en 17 Štetje posebne vrste za državljane posebne vrste C/%s//o gr^t/iščcMs^/Z; Hrvatov — HPVz)P5A*P NOV7NE — je pred MedavM/rM g/os/ra/o s^/ep trež) v par/aM!eMtM zastopaM:P straM^ o agotav/jaMja MMMjliMC, to;'?; t^/ep o tistem /zraz/teM! prot/M!aMjš/Ms^eM! a^repa, ^/ ga zdaj sraM:ež/j/vo pr/^r/vajo pod /MteMOM! „/jadt^o štetje pose/*Me vrste". Č/aae^ pod Mas/ovoM! „A// Mas MaM!era-fajo preštevat// — Ne, odštevat;/" v po/a/ Mzer: ve/ja ta^o za grad/ščaMs^e Hrvate ^a^or tad/ za ^oroš^e 5/oveMce, zato g/avMe M:Zt/Z o/