Tednik Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje štev. 35 Ptuj, dne 14. septembra 1962 CENA 20 PiN Letnik XV. »Tednik« izliaio pod tem sicrajianim ime- nom od 24. nov. 1961 dalje no predloo abčinsicili odborov SZDL Пи| In Ormož Izdaje »Tednike zarod • samostnlnim finansiranjem OdeoTornl arednilt! Anton Banman UredniStro in aprava Ptn.i, Larknva S Telefon 1^6. čekovni ra?tin pri Narodni banki Ptn- it e04-ie-1-20e Tiska časopisno podjptje »Mariborski tisk« Rokopisov ne vračamo Celoletna naročnina sa tuzemstvo IftOO din. ca inozemstvo ISOA din Pred razpravo o noifl ustavi v Zvezni ljudski sl^upščini 20. septembra letos bo seja obeh domoT Zvezne ljudske skupščino, na kateri bodo predlagali, da se skupaj z zvez- nim odborom SZDL prouči be- sedilo osnutka nove ustave. Na Bvoji zadnji seji 6. in 7; junija 1962 je namreč ustanovna ko- misija sprejela besedilo ustav- nega osnutka in sestavila re- dakcijsko komisijo, ki je pri- pravila končno besedilo osnut- ca za Zvezno ljudsko skupšči- no. Dobili bomo torej novo, tretjo ustavo, ki pomeni po- novno prelomnico v razvoju našega družbeno-ekonomskega sistema, nov korak na poti razvoja neposredne socialistič- ne demokracije. V zadnjih desetih letih smo ob maksimalnem razvoju pro- izvajalnih sil in s stalnim iz- popolnjevanjem sistema delav- skega in družbenega samo- upravljanja dosegli take pro- izvodne odnose ter ustvarili tako ekonomsko bazo, ki nam omogoča nadaljnjo rast naše- ga gospodarskega sistema ia' nadaljnji razvoj družbenih od- nosov nasploh. Le visoko raz- vita ekonomika daje namreč organom družbenega samo- upravljanja zadostno material- no osnovo za njihovo uspešno delovanje, sistem delavskega samoupravljanja pa bo dobil z nadaljnjo izgradnjo in izpo- polnjevanjem notranje delitve T podjetjih, ustvarjanjem eko- nomskih enot in podobno — globljo in tehtnejšo vsebino. V zadnjem času smo bili pri- ča pomembnim spremembam v sistemu delitve, o proračun- skem sistemu, o sistemu orga- nizacije in finansiranja šol- stva, socialnega zavarovanja in podobno, ki so imele za posle- dico nadaljnjo krepitev socia- lističnih odnosov pri nas. Ti odnosi so postali tako sposob- ni, da se gibljejo svobodno in samostojno, vse bolj neodvisno od intervencije državnega apa- rata. Nastali so novi odnosi v de- litvi med gosptxlarskimi orga- nizacijami in skupnostjo. Bi- stvo teh odnosov je v samostoj- nosti odločanja delovnih kolek- tivov o delu ustvarjene vred- nosti, nastalem po poravnanju obveznosti do družbene skup- nosti. Kolektivi danes odloča- jo o tem, koliko sredstev po- trebujejo za razširjeno repro- dukcijo, izboljšanje in razširi- tev proizvodnje, koliko za svo- je potrebe — osebni in druž- beni standard itd. Na drugi strani pa neposredni proizva- javci tudi v okviru komunalne skupnosti, kot svoje temeljne življenjske enote, neposredno in preko svojih predstavnikov odločajo o pravilni uporabi sredstev v komuni. V stano- vanjskih skupnostih in krajev- nih odborih rešujejo državlja- ni vrsto vprašanj, na katerih so najbolj neposredno zainte- resirani, kot so npr. različni servisi za pomoč gospodinj- stvom, otroški vrtci; sem spada reševanje komunalnih proble- mov, organizacija in delova- nje drobnotrgovinskega omrež- ja in podobno. V hišnih svetih državljani sami odločajo o po- gojih bivanja v svojih stano- vanjih. Državljani aktivno sodelu- jejo v različnih organih druž- benega upravljanja v šolstvu, zdravstvu, socialnem zavaro- vanju in drugo. Tako lahko rečemo, da so danes državlja- ni, prebivavci komune udele- ženi pri íxllocanju in reševanju vseh vprašanj, ki so zanimiva za vse prebivavce komune — neposredne proizvajavce in po- trošnike. Osnovna naloga krepitve so- cializma je namreč ravno v vse večjem razvijanju sistema družbenega in delavskega sa- moupravljanja, ki pomeni svo- bodno človekovo delo na druž- benih proizvajalnih sredstvih. Neposredni proizvnjavec torej na podlagi določenih družbe- nih meril sam odloča o delitvi v skladu z rezultati svojega dela. Tako osvobojanje člove- ka pa krepi na drugi strani tu- di njegovo družbeno odgovor- nost. Po vsem tem lahko ugotovi- mo, da smo v zadnjih desetih letih zgradili kakovostno in ko- ličinsko nove družbeno-eko- nomske odnose. Te odnose ure- ja vrsta pozitivnih predpisov, obenem pa potrebujemo te- meljni in najvišji okvirni pred- pis — novo ustavo. V čem je torej namen bodoče ustave? Po besedah tov. Edvar- da Kardelja ni namen nove ustave v planiranju programov za bodočnost niti v ustvarja- nju nekega novega političnega družbenega reda, am.pak pred- vsem v tem. da adekvatno iz- razi obstoječo družbeno stvar- nost. Nova ustava mora torej izražati in opiedeliti vse tiste odnose, ki smo jih preizkusili v do'sedanji praksi kot dolgo- ročno progresivno bazo naše- ga družbenega življenja, obe- nem pa mora z utrditvijo takih driižbeno-ekonomskih odnosov določiti tudi smer nadaljnjega^ ! razvoja naše socialistične druž- be. Kot smo že omenili, je osnu- tek ustave že izdelan in ga bo- do 20. septembra letos skupaj z zveznim odborom SZDL obrav- navali v Zvezni ljudski skup- ščini. Iz izjav sekretarja usta- novne komisije, tov. Djemala Bijedića je razvidno, da vsebu- je osnutek 242 členov in uvod- ni del. Po njegovih izjavah so obseg osnutka narekovale po- trebe, da bi z ustavo uredili številna vprašanja našega si- stema in prakse ter dejstvo, da je to prva ustava v zgodovini, ki izhaja od delovnega člove- ka, ki dela in upravlja z druž- benimi in proizvodnimi sred- stvi, da izhaja iz sistema samo- upravljanja z vsemi- družbeni- mi zadevami. Osnutek ima najprej uvodni del, ki vsebuje glavna načela družbeno-eko- nomske in politične ureditve socialistične Jugoslavije, nato pozitivni del ustave, ki sestoji iz treh delov. Prvi del obsega družbeno-politično ureditev,, drugi del načela pri organiza- ciji federacije in na koncu še prehodne zaključne odločbe. Uvodni del ustave, ki je naj- obširnejši. govori predvsem o pravicah našega delovnega člo- veka proizvajavca. ki mu za- gotavljajo temeljno vlogo v na- ših družbeno-ekonomskih od- nosih. Govora je o družbeni lastnini proizvajalnih sredstev, ki je pravzaprav negacija vsa- kršne lastnine, bodisi zasebne, državne ali kolektivne lastni- ne teh sredstev. Taka — druž- bena lastnina izključuje kakr- šenkoli eksploatacijski sistem in ustvarja pocroje za enakn- Jravnost delovnih ljudi pri de- u in odločanju. Delovni ljudje upravljajo z družbenimi sred- stvi v okviru zakonov in pla- na, toda nihče — niti posamez- nik niti kolektiv niti družbeni državni organ — nima in ne more dobiti lastninske pravice nad njimi. Po drugi strani je družbena lastnina temelj za obstoj in razširitev osebne lastnine nad tistimi predmeti, ki so namenjeni za osebno po- trošnjo in osebni standard ter za zadovoljitev tistih potreb, od katerih je odvisen družbeni standard ljudi. Uvodni del govori tudi o utrjevanju bratstva in enotno- sti vseh narodov Jugoslavije v skupneni interesu, o tem, kako. ohraniti in obvarovati nacio- nalno svobodo in zagotoviti ne- odvisnost ter enakopravni po- ložaj Jugoslavije v svetu, o ustvarjanju pogojev za hitrejši razvoj nezadostno razvitih re- publik in območij, o postopni socialistični preobrazbi kmetij- stva z razvijanjem družbene proizvodnje in družbene lastni- ne, o načelu prostovoljnosti in o združevanju kmetijskih de- lavcev in o njihovih ekonom- skih odnosih z delovnimi orga- nizacijami kot tudi o zaščiti z za-konom določenega maksimu- ma zemljiške lastnine kmetij- skih delavcev. Posebej je po- udarjeno načelo, da ustvarja delavski razred in celotno de- lovno ljudstvo vse politične oblike upravljanja z družbe- nimi posli z namenom organi- zirati družbo kot svobodno skupnost proizvajavcev. Po G. V. Osnutek novega statuta občine v razpravi na plenumu občinskega odbora SZDL Prejšnji torek popoldne je pie num občinskega odbora sociah stične zveze delovnega ljudstva občine E4uj obravnaval osnutek novega statuta občine Ptuj Osnu- tek je na seji razložil načelnik oddelka za občo upravo pri ob- činskem ljudskem odboru , Ptuj tov. Maks Rubin. Osnutek obsega 68 strani s 333 členi v šestih delih. V 1. delu obravnava osnutek statuta, družbeno ekonomski in politično teritorialni značaj občine kot samoupravne orga- nizacije, pri čemer je treba posebej poudariti, da izvršuje občina vse pravice in dolžno- sti razen tistih, ki bodo z usta- vo ali -z zakonom dane v pri- stojnost višjim organom, gospo- darskim organizacijam in druž- benim ustanovam, torej je po- udarjeno načelo presumpcije občine oz. občinske skupščine kot najvišjega predstavniškega organa občine, da lahko sam ali po svojih organih rešuje vsa vprašanja, ki niso izredno z ustavnim ali zakonitim dolo- čilom dane višjim organom. Občinski skupščini so podre- jeni Tsi organi državne uprave občine, kolikor za posamezne organe ni določeno v zakonu, da opravljajo zadeve i« pri- stojnosti okraja, republike aH federacije. Delovno ljudstvo izvršuje pravice in dolžnosti v občini po občinski skupščini kot pred- stavniški organ, ter neposred- no po krajevnih skupnostih in v drugih organih in načinih občinske samouprave. Načelne naloge "ine v raz- vijanju družbenega gospodar- skega in kulturnega življenja občine so obravnavane v 8. členu statuta. П. del osnutka določa pojem občana ter pravice in dolžno- sti občanov, ki so jim zagotov- ljene s statutom.^ T IIL' delu' obravnava' osnu- tek obveznosti občine glede za- dovoljevanja skupnih potreb občanov in to predvsem na področju zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture, pro- svete, telesne vzgoje, rekrea- cije, komunalnih in drugih javnih in družbenih dejavno- sti, predvsem s tem. da zbira sredstva za finansiranje teh služb in da ustanavlja zavode •in organizacije, ki opravljajo naloge na ustreznih področjih. Obenem skrbi za pravilno in nemoteno poslovanje in razvoj teh zavodov s tem, da jim za- gotavlja sredstva in kontrolo javnosti nad njihovim delom. Na področju šolstva je obči- na dolžna vsem občanom omo- gočiti brezplačno osnovno in srednješolsko šolanje, pri če- mer mora skrbeti, da se osnu- je dovolj gosto omrežje popol- nih osemletk ter skrbeti za primerno učno osebje in zago- toviti materialna sredstva za potrebe pouka in osebja. Na področju varstva mora občina skrbeti za ue4anTednika<. strem 2 TEDNIR РТГТ. DNE 14 SEPTEMBRA 1962 Gospodarske vrednosti specializiranega kmetijstva Pri nas še vse premalo pozna- mo in upoštevamo gospodarske ko- risti specializacije v kmetijstvu. Pri nas kmetijska gospodarstva pridelujejo skoraj vse vrste kme- tijskih pridelkov predvsem zase oziroma fea potrebe svojih družin in šele nato za prodajo. V kmetijsko naprednih državah Ro tak način vsestranskega pri- delovanja že zdavnaj opustili ter prešli na pridelovanje le nekaj vrst pridelkov, ponekod pa celo samo na eno vrsto. Zato pa so posvetili vso pozornost tej kul- turi oziroma panogi v kmetijstvu ter dosegajo temu primerne uspe- he. S specializacijo v kmetijstvu je moi doseči predvsem večjo pro- duktivnost dela. To je posledica tudi večjega in boljšega poznava- nja agrotehničnih ukrepov ter boljše organizacije dela. Medtem ko zahteva način mnogovrstne kmetijske proizvodnje mnogo de- lovne sile, onemogoča uvajanje sodobnih delovnih metod in stro- jev. Cepi sile in sredstva in daje različne pridelke, ki pa ne morejo biti tako kvalitetni, kakor je to mogoče pri specializirani kmetij- ski proizvodnji. Specializirano kmetijstvo potre- buje manj delovne sile, zato pa jo bolj smotrno uporablja. Ob manj- ših fizičnih naporih je tako moč doseči večje delovne uspehe. Hkrati omogoča specializacija boljše izkoriščanje sredstev ža proizvodnjo kakor tudi gospodar- skih objektov. Potrebno jo manj kmetijskih strojev, ki pa so zato mnogo Doij mienzivno izKonsceni. Torej: večja produktivnost dela, boljše obdelovanje zenvlje, večja uporaba agrotehničnih metod, manj delovne sile. pa zato večji in kvalitetnejši pridelek — vse to vodi zanesljivo k /.nižanju proiz- vodnih stroskow To pa niso še vse prednosti spe- cializirane kmetijske proizvodnje, Enovrstna proizvodnja omogoča tudi v njej zaposlenim pridobi- vanje temeljitih izkušenj, ki jih je moč koristno uporabiti za na- daljnje povečanje proizvodnje. Zaradi tega je v interesu sled- njega kmetovavca, kmetijskega po- sestva ali zadružnega proizvodne- ga obrata, slednjič pa tudi v inte- resu potrošnika in naše skupnosti, da se vedno bolj razvija speciali- zirana kmetijska proizvodnja. Paviljon NDR na zagrebškem velesejmu LETOŠNJI ZAGREBŠKI JESENSKI VELESEJEM je svečano odprl prejšnjo so- boto predsednik Tito Trajal bo do vključno 23. t. m. in obsega splošni mednarodni sejem vzor- cev, mednarodno razstavo motor?- jev in motornih vozil, razstavo kože in obutve, komercialno raz- stavo jugoslovanskega turizma, rezstavo športno-turističnega in kmetijskega letalstva in medna- rodno razstavo publikacij. Na letošnjem velesejmu sode- luje skupno 6088 jugoslovanskih in tujih razstavljavcev na skupnlj površini 146.549 kv. m brez med- narodne razstave publikacij, ki je v posebnem objektu na Savski cesti. Razstavljavci so .z 37 dr- žav in je letošnji velesejem zopet presegel vse dosežke iz lanskega leta. Prvič sodelujejo na velesej- mu razstavljavci iz Etiopije, Ga- ne, Gvineje, Liberije, Lbanone, Malija, Nigerije, Sudana in Toga. V lastnih paviljonih razstavljajo razstavljavci iz Avstrije, Češko- slovaške, Grčije, Italije, Madžar- ske, Vzhodne Nemčije. Poljske, Zahodne Nemčije in ZSSR. Jugoslovanski razstavljavci so razstavili kompleten izbor jugo- slovanske blagovne proizvodnje iz teh gospodarskih vej stroje- gradnje, črne metalurgije, meta- lurgije barvnih kovin, kovinsko predelovalne industrije, ladjedel- ništva, elektroindustrije, kemij- ske industrije, industrije nekovin, lesne industrije, industrije pa- pirja, grafične industrije, pre- hrambene industrije in drugih go- spodarskih panog. S kooperacijo se obeta „Elebtrobovinarju" še večji razvoj »Podjetje »Elektrokovinar« Ptuj je v ■•'dnjem času zelo razširilo svojo proizvodnjo in vse kaže, da bo daleč preseglo plan letošnje realizacije. V I. polletju je kljub rednemu obračunu in višjim druž- benim dajatvam preseglo polletni plan za 20 odst. Največji razmah je doseglo podjetje s tem, da je prešlo na kooperacijska dela r »Metalno« Maribor, TGA »Boris Kidrič« Ki- dričevo in z gradbenima pod- jetjema »Drava« in »Gradnje« Ptuj. Tako lahko izkorišča vse svoje kapacitete in tudi speciali- zira svoje kadre na razna dela, ki jih prej podjetje ni opravljalo v tolikšnem obsegu. Za »Metalno« Maribor izdeluje »Elektrokovinar« Ptuj v koopera- cij; predvsem montažne dele za hladilne naprave in za naprave za zračenje in sušenje v raznih su- šilnicah mesnih izdelkov. V letoš- njem letu je podjetje montiralo hladilne naprave v Lokvah pri Kopru, v Čoki pri Novem Sadu, v »Vitaminki« v Trbovljah ter pri »Trgu na debelo« v Ljubljani. So pa še manjša dela. V tem letu je podjetje »Elek- trokovinar« opravilo montažo vo- dovoda v kopališču Videm ob Ščavnici, kjer so zraven vodovo- da montirali tudi centralno kurja- vo, na stavbišču v Ljutomeru ter v tovarni močnih krmil, pri pe- rutninski farmi, v hotelu »Peto- via« Ptuj, na blokih 31 in 64 sta- novanj v Ptuju, na devetorčkih v Vidmu in Podlehniku, pr: »Karo- seristu« v Mariboru in drugod. Na omenjenih objektih so oprav- ljena tudi elektromontažna in in- stalacijska dela razen na perut- ninski farmi in v tovarn' močnih krmil. Se vedno izvršuje podjetje elektromontažna dela v Reki v ladjedelnici »Viktor Lenac«. Z delom so začeli lani oktobra, ne bo pa še kmalu končano in bo trajalo vsaj do konca letošnjega leta. Nekaj del bodo prevzeli tu- di v Kraljevici. Za elektroinšta- lacijska dela je dalo podjetje po- nudbo TGA »Boris Kidrič« Kidri- čevo za halo B, kjer znaša prora- čunska vrednost okrog 60 milijo- nov dinarjev. Za dela je podjetje zelo zainteresirano, ker je delo- višče na njegovem delovnem ob- močju in ker ima za ta dela pri- meren strokovni kader. Tako se je podjetje »Elektro- kovinar«, prejšnje Obrtne delav- nice Ptuj, v razmeroma kratkem času razvilo v montažno podjet- je širšega obsege in se je s ko- operacijskimi deli navezalo na velik krog podjetij v Sloveniji, v sosedni Hrvatski in drugod. Tak ra«voj omogoča podjetju polno zaposlovanje strokovnih kadrov in krepitev lastnih proizvodnih ka- pacitet. KV. Ob prvi obletnici pnjateljskega srečanja -Varaždin-Čako vec-Plui Ob prvi obletnici prijateljske- ga srečanja Občinskih sindikalnih svetov občin Varaždina-Cakovca- Ptuja, ki je bilo 16. septembra 1961 v Ptuju se z zadovoljstvom oziramo nazaj na skupno sodelo- vanje in dosežene uspehe. Med- sebojno sodelovanje sindikatov bratskih komun je močno utrdilo prijateljstvo med delovnimi ljud- mi občin Varaždina, Čakovca in Ptuja, to pa je pomemben de- lež v utrjevanju ncrazdvojnega bratstva in enotnosti narodov so- cialistične Jugoslavijo. Vsi doslej doseženi uspehi so vsem velika nova spodbuda, da še smeleje na- daljujemo skupno sodelovanje, ker v tem vidimo, da je pot skup- nega dela in izrrienjave izkušeni najkrajša in najboljša pot k na- predku naših komun na vseh področjih. Ob prvi obletnici so naše želje osredotočene ob novih nalogah, kako bomo v bodoče nadaljevali z našim skupnim delom, o tem pa prav ob tej priliki želimo sp'-epovoriti. Sodelovanje, ki se je razvilo med občinskimi sindikalnimi sve- ti, se bo v isti meri v bodoče razvijalo med vsemi sindikalnimi podružnicami sorodnih strok z namenom, da bi se izmenjale medsebojne delovne iskušnje in prišlo do čim tesnejšega sodelo- vanja med posameznimi sindi- kalnimi podružnicami, gospodar- skimi organizacijami, ustanovami in zavodi. Iskrena žclia je. da medsebojno navežejo stike in raz- vijejo sodelovanje tudi organiza- cije SZDL. Ljudske mladine, Zve- 7P komunistov in Zveze borcev NOV. Delavsko kulturno prosvet- na društva in športne organizaci- je bodo pričele s skupnim sode- lovanjem in organiziranjem pri- reditev in tekmovanj. Prvi »Teden bratstva in prija- teljstva delovnih ljudi občin Va- raždina-Cakovca-Ptuja«. ki je bi' prvič organiziran v občini Ptuj v čast mednarodnega delavskega pravnika 1. maja, bo postal tra- dicionalna manifestacija prijateli- 8tva in bratstva delovnih ljudi vseh treh občin. Tako se bodo vsako leto v okviru tega tedna pred 1. majem organizirale šte- vilne kulturne in športne prire- ditve v vseh treh občinah. Pri- prave se bodo pričele že letos. S tem v zvezi bo imenovan odbor »Tedna bratstva in prijateljstva«, v katerem bodo predstavniki sin- dikata, kulturno prosvetnih in športnih prav tako pa tudi turi- stičnih društev iz vseh treh ob- čin. Odbor bo izdelal podrobnejši načrt vseh kulturnih prireditev in gostovanj v bodočem obdobju na področiu vseh treh občin. Da bi se delovni ljudje posa- meznih komun čim bolje sezna-| nili z delovnimi uspehi sosednei bratske komune, se bo v lokalnih! listih »Varaždinske vijesti«, »Ме-ј djimurje« in v »Tedniku« odprlaj stalna rubrika z naslovom »Ve-| sti iz bratskih komun Varaždin-; Cakovec-Ptuj«. Uredništva vsehi treh listov se bodo dogovorila o! oblikah medsebojnega sodelovanja, in tako zagotovila, da se bodo! icdno objavljale v tej rubriki' najvažnejše vesti in dogodki ter| zanimivosti posameznih komun, V tej rubriki pa se bodo tudi ob-j javljala pisma bravcev iz drugih komun. I Na področju turizma obstojajo] velike možnosti skupnega sodelo-l vanj a in tudi želje, da se s skup- nimi močmi prispeva k napredku: turizma v vseh treh komunah-i Organizacija izletov, študijskih' ekskurzij, predavanj o zanimivo-j stih in lepotah posameznih krajevi in organizacija agitacije in propa-i gande, vse to lahko zelo prispeva: k zbližanju delovnih ljudi vseh^ treh komun ter pospeši razvoj] turizma. Turistična društva bi se] naj medsebojno povezala in izde-] lala skupen načrt medsebojnega] sodelovanja. i Prijateljsko srečanje delovnih; ljudi vseh treh komun, ki naj bi: bilo najprej na Borlu. bi naj or-; ganizirala delavsko kulturno pro-' svetna in turistična društva. Pri-: praviti kvaliteten kulturni in za-; bavni program, povezan morda :Cj vinsko trgatvijo, bi^bila nomemb-^ na kulturna prireditev in maniü^ festacija delovnih ljudi bratskih! občin. I Sodelovanje na področju šnortS; bi pomenilo velik napredek, da se šport čim bolj množično raz- vije med delovnimi ljudmi. Naj- boljše športne ekipe posameznih komun bi se pomerile za naslov prvaka in tekmovale za prehodni pokal »Bratstva in prijateljstva delovnih ljudi komun Varaždin- Cakovec-Ptuj«. Delavske univerze bodo začeto sodelovanje nadaljevale in tudi v bodoče medsebojno izmenjavale delovne izkušnje na področju idejno političnega, družbeno eko- nomskega in strokovnega izobra- ževanja proizvajavcev in uprav- ljavcev. Posebno tesno sodelova- nje se bo v bodoče razvijalo med smdikalno-političnima šolama v Varaždinu in v Ptuju, ker so na tem področju že bili doseženi od- lični uspehi. Brez dvoma pa bodo delavske univerze izvedle v po- sameznih krajih tudi številna pre- davanja o vprašanjih, za katera vlada med ljudmi največje zani- manje. Iz vsega tega torej lahko skle- pamo, da bo tudi bodoče obdobje sodelovanja med delovnimi ljudmi občin Varaždina, Čakovca in Ptu- ja pestro in plodno, kar brez dvo- ma že v naprej zagotavlja, da bomo lahko ob drugi obletnici zabeležili nove pomembne uspehe. Ob prvi obletnici prijateljskega srečanja Občinskih sindikalnih svetov Varaždina, Čakovca in Ptuja, na katerem so bili položeni temelji trajnega in iskrenega pri- jateljstva, ,je iskrena želja, vseh nas, da iskreno prijateljstvo, ki veže delovne ljudi vseh treh ko- mun ostane trajno F. B. TE DNI PO SVETO nejši in najbolj negativen rezul- tat tega pomembnega obiska. Anketa svetovne organizacije Na sedežu OZN v New Yorku so objavili rezultate ankete gene- ralnega sekretarja U Tanta gle- de sklicanja mednarodne konfe- rence, na kateri bi podpisali spo- razum o prepovedi jedrskega orožja v vojne namene. U Tant je organiziral to anketo na osnovi resolucije azijsko-afri- ških držav, ki so jo na zadnjem zasedanju generalne skupščine sprejeli s 55 glasovi proti 20 in 26 vzdržanim. Pozitivno je odgovorilo 29 dr- žav, medtem ko je 26 držav izja-! vilo, da so proti konferenci ali paj dvomijo v njeno smotrnost. ^ Pozitivno So odgovorili Afgani-; stan, Albanija, Brazilija, Bolga- rija, Belorusija, Kambodža, Cey- lon, Čile, Kolumbija. Ciper, Če- škoslovaška, Ekvador, Salvador. Madžarska, Indija, Indonezija, Li-; banon, Mongolija, Nepal, Poljska, Romunija, Saudova Arabija, Sierra Leone, Tanganjika, Tunizija, Gor- nja Volta in Jugoslavija. Negativen odgovor so dale Av- stralija, Belgija, Danske, Kanada, Formoza, Francija, Gabon, Grčija, Irska, Izrael, Italija, Japonska, Luxemburg, Madagaskar, Nizo- zemska, Nova Zelandija, Nikara- gua, Norveška, Pakistan, J*eru, Filipini, Švedska, Tajska, Turčija, Velika Britanija in ZDA. Mehika, Togo in ZAR so izjavi- le, da bodo nazprej počakale na rezultat ženevskih razgovor<>v o razorožitvi, preden se bodo opre- delile. Razorožitev - glavnu tema Ena glavnih tem, ki bo pre- vladovala na bližnjem zasedanju - generlane skupščine, bo razoro- žitev, Najbolj zaskrbljujoče je oboje- stansko nadaljevanje pogbnih jedrskih poizkusov. Maratorij, ki ga Francija sploh ni spoštovala, sta prezrli že zdavnaj tudi dve glavni jedrski velesili. Za serijo ameri.ških jedrskih poizkusov na Pacifiku je sledila sovjetska v arktičnih predelih. Sledile so eks- plozije v Nevadi, pred dnevi pa uradno sporočilo, da bodo ZDA konec septembra verjetno nada- ljevale termonuklearne eksplozi- je na Pacifiku. Upanja, da bodo. zdravstveni, psihološki in znan- stveni razlogi zmagali nad voja- škimi, so se izjalovila. Kaže, da odgovorni činitelji sil še vedno niso pripravljeni skle- niti sporazuma o razorožitvi. Ne- hote Se vsiljuje prepričanje, da nekaterim činiteljem celo ustre- zajo sedanji razgovori ob sočas- nem nadaljevanju oboroževalne tekme. Prihodnje zasedanje generalne skupščine čaka torej izredno na- porno in odgovorno delo. Pri tem ji bodo brez dvoma v veliko po- moč neangažirane države, ki so doslej že večkrat dokazale, da je objektivne prepreke mogoče pre- mostiti, če se odstranijo subjek- tivni rajlogi, ki preprečujejo sklenitev sporazuma o razorožit- vi, katerega svet že leta in leta tako težko pričakuje. Oüifliei шт sluti fuie Ptoi (nadaljevanje s 1. strani) stveùo vzgojnih ustanovah. Na področju kulture je občina dolžna skrbeti za splošno in politično izobrazbo občanov ter zagotoviti razvoj zavodov za kulturno dejavnost, kakor knjižnic vseh oblik, nadalje za hrambo arhivskih znamenito- sti in za razvoj in za.ščito mu- zejev in kulturnozgodovinskih spomenikov ter za razvoj kul- turno prosvetne dejavnosti. To nalogo opravlja prek mreže kulturno prosvetnih društev. Nadalje je občina dol/na skr- beti za teleenovzgojno izobraz- bo. Na področju zdravstva je ob- čina dolžna zagotoviti občanom zdravstveno varstvo z ustanav- ljanjem zdravstvenih zavodov T skladu s pjogramom razvoja zdravstvene službe. 7a držav- ljane, ki niso zdravstveno za- varovani in nimajo potrebnih Sredstev, nosi stroške zdrav- stvenega varetva občina. Ob- čina skrbi za organizacijo pa- tronažne »Inžbe. Na podroc'jii socialnega var- stva daje občina občanom, ki tlima jo dovolj sredstev za pre- živi ian je. socialno pomoč. Gle- de presoj^ o upravičenosti do socialne pomoči je že v seda- njem statutu predvideno širo- ko sodelovanje z odborniki krajevnih skupnosti, na kate- re «e bo v bodoče prenesla tu- di ta skrb. Nadalje mora obči- na skrbeti za odpravljanje vzrokov socialne ogroženosti s pobijajnjem alkoholizma, delo- mrzništva s politiko zaposlo- vanja in z drugimi primernimi oblikami, skrbeti za otroke in mladoletnike brez staršev, ka- kor tudi za starostno onemogle s tem, da jih daje v domove, ali pa da jim priskrbi rejni.ke. Posebno skrb je občina dolžna posvečati mladoletnim prestop- nikom « tem, da jih nadzoru- je in skrbi za njihovo vzgojo. Socialno varstvo opravlja ob- čina v glavnem prek krajevnih skupnosti in drugih družbenih organizacij in društev. Tudi gospodarske organizacije in zavodi in drugi samoupravni organizmi so dolžni organizi- rati socialne službe in prek teh izvajati socialno varstvo svojih članov proizvajavcev. ^ .Skrb za komunalno dejav- nost občine obsega predvseiM preskrbo z električno energijo^ vodo. kanalizacijo, kr^munikan cije, vzdrževanje ceet in poti* Tzdrževa'hje snega, upravlja- nje pokopališč. organizacijo tržnic in opravljanje obrtni- ških uslug. Naloge iz teh de- javnosti opravlja občina pra- viloma prek komunalnih orga- nizacij in krajevnih skupnosti ter njihovih ustanov in servi- sov. Poleg tega je občina dolž- na za območje krajevnih skup- nosti zagotoviti telefonske zve- ze, ki bi bile dostopne vsake- mu in ki bi omogočile poveza- vo z mestom, z zdravstvenimi domovi, gasilsko elužbo in ljud- sko milico. Prav tako je treba organizirati hitro in učinkovito dostavo in odpremo pošte. Pri reševanju komunalnih zadev sodelujejo organi občine s kra- jevnimi skupnostmi, z organi družbenega upravljanja, delov- nimi organizacijami in z orga- nizacijo SZDL v občini. Obča- ni sodelujejo pri reševanju teh zadev na zborih občanov. Na področju rekreacije or- ganizira občina kopališča, otro- ška igrišča, parke in druge na- prave v skladu z urbanistič- nim načrtom prek krajevnih skupnosti. Na področju družbene pre- hrane organizira občina proda- jalne za preskrbo prek trgov- .skih organizacij, ki so dolžne zaradi preskrbe državljanov 6 proizvodi široke potrošnje or- ganizirati prodajalne v vsaki krajevni skupnosti oz. v večjih .strnjeiiiii naseljih. Nadalje se org.inizira v naseljih mestne- ga ali industrijskega značaja družbena prehrana v skladu t potrebami delavcev. Družben* prehrana se organizira preki servisov krajevnih skupnotiti,| gostinskih organizacij in dclaV^j sko uslužbenskih restavracij.: Ciots^podarske organizacije s<É dolžne zagotoviti družbeno pre-j hrano članov svojih delovnilij kolektivov. Končno organiziraj občina zaradi zaščite pred poža»: ri gasilsko službo in dimnikar«* sko službo. V zaščito pred živalskimi bo- leznimi pa se organizira veteri- narska služba. V IV. delu obravnava osnu- tek statuta določila o organi- zaciji v občinski samoupravi. Pri tem ugotavlja, da sestav- ljata občinsko skupščino dva zbora, in sicer občineki zbor in zbor delovnih kolektivov. ob* čins-ki zbor volijo svoje pred- stavnike občani neposredno, medtem ko se v zbor delovnih kolektivov volijo delegati go- spodarskih organizacij in za- Todirv po panogah. nadaljnjem:, poglavju obravnava osnutek statuta pra- vice in dolžnosti članov občin- ske skupščine, ki zajemaja predvsem pravico sodelovati na sejah občinske skupščine,' predlagati skupščini odloke in odredbe, navodila in priporo- čila ter postavljati na sejah tudi vprašanja in zahtevati po- jasnila o vseh zadevah sploš- nega pomena za volivno enoto, skupino občanov ali posamez- nih občanov. Člani skupščine so dolžni obveščati občane o delu občinske skupščine in o svojem delu in njenih organov in to na zborih občanov prek krajevnih skupnosti na sestan- kih SZDL, nadalje so dolžni udeleževaifi se in skrbeti za redno sklicevanje zborov ob- čanov, ter skrbeti oz. nadzira- ti izvajanje sklepov zborov občanov. Nadaljnje poglavje obravna- va vprašanje pristojnosti ob- čins'ke skupščine, ki obravnava vsa vprašanja, ki imajo pomen za gospodarstvo. Jvomiinalni, kulturni in socialni^- razvoj in življenje občine. Poglavje o delu občinske skupščine obravnava način in tehniko zasedanj občinske skupščine ter sklepčnost zase- danja. Nadalnje pojflavje obravna- va predpise, ki jih izdaja oz. izdaja občinska skupščina, in sicer odloke, odredbe, pravilni- ke, navodila, sklepe in odloč- be. Nadaljnji razdelek lega dela obravnava organe občinske skupščine in to v prvi vrsti predsednika občinske skupšči- ne, skupščinske komisije in odbore oi)činske skupščine ter svete občinske skupščine. V nadaljnjem razdelka obravnava upravo občinske skupščine, in sicer upravne or- gane, krajevne urade, posebej tajnika občinske skupščine, ter kot posebna organa občinskega javnega pravobranivca, sodni- ka za prekrške in službo prav- ne pomoči. V posebnem poglavju so po- leni osnovna določila glede uslužbencev občine ter način njihovega samoupravljanja. 9. poglavje obdeluje oblike neposrednega samoupravljanja v občini in to krajevne skupno- sti, zbore občanov delovnih «vkupnosti in referendume. V. del obravnava družbene ekonomske odnose občine, in sicer sredstva občine, sklade občine in razmerje med organi občine in delovnimi organiza- cijami. Člani plenuma so dajal; k po- sameznim členom svoje pripombe, ki bodo pri končni redakciji osnutka upoštevane. Člani plenu- ma bodo osnutek statuta tolma- čili na sestankih socialistične zve- ze ter bodo pri tem zbral nove dopolnitve statuta, da b- jh la- hko upoštevaj; pr; končnem ses- tavljanju predloga. PTUJ. DNE 14. SEPTEMBRA Ав2 TEDNIK Stran 3 Slovesnost pri „Deiti" ie dosegla svoi namen Slovesnost »Delte«, tc^arnei perila in konfekcije v Ptuju, v soboto, 8. septembra 1962, v zvezi z 12-letnico delavskega samoupravljanja in z otvorit- vijo novoopreinljeiie šivalnice ter likalnice, je imela in je tudi (losrsla trojni namen Predistaviniki oblasti in mno- žičnih Mganizacij iz Ptuja Jan- ko Vo^inec, Lojzka Stropnik, Branko Gorjup, iz Maribora Matija Nadižar in drugi, so si ^zopet vzeli nekaj ur časa in so ga posvetili problemom* Delte* ter njefjega 350-član- skega, večinoma ženskega ko- lektiva, njegovim uspehom in težavam. Vse sta jim na slav- nostni seji raztolmačila v na- îrrvvnrili DrcdsednicH delavske- ga sveta Ivanka Ivančič in di-; rektor Heribert Samuda. j Drugi uspeh slovesnosti je, bil v tem, da so predstavniki iit goStje s svojo navzočnostjo nal slavnostni seji in z ogledom to- varne zagotovili kolektivu tudi bodočo skrb in pomoč za na- ^liiljiiji razvoj pcxljetja. Ob tej priložnosti so skupno s kolek- tivom izrazili priznanje 78 de- lavkam in delavcem, ki so že ikkI 10 ]vi v tovarni. Na slav- nostni seji so prejeli šopke na- geljčkov in pismeno priznanje za dolgoletno vztrajno in uspe- šno delo. Predsednici Lojzvki Stropnikovi je izročil direkttvr Samuda ob tej priliki velik šo- pek nageljčkov z željo, da bi ji dolgo ostali sveži in da bi ostala >Delti« še dalje naklo- njena ter da bi ji tudi v bo- doče pomagala iz težav. Sam kolektiv je imel, kot tretji us-peli, s to slovesnostjo in ogledom tovarne priliko pri- kazati svoje stroje, naprave, delitev dela in same iŽdelke predstavnikom in potrošnikom, da si je lahko vsakdo zase ustvaril sliko notranjega ustro- ja in življenja v tej tovarni konfekcije, ki je nastala in se razvijala v samem Ptuju in za- posluje stotine žena'in deklet iz Ptuja in okolice. Na dan slovesnosti je kolek- tiv ravno glede na dano mož- nost ogleda tovarne delal in je tako z delom poudaril namen slovesnosti in svojega prizade- vanja, da bi ta tovarna v Ptu- ju ostala, se dalje razvijala in s svojimi izdelki dobro slutila skupnosti, potrošnikom in ko- lektivu, Vj. Direktor Samuda razkazuje obrate Predstavniki in člani kolektita na slavnostni seji »Delte«^ Vedno več urejenih gostišč Sanitarno-higienska inšpekcija iz Ptuja je pregledala v zadnjem ča- su več gostinskih obratov v ptuj- ski občini. Ugotovila je, da je po- trebno notranjost gostišč pa tudi njihovo neposredno okolico bi- stveno preurediti. Domači in pre- hodni gosti, izletniki in turisti iz naše domovine in iz zamejstva naj dobijo ob obisku gostinskih loka- I lov vtis, ki ga zapuščajo nanje ! gostišča na mednarodni ravni, i Inšpekcija je ugotovila, da je marsikje že dostop do gostišč ze- lo zanemarjen in napravi na go- sta slab vtis. Se večjo pozornost vzbuja notranjost same zgradbe, kjer so gostinski prostori. Marsi- kje bi morali biti na novo pre- beljeni vezni prostori, gostinske sobe, na novo bi moralo biti pre- pleskano pohištvo v gostinskih so- bah ali z novimi zamenjane točil- ne mize itd. V največ primerih se ne more sanitarna inšpekcija, pa tudi gostje se ne morejo zadovo- ljiti s sanitarijami. Zaradi vse večje zahtevnosti tu- rizma in gostin.stva in doslednej- šega izvajanja sanitarnih predpi- sov je v občini Ptuj v zadnjih treh letih vedno večje število ob- novljenih in na novo urejenih gostinskih prostorov, zlasti ob važnejših nrometnih festah. V prihodnjih letih lahko priča- kujemo, da ПР bo v nobenem pre- delu občine Ptuj gostinskega lo- kala, ki bi ga lahko smatrali kot nedostojnega in zanemarjenega. Tako bodo narekovale potrebe v zvezi s povečanim turizmom. Elektrifikacija Ptuja in okolice še vedno v teku DES Maribor — okolica, obrat Ptuj je v letošnjem letu dogra- dil ali na novo zgradil, opremil in spustil v pogon več novih trafo- postaj v samem Ptuju pa tudi na podeželju. Do konca letôînje- ga leta bo zgrajena predvidoma še trafo-postaja v Hvaletincih ih bo priključena na daljnovod. V Ptuju je začela pred nedav- nim delovati trafo-postaja v Lac- kovi ulici, ki napaja omrežje te- ga dela mesta z no>vimi stavbami, s Komunalno in Narodno banko, hotelom »Petovio« in tudi »Beli križ«. Na obratovanje .'■.e čaka nova trafo-postaja na Vrazovem trgu, ker še ni potegnjen nov kabel čez most. Novi trafo-postaji sta še v Preradu in v Pobrežju pri Ptuju. Doslej je v letošnjem letu opravljenih nad 450 priključkov hišnih omrežij in nad 700 novih odjemalcev električne energije. S tem so priključeni na omrežja tudi potrošniki, ki niso prišli na vrsto takoj ob elektrfikaciji kra- ja, ker niso imeli sredstev ali pa so jih ovirale druge težave. Na vrsti je še sedaj Stanošina, k: jo tudi sedaj elektrificiralo. Težave z elektr fikacijo kraja so še v Preradu. Prvotno je bilo dogovor- jeno, da bo za elektrifikacijo Prerada podjetje DES investiralo nad 4 milijone dinarjev, drogove in pomožna dela pa bodo prispe- vali interesenti. Ker pt ni prišlo do uresničenja dogovora glede drogov in dela, tudi podjetje ni začelo z vlaganjem svojih sred- stev. Trafo-postaja sicher že stoji, ne služi pa še namenil, ker še ni omrežja za potrošnike. Pred nedavnim je dobila Ljutf- merska cesta, Ciril-Metodov dre- vored in cesta na grad ulično razsvetljavo. Razsvetljava na grad še ni v celoti izgotovljena, ker; so za to cesto poleg stoječih luči predvidene tudj viseče luči Ч kovani izvedbi in te še niso mon- tirane. HV. I^agistrat s topiovodom Podjetje »Toplovod« Maribor bg predvidoma do 1 oktobra 196^ končalo z deli v zvez; s celotno toplovodno instalacijo v zgradbi ptujskega magistrata. i Prvotna centralna parna instaJ lacija je popolnoma odpovedala.: Vse cevi in radiatorji so morali biti odstranjeni in na novo mon-^ tirane nove cevi za toplovod, ki' ge bosta oskrbovala dva kotla V! kleti zgradbe. Vsi prostori v zgradbi bodo zopet centralno se- grevani. Nova toplovodna nape- ljava bo stala nekaj nad 7 mili- jonov dinarjev. TAP razstavlja na zagrebšivilnih nagovorijo je bilo opisano njegovo skromno, ven- dar po delu in po številnih vrli- nah ter čednostih bogato živ- ljenje. Jovan Stojanovič, ki je spremljal pokojnega iz kraja nesreče domov v Juršince, je povedal o Ludviku v svojem imenu in v imenu njegovih vrstnikov in predpostavljenih vse najlepše. Prav tako se je ¡ z izbranimi besedami poslovil ' od Ludvika njegov nekdanji ¡ šolski upravitelj iz Juršinc Ko- л^ačič. za njim pa še član strel- ske družine in Ludvikov pri- jatelj Veršič. predsednica mla- dinske organizacije, predsednik prosvetnega društva itd. Nje- gov sošolec in najboljši prija- telj Ludvik Toplak iz Most j a je z nadvse ganljivimi beseda- mi opisal njuno prijateljstvo, zadnje srečanje na dopustu in drugo. Njegove besede so ga- nile prav vsa srca ter orosile oči domala vseh prisotnih. Končno je četa vojakov v čast spominu na pokojnega izstre- lila tri salve. Tudi strelska dru- žina iz Juršinc je izstrelila tri salve. Odjeknilo je v sončnem jutru in odmev se je izgubil med vinogradi, sadovnjaki in gozdovi in na vse strani, kjer je Ludvik tako rad hodil in prepeval. Prav tako so tudi pesmi pevskega zbora segle do srca množici, ki se nikakor ni mogla posloviti od Ludvikovih svojcev in od groba ter se raziti. Številni venci društev, sorod- nikov, prijateljev in znancev, z belim cvetjem in žalnimi tra- kovi, so prekrili njesTov pre- rani írrob. BJ. Najnovejše * vesti • Strmoglavilo ameriško letalo Seal Beach (Kaliîornijn), 13. sept. (AP.) — Danes po- noči se je tukaj v plamenih zrušil patruljni bombnik ameriške mornarice. Letalo se je razbilo na neki njivi v bližini skladišč streliva. Vseh devet članov posadke se je ubilo. Pilot je z velikimi napori obdržal goreče letalo v zra- ku toliko časa, da je prele- tel gosto naseljene četrti tega mesta. Nesrečo je po- vzročila okvara na motorju. * Beograd: Tito sprejei sovjetsicega vele- posianiica Predsednik Tito je sprejel ' včeraj v Belem dvoru novega izrednega in opolnomočenega ¡ veleposlanika SZ v Jugoslaviji Aleksandra M. Puzanova. ki mu je izročil çover.lnice. ^ Rim: zdravnilci ne bodo stavicali Kot poroča Reuter, je Zveza italijanskih zdravnikov odsto-l pila od napovedane tridnevne stavke, ki bi se morala začeti 15. septembra. Zdravniki so sprejel; povabilo premera Fan- fanija za pogajanja z italijan- sko vlado. Hruščevu Predsednik ministrskega sve- ta SZ Nikita Hruščev je spre- jel državnega ministra in stal- nega predstavnika Saudove Ara- bije v OZN Ahmeda Šukeirija ki je na obisku v SZ in ga zadr- žal na kosilu. Oglašujte V ,,Tednibu'' 10.000 TRUPEL IZVLEK- LI IZPOD RtfŠEViN # Teheran, П. sept. (AP) Џ General Abdul Husein Не- ф jazi je urad sporočil, do so ф vojaške enote in reševalne Ф ekipe doslej izvlekle izpod # ruševin več kot 10.000 tru- Ф pel ljudi, k) so izgubili živ- Ф ljenje med nedavnimi po- # tresi v Iranu He jazi je iz- # javil, da je še vedno pre- Л cej trupel pod ruševinami- Še nekaj o nabavi premogla v Ptuju z nastopom jesenskih dni je vedno večje zanimanje za pre- mog, zlasti za tistega, ki je bil namenjen potrošnikom po regre- su, ki je tudi že plačan, kljub temu pa ga od nikoder ni. V Ptuju so z nabavo in prodajo premoga, oziroma kuriva sploh, bavi trgovsko podjetje »LES«. Pri njem sem naročil premog že prve dni maja. Večkrat sem hodil k podjetju spraševat, kdaj ga bom končno dobil, vendar nimam te sreče, da bi prišel na vrsto, ko gaè dobijo ali da bi ga našel na za- logi. Večkrat sem naletel na stranke, ki so se pred vrati pod- jetja »Les« jezile nad odgovorom: »Premoga ni!« Ker se to vleče v nedogled in ker je to vprašanje na dnevnem redu, me je začelo resno zanimati, kje so ovire in vzroki, da ni in ni premoga, če- prav je znano, da vagoni priha- jajo in da si je že marsikdo na- polnil svojo drvarnico. Pri podjetju »LES« mi je sarp predstavnik podjetja pojasnil: »Premoga ni vsled tega, ker podjetju »LES« rudnik Velenje ne dobavi pogodbene oziroma na- ročene količine. Zdaj nam dolgu- je tisoč ton premoga iz naročil in to do meseca avgusta!« Za tem grmom torej tiči zajec. Torej nič ne pomaga premog naročiti in ga plačati, ee ga pa potem ni. Pod- jetje »Les« potemtakem ne nosi nikake krivde irr odgovornosti? Se dalje se bo potemtakem doga- jalo, da bodo hodili potrošniki pred »Lesova« vrata zaman ča- kat in se jezit? Naj bo kakorkoli, ampak 'smat-, ram. da bi se dalo tudi vprašanje preskrbe potro.šnikov s premogom primerno urediti, da ne bo ne- volje ob tem vprašanju, kdaj bo prispel premog za t»ga. 'V defektu — rabimo vzmet — na pomoč«! Prvi avtobus, ki je bil v re- du, je nadaljeval pot proti Lo- garski dolini ^Ijub razočara- nim obrazom druge skupine, ki ni mogla nikamor in je mora- la ostati v Mozirju. Med vožnjo so vsi opazovali krasote Sa- vinjske doline na levi in desni strani ceste, hiše, cvetlične vr- tove, njive, sadonosnike, pred- vsem pa planine. Pot je bila vedno ožja in vedno bolj nn podnožju hriba tesno ob strugi Savinje. Nasproti nam je pri- peljal avtobus. Prišel je srečno mimo nas, samo mi smo mo- rali v jarek in le prisebnosti šoferja smo pripisali, da se nam ni pripetilo kaj hudega. S ho-ruk klici in vsak s svojo močjo v skupni akciji sm" končno spravili avtobus na ce- sto ter nadaljevali z vožnjo v Logarsko dolino. Tti naš je pozdravilo sonce in pred nami se je odprl prekrasen planin- ski svei sirih, v nebo štrlečih, v sončni svetlobi se bleščečih skal Ojstrice in Okrešlja. Vsakdo je takoj pozabil na vse težave s poti, ko ga je prevzel planinski zrak in ko je obču- doval lepote Logarsike doline. Po kosilu pri sestrah Logar smo odšli proti OkreSlju; neka- teri so se'podal: proti slapu Rin- ke. Tudi tja niso mogli vsi. Sicer strastnemu planincu Vinku se je pripetila mala nezgoda — pr sko- ku po pečini si je poškodoval no- go. Na srečo je bila v skupini članica kolektive Branka, bivša medicinska sestra, ki mu je bila v prvo pomoč, da ni bilo večjih komplikacij. Iz Logarske doline smo se vr- nili v Mozirje radovedni, kako je z drugo skupmo in s pokvarjenim avtobusom. Vse smo še našli tam, v gostilni, pri dobri kapljici, vse zidane volje. Osem ur dela je bi- lo potrebnih, da je bil avtobus spet sposoben za vožnjo. Z nami So se odpeljali vsi v Velenje. Videli smo tudi Velenje, neka- teri prvič, nekateri so ga videlij že drugič. Občudovali smo nove! zgradbe, stanovanjske in poslov- ne, parke, športna igrišča, skrat- ka vse," ker nam je v tako krat- kem času moglo pokazati novo, ljubeznivo Velenje. Občudovali smo vse, kar so napravile v Vele- nju marljive roke gradbincev in rudarjev s prostovoljnim delom, da je kraj tako lep in urejen, da So njihove ceste in poti asfalti- rane. Kljub navedenim težavam je doživel ta dan naš kolektiv mno- go lepega; nabral si je lepe vti- se in spomine, saj je ta dan spo- znal lep del naše turistično za- nimive slovenske zemlje. I. Savinja prfd slapom Rinka v Lo-j, garski dolijii. (Posnetek J. Vrabl.)j Ptuj Kdo naj sprejme pošto brez naslova? V poštne nabiralnike v Ptuju in drugod mečejo neznanci pisma in dopisnice ter razglednice brez na- slovov in brez polnoizpisanih imen in naslovov. Zato se dogaja, da obležijo pisma določen čas v Ptu- ju, potem pa jih odpravijo v Ma- ribor, kjer je za tako pošto shra- njevalni urad. Ni čudno, če se nato lep čas od- pošiljatelj in zamišljeni, pa ne napisani prejemnik, jezita. Zakaj ni odgovora, kaj se je zgodilo, da ni pošte kljub dähi besedi in obljubi. V t-esnici pa je vmes sa- mo majhna povr.ínost. LMS MorkovcI nameravti nabavili televlior Aktiv LMS Markovcl namerava kupiti televizijski sprejemnik. V ta namen že zbira prostovoljne prispevke med članstvom in je organiziral dve veselici pri telo- vadnem domu »Partizana« Mar- kove!. Pt-vo prireditev je imel 6. maja, žadrtjo pa v nedeljo 9. sep- I tembra 1962. Prireditve se je ude- i ležilo mnogo mladine Iz okoliš- I kih vasi. Osemletka »Ivana Spo- lenjaka« ima letos 536 učencev v osemnajstih oddelkih osnov- ne šole »Ivana Spolenjšake« v Ptu- ju — Breg obiskuje v tem šol- skem letu 1962/63 274 dečkov in 262 deklic. Ali veste? 1. Na katerem jadranskem oto- ku so mesta: Selca, Supetar, Bol. Sumatrin in Milna? 2 Kako je umrl Janko Kersnik? 3. Koliko sur (poglavij) ima koran? 4. Kdo je vodil jugoslovansko delegaci- jo na mirovni konferenci leta 1946 v Parizu? 5. Kdo je avtor zname- nitega romana »Babbitt«? 6. Kje se je rodil Slavni matematik Ju- rij Vega? 7, Kdo je organiziral in izvršil uboj nad Julijem Ce- zarjem? 8. Kako je bila po grškem bajeslovju rojena boginja modro- sti in vojne umetnosti Atena? 9. Katera je najdaljša ulica na sve- tu? 10. Katero mesto ima največ- je hladilnice na svetu? (EDI) Rokovnjači za zapahi v Cvetkovcih živel je dolgoprsti Andrej, skladišče veliko doma je imel. Vse kar pod ključem močnim ni bilo, se k njemu na dom je preselilo. Vile, verige, in mešano robo pospravil v svojo je garderobo. Ko pokradel kokoši je, zajce, zajklice, potem ga dosegla je roka pravice Vsa dela njegova je dala na sito, vest mu izprašala je temeljito. Na koncu pri izpraševanju vesti vsi njegovi pomagači na dan so prišli. Skupno so kradli, sedaj skupno sedijo, na zajce, kokoši, spomine budijo. Rešitve Pregovor na črticah: Nekaterim napake pristajajo, druge vrline kaze. Izpolnjevanka: Bori. Odgovori na vprašanja: AU veste? 1. 9. aprila 1910. 2. S Pompejem .n Krasom 3. Nemški pesnik :n dramatih Friedrich Schiller (1759-1805) 4. Jupter. 5. Pohlepni krčmar in posestnih Miklavž Topolščak. 6. 24 pol. 7. 10. maja 1961. 8. Francoski fizik Denis Papin 1*^ ta 1688. 9. Kisik, silicij in alumnij. 10. Milijon na četrto potenco. JI_Jl_Jl-Jl-Jl_Jl-^ ' " Ч JL-J1_J1_JI_JI_1L_11_J1_J1_11_J Naše zdravje Želodec in ¡etra Mnogo ljudi ravna z želodcem ' zelo grdo. Zato pa tudi mnogim ljudem povzroča želodec mnogo skrbi. Poglejte vendar Kalina — koli- ko je teh Kalinov! — tako na- vsezgodaj, še neprespan in če- meren pogoltne hlastno, mogoče kar stoje svoj kruh in si nalije še hitro skodelico vroče kave. Njegova prva skrb velja jutra- njemu časniku, ki ga prav tako v naglici »požira« kakor svoj zaj- trk. Pri tem pa se še čudi, da ni nič kaj zadovoljen s svojim že- lodcem. Bolečine v želodcu po- vzročajo slabo voljo. Čezmerna čemernost pa »udari na želodec«. In tako smo prišli do slovitega pse, ki Se sam vgrizne v rep. »Živčni želodec« šteje med modne bolezni, kakor »menažer- ska bolezen«; modna zato, ker ve- lja dandanes skoraj za obrekljivo, da imaš nekaj tako »postranske- ga« kot je želodec. Kdor želi, da ohrani želodec zdrav, mu ne osta- ne nič drugega, da si — poleg drugega — vzame nekaj časa. 1. Privoščite Si redne obroke in imejte zanje dovolj časa! 2. Med jedjo se ukvarjajte z jedjo in ne smatrajte jedi za ne- ljubo prekinitev neodložljivega dela! 3. Ne -izpostavljajte želodca pre- velikim toplotnim razlikam, kar Se zgodi, če med vročimi jedili pijete ledenomrzlo pijačo! 4. Ne obremenjujte želodca z neprestanim dovanjanjem nasladil in dražil, kakor so alkohol, niko- tin in kofein! 5. Bodite dobre volje! Izogibaj- te se prepiru, ali pa ga čim prejel izgladite! j Če Se kljub temu želodec ne- prijetno oglaša, poslušajte nasled- nje nasvete: 1. Varujte svoj želodec s poseb- no hrano in 2. Po glavnih obrokih ležite za pol ure in si dajte na želodec i vročo oblogo! Če vse to po štirinajstih dneh ne bo nič pomagalo in ostanejo težave neihake. se odpravite k zdravniku. Katarji želodčne sluznice in vnetja, zlasti pa razjede ne že- lodcu ;n dvanajsterniku niso pri^ memi, da bi jih zdravi! nestro^ kovnjak. Če boste pravočasno po- slušali te nasvete, sploh ne boste zboleli za resno boleznijo želod- ca. Jetra so z žolčnikom izpostav- ljena marsikaterim motnjam: ali se tvori preveč ali premalo žolča, pojavljajo se vnetja ali pa nasta- jajo v žolčniku kamni. Ti izziva- jo pri ljudeh zastajanje žolča in krče v žolčnih odvodih. To često opazimo pr; ljudeh, ki so bili iz- postavljeni močnim duševnim ali živčnim pretresom. Mnogi ljudje delajo mnogo ta- kega, kar otežkuje delo jeter: pi- jejo preveč alkohola, se preobil- no hranijo ali preobremenjujejo jetra z ostrim: začimbami. Pre- obremenitev organa pomeni nje- govo predčasno obrabo. Pri je- trih je tako, da posamezna pod- ročja jetrnih celic propadajo za- radi prevelikega napora, nado- mešča pa jih brazgotinasto tkivo. Okvarjena jetra so najprej trda in otekla. Pozneje se brazgotine' zgrbančijo in z njimi ves organ. Če preseže izpad jetrnega dela določeno mejo, človek ne more več živeti. Začetek in konec pravilnega de- lovanja jeter je prava prehrana, ne prebogata, ne preveč enostran- ska, važna je zmernost glede al- koholnih pijač. Zdravljenje jetrnih bolezn je samo stvar zdravnike. Vsekakor morate k zdravniku, če opazite naslednje spremembe: 1. bolečine ali občutek pritiska v desnem podrebrju; 2. temnenje seča (barva tem- nega piva); 3. belenje blata (barva rumena do sivobela); Jetra lehko otipamo v desnem podrebrju, če so povečana, ko- likor pač ni preiskava otežkočena zaradi prevelike debelosti. Po dr. Kirchu FELICIEN MARCEAU Proii plačilu Vi, ki niste poznali strica Ev- genija, ne morete vedeti, kakšne vrline so ga krasile in kako nami je bil sred: skušnjav in pasti živ- ljenja v vzgled. In vendar smo v naši družini vedno glavo visoko nosili Zvesti uslužbenci, pošten, uradniki, ne- podkupljivi blagajniki, taka je že dolgo od očeta do sina naša ka- rakteristika. A od vseh teh po- štenjakov je bil stric Evgenij naj- bolj posten. Nadvse rad je pr;{x>- vedoval, kako je v mladih letih razdrl svojo poroko le zato, ker se je dekletov oče, premc-îen sla- ščičar, nekoč pred njim pobahal. da mu jp uspelo »okroq prinesti" davkarijo iGospod.» j? takrat iz- javil stric Evgenij, лко sem ¿m:- vič stopil pod vašo streho, sem menil, da sem prišel le v slašči- čarno. Zdaj pa vidim, da sem ne- vede zašel v razbojniške jamo.« In se je obrnil in se odrekel ne le dekletu, ki ga je imel vendarle rad, temveč tudi misH, da se bo kdajkoli poročil, tako je bil nam- reč ogorčen. Znano je, kakšni so žel pogosto samski strici. A stric Evgenj jim je bil v vzgled. Na njegovo za- sebno življenje nikoh ni padla ni- t senčica. Tako je. zavedajoč se svoje poštenosti in čednosti, bil rad strog sodnik stvarem in lju- dem. Če je srečal kakega od nas nečakov z dekletom poà roko, ga je nemud.-^ma poklcal predse, se po¿animal za njegove nainene, гл resnost mlade osebe, za stopnjo intimnosti, v katero je že privo- lila m nato napel vse sile in si ni privoščil počitka, dokler n; glede na njune odgovore zveze ali razdrl ali pa ji dal svoj bla- goslov. Tako mu dolgujemo tri poroke in pet razdrtih zvez — priznat: pa moram, da se njihove posledice niso vedno ujemale z njegovimi očitno dobrimi nameni. Sam se spominjam, kako me je nekega dne. imel sem petnajst let. zapisal policaj, ker sem se s kolesom vozil po pločniku. Iz strahu pred očetovim srdom sem se zatekel k stricu Evgeniju. »Otrok!« mi je dejal »§e nikol: doslej ni imo] noben član naše družine sitnosti s fiavico. Mar bo s tabo prišla v našo hišo sra- mote? In komaj petnajst let imaš! Trepetam ... Toda tvoja krivda je še majhna Stopil bom h komisarju. Moj prijatelj je. A; če bi se te lotila nova skušnjava, se spomni, da je zaradi tebe mo- ral poštenjak privoliti v dejanje, za katerega se bojim, da je nâi robu zlorabe zakona.« Ne vem«j če je bil kriv slovesni ton njego-' vega govora eli me je pekla vesti toda ulile so se mi solze. Zadostovalo je, da sem se dvaj- set let pozneje spomnil tega do- godka :n Se spet razjokal, tokratj v skromnem salonu poleg sobe. kateri so počivali njegovi posmrt-¡ ni ostanki. Vsi smo bil' zbraniJ njegovi bratje, njegove svakinje» njegovi nečaki in pranečaki Striđ, Evgenij je umrl in mi smo s str- tim srcem premišljeval o izgubi, ki nas je doletela. Teta Zofija je ihtela. Moja nečakinja Margot je skušala najti uteho v svojem pletenju, brez katerega je n:si nikdar videl. Stric Karel, najsta- rejši v družini, je potlači! boleči- no Ш mer.l po dolgem .n росег зо- i bo. Prišel je tisti trenu'tek, ko so formalnosti urejene, mrliški ogla- si naročeni in ko ostane z vami le neusmiljena prisotnost, prisot- nost, le kako govorim' ko ostane le neusmiljena odsntnos' smrti. Tedajci se je oglasil zvonec. Moj nečak Lucijan je šel odpret ;n se kmalu vrnil z majhn.m pa- ketom v roki. »Prišlo je iz knjigarne,« je re- kel, »na stričev naslov, proti pla- čilu. Kmalu bo treba od.šteti tri sto frankov.« »To bo kako delo, ki ga je na- ročil,« je dejal stric Karel »Ubo- gi Evgenij! Tako rad je bral.« Potegnil je iz žepa denarnico, vzel 17 nje tri sto frankov ter jih dal Lucijanu. »Plačaj,« je rekel. Zadnji dolg| je svet.« Zamišljeno je potežkal paket. »Tako je ž vljenje,« je domi- selno prpomnil. Potem ga je dal meni. »Vzemi ga. Tudi ti rad bereš. Knjiga je brez bvoma zadnja mi- sel ngšeaa ubogega Evgenija. Imel bos lep ipom.n.a Ganjen, s solzami v očeh, sem začel paket odmotavati. »Tanka je!« je rekel Lucijaa ki mi je gledal prek(. ramena. S pogledom sem mu velel, naj ho tiho. Družina ni smela ničesar zvedeti. Ne, m smela' N kdar! Kajti knjiga, ki jo je bil strie Evgenij naročil, knjiga, k je bila, kakor je stric Karel dobro pove- dal, nedvomno ena njegovih zad- njih misli, knjiga, res ne vemt kako naj povem, knjigo sta njen naslov in ovitek kar najbolj zgo- vorno izdajala, no, bila je ena ti- stih knjig, ki jih knjigarne pro- dajajo samo pod pultom senilnim starcem in pubertetmm dijakom. Pogledal sem Lucijana Njegov tako prostodušn obraz je spačiK onečastil drzen nasmešek »Niti besedice o tem'« sem mU še zašepetal. K sreči ni sred: žalovanja nihče opazil ne Lucijanovega nasmeška ne moje zmedenosti. Brez težav sem knjižico skril v žep svojega plašča. Naslednj: dan je bil pog^-pb Za krsto je zbrano stopala precejš- Dopisujte v TEDNIK РТГ.Т DNE 14 SEPTEMBRA 19в2 TEDNIK UGoberniku bodo razvili gasilski prapor v nedeljo, 16. septpml>ra 1962, bo v Gaberniku pri Juršincih razvitje gasilskega prapora. V ta namen se že na vso moè pri- pravljajo, saj tak dogodek za manjše društvo veliko pomeni. Društvo v Gaberniku ie ne- koliko let manj delovalo, po letošnjem oziroma zadnjem občnem zboru pa se je razži- velo, kar pričuje letošnja po- večana aktivnost in napoveda- na slovesnost. Nekaj .še imajo sicer članov, ki jih je težko pridobiti med aktivne gasivce, vendar računajo, da ho pri pra- vilnem vodstvu in pri primer- nem načrtu mogoče zainteresi- rati za gasivsko dejavnost vse moštvo svojega območja. Za tokratno praznovanje je sestavil odbor kar poster epo- red. V soboto, 15. septembra 1962, ob 19. uri bo sera gasiv- skcga društva, ob 20.' uri po- liod k pokrovitelju prapora, ki ga bodo pionirji obdarili s cvetjem, ob 21. uri pa kreso- vanjp pri gasivskem domu. V nedeljo, 16. septembra 1962, bo ob 5. uri budnica, ob 10. uri sprejem prapora, ob 13- uri sprejem gostov iu: gasivskih društev, ob 13.45 zbor gasivcev in praporov ter ob U. uri ofi- cialno razvitje prapora. Po programu bo veselica s plesom in drugim razvedrilom. Ce bo le vreme ugodno, bo v Gabernikii v nedeljo velik obisk, saj pričakujejo gasivce iz vsaj desetih društev in mno- go ostalega občinstva. BJ. TednikouD tribuna Še enkrat: letos večje investicije kot lani v članku pod gornjim naslovom v Tedniku z dne 31. avg. t. 1. se navaja, da je imel gozdarski obrat Kmetijskega kombinata Jeruza- lem-Ormož v I. polletju 4 mili- jone dobička na račun prevelike eksploatacije in premalega vlaga- nja v obnovo. Clankar bi se mo- ral podrobneje seznaniti z našim proizvodnim planom in realiza- cijo istega, ie hoče o tem raz- pravljati. Leto.inji plan predvideva 65"/« izrednih sečcnj in krčitev za spre- membo kultur m osnovo plantaž hitrorastočih listavcev. Le 35 "'n je rednih sečenj, ki se pa izvajajo samo \' tistih predelih, kjer je to nujno potrebno iz gojitvenih razlogov. Tako so torej sečnje, redne in izredne, le samo gojitve- ni ukrep. Obrat je letos izvršil obnovo na 51 ha, 120 ha mladih gozdnih kultur pa je bilo oči.ičf-- nih. Nad 30 ha gozdnih površin je bilo izkrčeno za poljpdeljske kulture, pri čemur je stalo samo strojno dein težke stotisočake in česar napadena losna masa no ha še zdaleč ni krila. Obnovljenih je bilo tudi več 10 km gozdnih cest in poti, kar je stalo pr^cri truda in denarnih sredstev. Tndi na občinskp rest" se je navozilo precej gramoza, knr ie bilo pla- čano Iz sredstev obrata. Sleherni član kolektiva se do- bro zaveda, da danes v sociali- stični družbi gozd ni samo molz- na krava, temveč dobro naložena glavnica. Cim več vlagaš, tem večje obresti lahko pričakuješ. Celotni gozdarski obrat dosled- no izvršuje svoje plane, ker se zaveda svoje naloge, da si lahko samo z znižanjem proizvodnih stroškov in zvišanjem proizvod- nje zagotovi osebne dohodke. Predsednik Obr. sveta Strahote mesaton Moč atomskih bomb merij^o s KT (kilotoni) m MT (megatoni). Atomska bomba, ki ima 1 KT, ustreza moči »klasične bombe« od tisoč ton trin.trotoluala, bomba od 1 MT je рк) moči enaka mil:- jontonski bombi frinifrotoluola. Bombi, ki sta padli na Hirošimo (6. avgusta 1945), sta .meli po 20 KT. Jedrske bombe, s katerimi so že delalj poizkuse, pe so imele po 1, po 10 in celo 47 megatonov (MT). Sedaj pa že govorijo o pro- izvodnji atomske bombe z močjo 100 MT. Atomska bomba z močjo 20 KT je s^svojo razdiralno in uničujočo silo zajela krop s premerom bli- zu 7 km, jedrska bomba z močjo 10 MT pa zaseže področje s pre- merom 50 km. Izračun; so pokazali, da bi 10 jedrskih bomb, ki bi imele vsaka po 200 MT paralizirala vso indu- strijo ZDA ali uničile vse polje- delstvo Ukrajine, žitnice Evrope. Vsi za red ма cestah m ulicah Parkiranje koles v Ptuju ne bi smelo biti več pereč problem, ker so po mestu tri stojnice za kole- sa, ki lahko sprejmejo tisoče ko- les In motorjev. Pri tako velikem številu koles kot jih je na območju ptujske občine in pri vrednosti, ki jo predstavljajo kolesa, je vsekakor potrebno misliti na dokončno ureditev vprašanja parkiranja in reda po mestu ob pločnikih pa tudi varnosti koles pred dolgo- prstneži. ki prikrajšajo marsika- terega lastnika kolesa za 20.000 do 40.000 din. Pred nedavnim sem imel prili- ko opazovati nekatere kolesarje. Nekaj jih odpelje svoja kolesa za čas opravkov po mestu v kole- sarnice, drugi pa jih prislanjaju, kjerkoli se jim zazdi. Nekaj oseb je šlo v pekarno v Lackovi ulici. Po njej je vedno velik avtomo- bilski promet, ulica zanj pa je itak pretesna in poleg tega še ob obeh pločnikih prislonjena kole- sa. Iz pekarne se nekateri hitro vrnejo in odpeljejo svoja kolesa, drugi pa moraja čakati in tudi njihova kolesa čakajo na ulici. Izpred pekarne odidejo nekateri pred »Kovino« ali pred druge tr- govine v Lackovi ulici. Prehod pešcem je večkrat onemogočen. Pri »Kovini« Imajo tablico, naj kolesarji in mopedisti zapeljejo svoja vozila v času nakupovanja na dvorišče izza trafike. Na to se malokdo ozira. Večkrat se zgo- di, da pride v to ulico organ LM in odpravi kolesarje in mopodi- ste na svoja mesta, če že sami ne vidijo svarilnih znakov v začet- ku ulice, da je parkiranje prepo- vedano. Večkrat se tudi zgodi, da je ta ali drugi neprevidnež denar-: no kaznovan. Pri tem seveda ne' mine brez prerekanja. V jezi, marsikdo odvrže listek o plačanij globi. Marsikdo se jezi, češ, kakO' morete od mene zahtevati globoka če pa me' niste niti opozorili, da, ne smem tukaj postavljati kolesa ali mopeda. Vprašanja reda na ulicah ne bi smeli prepuščati samo kritiziral nim kolesarjem in niopedistom in organom LM ter sodnikom za prekrške, ampak bi se morali zM red pred svojimi lokali več bri- gati tudi kolektivi trgovin In pod*' jetij, h katerimi prihajajo ljudja po opravkih. Smatram, da se no-; bena ljubezniva prodajavka ne bO; zamerVa stranki, če jo bo opozo- rila, naj si spraA'i kolo na var- nejše »nesto kot je pločnik in naj- si za denar za globo raje nekaji kupi. Skrb vseh preblvavcev ^ Ptuju je red v njem. pa najsi g4j kritiziramo sami ali pa izletniki; in turi'sti. ki pravijo, da nikjer ni- takih kolesarskih zidov ob ploč- nikih kot so v Ptuju. ' Kaznovalne akcije organov I,.M! tudi niso prijeten posel, je pfti ena od rešitev, saj zahtevamo od< organov LM, naj v mestu skrbijo! za red. Ce mora vedeti lastnik avtomobila, kje ne sme parkirati,] lahko ve to tudi kolesar ali mo-i pedist, ki pač ne more predstav- ljati nikakih izjem glede reda nài cestah in ulicah. Kolesarji ir^ mopedisti so večinoma odrasli, vsaj polnoletni ljudje in tem mo^ ra biti ob današnjem cestnem prometu jasno, kaj spada na ce- sto in kaj ne. če hočemo, da s* bo promet normalno razvijal. Nij primerov, da bi organi LM kazno- vali otroke. Njim oproščajo, ozi'* roma poučijo jih, kako se morajOj obnašati na cesti zlasti kot kole-i sarji pa tudi kot pešci. Prav ne-i rodno je gledati, ko mora mlajšii organ LM učiti starejšega kole-i sarja, kako naj se obrača po ce-| sti s kolesom. ■»• zadnjem času so organi pro- metne milice izvedli akcijo po, cestah na celotnem območju ob*' čine in ugotovili, da je nekaj' nereda na cestah zaradi neprevid- nosti, večina pa zaradi pijanosti^ in nagajivosti posameznikov. Kol se zgodi nesreča, so vsi neizpros-' ni tožniki krivcev nereda na ce- stah. Denarna globa in povabilOj k sodniku za prekrške sta le dv* možnosti zresnitve marsikaterega' kolesarja in drugih koristnikov cest, dokler ni večjih nesreč, ko pa se te dogajajo zaradi nepre- vidnega obnašanja na cestah, soj posledice neprimerno hujše ini marsikdo si potem očita, da bi sd nesreče lahko izognil, če bi bilOi na cestah več resnosti in reda.; Tega je dolžan vsakdo vzdrževati-; s poznanjem in uveljavljanjenv restnnprometnih predpisov in- pravil, ki jih mora danes vsakda poznati in upoštevati. BJ. i Obiščite med 16. in 23. Septem. 1962 v Ptuju (magistrat-II.) čebelarsko razstavo, ki bo odprta vsak dan med 8. in 18. uro. lavno priznanje Siniiiiiaini politični šoli v Ptuju Uspehi, ki jih j« dosegla Sin- dikalna politična šola Ptuj so bili za. vzpodbudo, da se je dne 10. septembra 1962 zbralo v De- lavskem klubu v Ptuju 25 funk- cionarjev zveze sindikatov in za- stopnikov delavskih univerz iz okraja Maribor. Med udeleženci sta bila tudi predsednik občin- s)kega sindikalnega sveta Varaž- din in tajnik OSS Maribor. Imenovani so .se zbrali v Ptu- ju zaradi posveta o nadaljnji vzgoji sindikalnih kadrov. Uvod- ni referat je imel sedanji vodja družbeno ekonomskega sektorja DU in član nadzornega odbora ObSS Ptuj tov. Drago Zupančič. V referatu je nakazal razvoj in delovanje Sindikalne politične šole, ki je nastala iz potreb in želje, da bi naše delovne ljudi vodili dobri, SF>osobni, razgledani politični delavci. Prvotna obli- ka vz.goje teh kadrov so bili se- minarji, ki SO sicer dali dobre rezultate, vendar pa so obenem tudi nakazali, da ne morejo za- dovoljevati potreb po širokem sistematičnem izobraževanju. Tako izobraževanje bi lahko da- la le dobro organizirana šola. Misel o taki šoli se je začela ure- sničevati 1. 1959 v jeseni z usta- novitvijo Delavske univerze v Ptuju, kjer je bil osnovan tudi družbeno ekonomski »elctor. V sestavu tega sektorja so bile vse priprave za čimboljai program za izbiro čimboljuh predavate- ljev. Občinski sindikalni svet je izbral najbol.iši kader, ki je že aktivno delal v sindikalnih po- družnicah. V uvodnem refseratu je po- drobno analizirano delo posamez- nih letnikov sindikalne áole, ki je začela prvič delovati pvoz-imi 1. 1960 in to kot pn'a tovrstna šola v Jugoslaviji. Doslej so bili dovršeni trije letniki v Ptujai, dva pa v Majšperku. Iz referata je jasno razvidno, s kakšinimi problemi se je mora- la sindikalna politična šola v te- ku svojega razvoja spK>prijeti. Jasno je bilo tudi razvidno stop- njevanje kvalitete v tej šoli. i Referent je poudaril posebno! 4 momente: namen šole, kadro-^ vanje, programe in materialna stran šole.. Za uepežen razvoj; šole je posebne važnosti praviln* izbira kadrov za to šolo. Izbor predavateljev ne predstavlja več posebnega vprašanja, ker si je znala Sindikalna politična šola zagotoviti stalne predavate-lje, ki bodo ob stalnean kontaktu z DU pripravljali kvalitetna predava- nja. Teze za svoja predavanja bodo z navedbo obvezne in do- daitne literature predhodno po- sredovali sluáateljem. Programi, ki so bili sestavljeni po izkuš- njah dosedanjega dela in potreb, so točaeno v razpravi v sindi- kalnih podružnicah ter je priča- kovati, da bo program dopolnjen s tehtnimi in dobrimi predlogi. Delo v SPS se odvija po so- dobnih metodah v seminarjih, v študijsko debatnih krožkih, združenih z ekskurzijami. Ze v prejšnjem letniku so bile šoli prikljoičene tribune, ki bodo za- vzele v naprej àe intenzivnejše obleke. V teh se bodo sluáateljd v ra^go^'Orih s predstavniki po- litičnih organizacij in oblaisti te- meljito poglabljali v aktualne probleme, bodo pa .se tudi sami usposabljali kot vodje se.stavkov in diskusij. Program predvideva tudi mnogo praktičnega udejst- vovanja slušateljev samih kot je z izdelavo različnih poročil, za- pisnikov, statistik sindikalne blagajne i'td. ^ Praktičen matičnjak pri Plelakovem Sebelnjakn v Doklecah V razpravi so se dotaknili tu- di finančnih vprašanj vsdndikal- no-politične šole. Doslej Je to vprašanje bremenilo izključno Delavsko univerzo, ki je nosila stroške za predavatelje, za po- trebne prevoze, avdiovizualna sred-stva in skripte. Ker pa je DU Ptuj s 1. januarjem 1962 pre- šla na samofinanciranje, je bilo treba spremeniti način v dote- kanju finančnih sredsitev. Po- trebna sredstva za nemoteno de- lovanje SPS, ki vzgaja politični sindikalni kader, bodo morala odslej naprej dotekati s forumov, za katere se ta kader šola, o če- mer vodi vso skrb ObSS Ptuj Živahna diskusija, ki j« sle- dila referatu je dala mnogo kon- kretnih in korietnih mi.<ïli in predlogov ter so vsi udeleženci z zadovoljstvom odhajali s tega posveta, na katerem so se obo- gatili z izkuánjami SPS v Ptu,iu, kateri so soglasno izrekli vse priznanje . Udeleženci prosveta 90 svoje misli izmenjali še tudi vnaprej, ko so si ogledali mimo različnih posebnosti našega mesta tudi pe- rutninarsko farmo, naš novi ho- tel ter klet »Slovenskih goric«. Znidaršič Anica IBBHIBBBBHBBBl • Moskva: 2000 gle- davcev na nastopu »Lada« Predsednik vrhovnega sovjeta ZSSR Leonid Brežnjev in mini- ster za kulturo Jekaterina Fur- ceva sta si ogledala nastop an- sambla narodnih pesmi in ple- ov »Lado« v Moskvi. S tem na-' topom je »Lado« zaključil go- tovanje v Moskvi. Na moskovskem nastopu je pozdravilo »Lado« 2.000 gledav cev. ■ Upoko|enci iz Šoštanja na obisku v Ptuju v četrtek, 13. septembra 19i»2, je obiskalo nad 70 članov in članic Društva upokojencev iz ■Šoštanja Ptuj. Enodnevni izlet r Ptuj T vlakom no upokojenci priredili na porabilo društva v Ptuju z namenom, da bi si gostje iz Šoštanja ogrledali ptuj- ske znamenitosti, da bi spo- znali kraj in ljudi in da bi ee s ptujskimi upokojenci pome- nili o raznih skupnih rpraša-« njih. Takoj po prihodu vlaka 90 krenili gostje iz Šoštanja k spomeniku padlih borcev NOV na ptujskem mestnem pokopa- lišču, kjer so položili venec ob nagovoru predsednika društva Šoštanj Franja Stanovska in ob petju moškega pevskega zbora društva upokojencev iz Sošta-i uja. Po Ptuju je Todil goste agil- ni član ptujskega društva Jo?e Domajnko. ' Pd. Doma pripravljene osvežujoče pijače Sveže citronsko mleko Ledeno, nesladkano mleko spe- nimo in vlijemo vanj precej en li- monin sok. Zatem ga stepamo da- lje in postavimo na mizo. Takšno mleko je namenjeno takojšnji rabi. Cltronskq mleko - kuhano Liter mleka zmešamo s pol žli- ce riževe ali krompirjeve moke. S citronovo lupino ga kuhamo in močno mešamo. Zatem vzamemo lupino iz mleka In med štepanjem prilijemo limonin sok. Sladkamo ga po okusu, ohladimo pijačo in jo pred serviranjem še enkrat močno stepamo. Robove kozarcev okrasimo t limonino rezino. Bana nov nofiitek Pol litra ohlajenega mleka spe- nimo z dvema rumenjakoma, vmešamo dve pretlaCeni banani, osladimo s sladkorjem v prahu in izboljšamo t rumom. Francoski čokaladnf frappe 10 dkg naribane čokolade razto- pimo v litru vročega mleka. V kozarce dénemo en rumenjak ter ga prelijemo s čokoladnim mlekom in garniramo s sladko smetano. Slednjič prilijemo še malce ko- njaka. Sadno mleko Gost jagodni sok spenimo I sladkorjem v prahu in nalijeme mešanico v kozarce. Prelijemo z ohlajenim mlekom in kislo vodo. Na podoben način lahko uporabi- mo tudi druge vrste sadja. K mlečnim pijačam serviramo posebej kocke ledu in slamice. nja množica ljudi. V cerkvi je župnik imel pridigo, v kateri je pel slavo pokojnikovim vrlinam, njegovi poštenosti, strogosti nje- gove nravi. Moral je biti ginjen. Toda spomin na žalostno knjigo mi je to preprečeval. Lucijan je stal poleg mene. Ujel sem ge, ko se je smehljal. Sklonil se je k meni. ■>Še' dobro, da župnik ni videl knjige,« m; je zašepetal. Vzdihnil sem. O, ne bom si na- zadnje mslil. da je bil stric Ev- genj nepoštenjak. Človek sme ljubiti razuzdane knjige, ne da bi zato neh'ì] biti zgled knjigovodij. Toda stric Evgenij je hotel biti tudi zgled čednosti. In tu se nam je lagal Lagal se nam je. kadar se je kazal v procesijah, kader nam je očital malenkostne napa- ke. !n kadar nam je s sledkim nasmeškom govoril- »Cemu bi ho- dil v kavarno? Knj ge so najbolj- ša družba,*! ter pri tem mislil na to reč, se torej veselil te reči' [n začel sem dvomiti o ljudeh. Kajti če je uspelo stricu Evgem- ju, da nas je tako prevanl, kaj si potem šele lahko mislim o po- štenosti in čednosti drugih? Tam, v tisti cerkvi, sem začel postajati drugačen in takega me js nekoč Po pogrebu srečal stari prijatelj Oskar Meulon. Peljal je ne sprehod svojega najmlaješga. fantka štirih, petih let. Z Meuloncm se že nekaj let nisva videla. Vprašal sem ga, ka- ko se imajo njegovi. »Na žalost,« mi je dejal potrto, »smo izgubili ubogo teto Ivano. Poznal si jo, kejne? No, mrtva je, fant moj.« Izrekel sem mu soželje. i>Tako dobra ženska . . .« »Tako dobra ženska!« je povzel z večjim zanosom kot bi. človek pričakoval. »Tako dobra ženska! Vsi smo bih te misli. Daj. priznaj, da si jo imel za slaboumno. Ni- kar se ne opravičuj, saj smo bili vsi tega mnenja. Kolikokrat smo se zebavali na njen račun! Neum- nost tete Ivane! Nevednost tete Ivane! Nje ni to nič prizadelo. Ta- ko je bilo splošno, posvečeno mnenje' Kaj je n-smn nekega dne prepričevali,' da na velikih pami- kih solijo salato z morsko vodo, drugič pa, de je Tanger glavne mesto Islanda? Pretvarjala se je, da nam verjame in nedvomno za- to, da bi nas zabavala, ponavljala naše neslanosti. Kajti pretvarjala se je, fant moj!« »Pretvarjala se je?« »Teko je! Ali veš, kaj smo od- krili po njeni smrti? Ugani, s čim se je pri štiriinsedemdesetih le- tih ukvarjala naša neumna, buta- sta, bedasta norica Ivane! Učila se je ruščine.« »Ruščine ?« Tudi jaz se čudim Ruščine Najtežjega vseh jezikov. In na- skrivaj. Skromno. Niti besedice ni rekla ter nas pustila, de sme zbijah šale na račun njene neved- nosti. Grozno, to se nam je mo- gla smejati v pest. Si predstav- ljaš? Ne da bi kaj rekla. Kako tr- den značaj. . . Poleg tega si lahol< še marsikaj drugega mislimo Kajti naposled se človek ne lot štud j jezikov z ruščino Verjetne se j'h je že prej neka.i nauč le Žal je odnesla skrivn'^^-' v qrob a kdo ve, če n¡ znala tudi angle- ški, nemški, španski, portugalski in kaj vem, kej še vse? Človeku se zvrti v glavi. Kako je bila vsa zamaknjena, kadar sem izjecljal nekaj angleških besed, najbolj be- dastih, najbolj znanih besed, egg» and bacon, how do you do . . .« »Neverjetno!« »Neverjetno! Ni mi treba pra- viti. Toda kako smo se vsi spre- menili od tistega časa! Saj si nas poznal, saj si poznal na.šo dru- žino. Dobro veš. kakšni smo bih. Veseljaki, ne preveč resni, vedno priprevljcni na šalo, življenje smo jemali takšno, kakršno je, se po- žvižgali na vse. Vsakdo je imel svoje posebnosti, svoje konjičke. Moj brat je hodil za protistutko. Njegova žena . . moj bog. saj si moral tudi ti priti pri njej na vrsto, ne? Sem sem podpiral strop v kabaretu, moja žena pa je ves dan kvartala Vse to je zdaj precej drugače. Moj brat se je znova vpisel na medicino, ki jo je bil pustil v drugem letniku. De. da, fant moj, pri štir-deset h le- tih hod: spet pogumno na p-eda- vanja in upa, da flu še čaka ble- steča kariera. Znano ti je, da nam je oče zapustil filigransko delav- nico. Ker smo bih preletti, da bi se z njo ukvarjali, smo jo zaupali oskrbniku, ki nas je goljufal; Zdaj sem jo sam vzel v roke. Vse kaže, de bo postala ena prviiil v okolišu. Moja žena prevaja inj enega njenih prevodov bodo t(( dni objavili. Nekoč sem imel le-^ ne sinove. Zdaj je dovolj, da jirrt omenim teto Ivano in spravijo st k delu. Pretekli mesec je bil Ivanček prvi v razredu!« »Kej takega!« Za hip sva se ustavila in pre- mišljevala o življenju, njegovih skrivnostih, njegovih preseneče- njih. »Toda,« sem nato povzel, »neče- sa pa ne razumem. Povedal si mi, da se je tete ruščine le na- skrivaj uč la Kako si tedaj to zvedel?« »Po naključju, fant moj. Po ne- verjetnem, golem naključju Po- misli, ravno na dan pogreba je poštar prinese! paket, naslovljen na teto Ivano. Odprli smo ga. No- tti »mo naili knjiflo, ki jo je bil« neročila. In knjiga je bila ruska slovnica. Verjemi mi, ne slovnica za začetnike. Slovnica tretje stop- nje, skoraj za diplomirane štu- dente. Lahko si misliš, kako smo b,li osupli. Knjigo so poslal: proti plačilu, stala me je tri sto fran- kov. Rade volje sem jih odštel. Vedno ti dobro de, če zveš, da nekdo več velja, kot si fi mislil« Pošiljka proti plačilu! Ravne nâ dan pogreba! Tri sto frankov! Ta- ka podobnost me je mogla izne- naditi. Iznenadila me je. me spremljala ves dan Kakšna skrvnost Se skriva za tem? Ka- tera knjigarna nudi usluge 1* mrtvim ' 7>9če| sem hoditi za pogreb'- Zadoštovalo je, da sem prejel pis- mo s črnim robom in že sem *« odzval turobnemu vabilu Če sem videl kje v seti črno zastavo, sera vstopi in obzirno povprašal aH n poštar prinesel nekega paketa? Ali n so dobili pošiljke iz neke knj gerne Skrbno sem bral mr- liške oglase. STRAN 6 TEDNIK PTUJ, DNE 14 SEPTEMBRA 1962 SOBE OPREMUENO SOBO nujno iščem Ponudbe na upravo Tekstilne tovarne Ptuj. SOBO IN KUHINJO iščem. Najem- nino plačam za dve leti v na- prej. Naslov v upravi. SOBO IS KUHINJO v Ptuju me- njam za dvosobno stanovanje. Naslov v upravi. SPREJMEM DVA DIJAKA na hra- no in stanovanje. Naslov v upravi. Na STANOVANJE in hrano sprej- mem dijakinji. Naslov v upravU Sprejmem p>ošteno, starejšo so- stanovavko. Naslov v upravi. PRODAM PRODAM HIŠO z gospodarskim poslopjem, sadovnjak in vino- grad, skupno 172 arov. Avgust Volk. Krčevina 131, Ptuj. OSTREŠJE ZA HIŠO prodam. Na- slov v upravi. JAZZ TROBENTO ugodno pro- dam. Naslov v upravi. PRODAM DVE POSTELJI, MIZO in sobno kredenco z marmor- nato ploščo. Budina 18. IZGUBLJENO OKROG 24. AVGUSTA je bila najdena v Spuhlji ŽENSKA JO- PICA. Vprašajte Krčevina 112. RAZNO OBVEŠČAM CENJENE STRANKE, da bo delavnica zaradi čiščenja in renoviranja zaprta od 23. do 28. septembra 1962. — Trpmc Rudolf, frizer, Ptuj, Bezjakova štev. 12. Mestni kino Ptuj predvaja 15. in 16. septembra ro- munski barvni film »DARCLEE«, 18. m 19. septembra francoski film »KAMIKAZE«, 20. in 21. sep- tembra jugoslovanski film »TR- ČENJE NA VZPOREDNIICAH«. Kino »Ruda Sever« Gori- šnico predvaja 15. in 16. septembra ju- goslovanski cinemascopski film »VOJNA«. Kino Zavr? predvaja 16. septembra francoski barvni film »LEPOTICA IN CI- GAN«. Kino Tomaž pri Ormožu predvaja 16 septembra jugoslo- vanski film »LIKVIDACIJA«. Plesno športna sekcija DED »SVOBODA« Ptuj obvešča da prične dne 24. septembra 1962 ZAČETNI PIONIRSKI IN MLADINSKI PLESNI TECAJ. Prijave sprejemamo dne 20., 21. in 22. septembra 1962 od 17. do 19. ure v Narodnem domu. Vse informacije dobite ob vpisu. Upravni odbor. CENE sađ.ta in zelenjave т trgovini na drobno pri »Sadjarju«, trgoT?kem podjetju za odkup in prodajo kmetijskih pridel- kov, Ptuj, Bezjakova ulica, na dan 12. septembra 1962. Cene za 1 kg: bre^ive 40—130 din, čf-JMila 80 din, grozdje 160 din, hruške 30—50 din, jaBolka 50 din, jajca 23 din (komad), krompir 26 din, korenje 50 din, pesa (rdeča) 50 din, paprika — paradiž. 90 din, paprika — babura 80 din, solata 50 din, zelje 45 din. CENE T trgovini z zelenjavo Kmetij, skega kombinata Ptuj (na trgu) na dan 12. septembra 1962: breskve 40—líO din, česen 150 din. čebula 80 din, hruške 40 din, kumare 40 din, ohrovt 50 din, paprika 80 din. paradižnik 60 din, zelje 40 din. ZAHVALA Ob bridki izgubi nepozabnega,! naglo preminulega j Mihaela Fajfarja iz Ptuja, Ormoška cesta 16 ' se zahvaljujemo vsem sorodni-i kom, sosedom, znancem in pri-' jateljem za izraze sožalja, cvetje! in vence, še posebno pa zai spremstvo na njegovi zadnji poti' na ptujsko mestno pokopališče.' Posebno zahvalo dolgujemo! zdravnikom, medicinskemu in! strežnemu osebju ptujske bol-' nišnice za vso pomoč ob njego-S vem večkratnem zdravljenju. • Zahvaljujemo se tudi g. du-^ hovnikoma za nagovor ob odpr-i tem grobu in, za opravljen po-3 grebni obred. \ , Žalujoči: i žena Terezija, Slava, Daniel in] Irena ter drugo sorodstvo, i ZAHVALA Ob bridki izgubi, ki nas je za- dela s smrtjo našega dragega sina, brata, svaka, ujca in strica Ludvika Klalžaria se iskreno zahvaljujemo govorni- kom za ganljive poslovilne bese- de, vsem darovavcem vencev in cvetja in prav vsem, ki so drage- ga pokojnika spremljali v prera- ni grob. Žalujoči njegovi dragi. TUDI NAŠE GLOBOKO SOŽALJE! Svojcem našega tovariša Lud- vika Klajžarja iz Hlaponc pri Ptuju, ki se je smrtno ponesrečil 4. septembra 1962 v Vlasenici v Bosni in je bil prepeljan v do- mač kraj ter pokopan na poko- pališču v Juršincih 9. septembra 1962 ob navzočnosti velikega šte- vila ljudi od blizu in daleč, IZREKAMO GLOBOKO SOZALJE tudi njegovi prijatelji in vrstniki iz Han Pijeska v Bosni Anton Horvat, Alojz Junger, Maks Meško in Franc Vočanec. ŠPORT Visok poraz Drave v Mariboru Maribor B-Drava 11:0 (3:0) V nedeljo, 9. 9. 1962, je bila v Mariboru prvenstvena nogometna tekma med Dravo m drugim moš- tvom »Maribora«. Čeprav je tekma veljala kot prvenstvena, »Maribor« B nastopa izven konkurence. Pri- čakovalo se je, da se bo Drava odločno borila za čimboljši uspeh, toda kljub temu je bila igra nekaj česa enakovredna. Mlado moštvo »Maribora« je bilo mnogo učinkovitejše in je napol- nilo vrata Drave. Napadalci Dra- ve so nekaj časa resno ogrožali domačine. Niso imeli sreče, da bi žoga zatresla mrežo. Napad go- stov, sestavljen iz ^ rezervnih igravcev zveznega ligasa, je F>ote- kal zelo dobro; po krivdi slabe obrambe in vratarja so dosegli dvoštevilčen rezultat. Tekma je bila izven konkurence m vendar bi morah igravci Drave malo res- neje igrati. Moštvo Aluminija je igralo z istim moštvom neodloče- no. Tekmovanje se nadaljuje na- slednjo nedeljo. Aluminij - Nafta 2:1 (0:1) KORISTNI NASVETI Hladilnike enkrat tedensko zno- traj očistimo, ker mnogo slabše hladijo, če je notranjščina zama- zana. Stikalo potegnemo iz vti- kalne doze in hladilnik popolno- ma izpraznimo. Potem no- tranje stene odrgnemo s ki- sovo vodo in umijemo s čisto. Vrata pustimo zatem odprta, da se hladilnik dobro osuši in pre- zrači. Ce ima hladilnik neprijeten, plesniv vonj, ga umijemo znotraj z vodo, ki smo ji dodali hiper- mangana. Raztopina naj bo sve- tlo rožnata, ne temnejša. Živila, ki vsebujejo mnogo vode, kakor sadje, zelenjavo, ribe in meso, hranimo v hladilniku le v zaprtih posodah ali v polivinilnih vreč- kah. Topla jedila najprej shladi- mo, šele zatem jih postavimo v hladilnik. Madeže т belih tkaninah pa omočimo z mešanico treh jedilnih žlic gorilnega špirita in polovice Čajne žličke solne kisline, nato pa takoj speremo z mlačno vodo. Košare kdaj pa kdaj okrtačimo z raztopino kuhinjske soli. Svetile se bodo kot nove. Slanike, ki jih želimo speči, po- ložimo oprane in očiščene za ne- kaj časa v kisovo vodo. Ne bodo razpadli in okusnejši bodo. Učenci in dijaki so napravili med počitnicami mnogo koristnega Na pobudo Stanovanjske skup- nosti Ptuj je v začetku počiit- nic organizirana mladinska šol- ska brigada opravljala razna komunalna in ostala dela na območju mesta. Brigado so se- stavljali učenci zadnjih šolskih razredov osemletk in je sku- paj štela 97 brigadirjev, ki so se obvezali, da bodo v dopol- danskem času opravili vsak po 40 prostovoljnih ur. Mladi bri- gadirji, ki so delali na raznih območjih, so opravili največ delovnih ur pri gradnji nove- ga šolskega igrišča pri Mladiki, ki bo njim samim koristilo. Nujno je potrebno, da še ure- dijo športne prostore. Pri eami gradnji šolskega igrišča so mla- dinci opravili nad 3570 ur, pri gradnji rokometnega igrišča E)rave 280 delovnih ur, pri elektrifikaciji na gradu 135 ur, pri zasipavanju jarkov pri mestnem vodovodu 120 ur. Ce seštejemo te delovne ure, lah- ko ugotovimo, da so napravili s tem delom mnogo koristnega in prištedili mnogo denarja. Zraven mladincev iz osemletk so pomagali pri gradnji in ure- ditvi tudi pripadniki predvoja- ške vzgoje, ki so bili na tabor- jenju v poletnih mesecih. Sta- novanjska ekupnost se najlep- še zahvaljuje vsem, ki so po- magali pri ureditvi mesta ka- kor tudi vodstvu tabora, ki je pri vsem pristopil na pomoč. Pripadniki predvojaške vzgo- je so opravili skupaj 1100 de- lovnih ur. pa Zavod za prosvetno pedagoško službo Ptuj, razpisuje po 15. členu pravil mesto prosvetnega svetovavca za izpopolnjevanje učnega kadra in drugih odraslih. Pogoj: visoka ali višja strokovna izobrazba in najmanj 10 let prosvetno pedagoške prakse. Razpis velja do 25. septembra 1962. Prošnje je nasloviti na zavod za prosvetno pedagoško službo Ptuj. Tovarna perila in l(onfel(clie „DELTA" PTUJ Obveščamo potrošnike, da lahko dobijo т naši trgo- vini v Ptuju, v Krempljevi ulici št- 2 (nasproti trgovine Zlatorog) za vse svoje družineke člane po zelo znižanih "enah: # moško in žensko perilo ter perilo za otroke, Ф ženske balonske plašče za lepo in slabo vreme, # delavske obleke za moške in ženske ter # dežne plašče # in druge izdelke Sindikalne organizacije lahko dobijo za svoje člane gori navedene izdelke v večjih količinah po predhodnem naročilu in izbiri v naši trgovini ali v skladišča. Popust od 10 do 30 "/o za vse navedene izdelke. Trgo- vina odprta med 7. in 12. uro ter med 16. in 18.30. Uprava ZADNJE OBVEZNO CEPLJENJE PROTI DAVICI, TETANUSU IN OSLOVSKEMU KAŠLJU V LE- TOŠNJEM LETU Obvezno cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju bo za vse tiste otroke, ki so bili le- tos že enkrat ali dvakrat cepljeni po sledečem razporedu: ZA MESTO PTUJ v higienski postaji Ptuj, Ormoška cesta 2, 21. 9. 1962 ob 16. uri; 24. 9. 1962 ob 16. uri in 25. 9. 1962 ob 16. uri. ZA OBMOČJE ZDRAVSTVENE POSTAJE JURŠINCl v osnovni šoli Polenšak — 18. 9. 1962 ob 15. uri; v osnovni šoli Vitomarci — 19. 9. 1962 ob 15. uri in v osnovni šoli Juršinci — 20. 9. 1962 ob 15. uri. ZA OBMOČJE ZDRAVSTVENE POSTAJE GORISNICA v osnovni šoli Gorišnica — 18. 9. 1962 ob 15. uri in v gasilskem domu Stojnci — 19. 9. 1962 ob 15. uri. CEPLJENJE PROTI OTROŠKI PARALIZI bo iztočesno. Žličke prinesite s seboj. HIGIENSKA POSTAJA PTUJ OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke In smrti na območju matičnega urada Ptuj Rodile so: Mežnarič Marija, Markovci 9 — Cvetko; Kosi Kristina, Ivanjkovci 45 — Fran- čeka; Auer Marija, Hajdina 43 — deklico; Gajser Jožica, Majš- )erk 5 — dečka; Stefanec Mil- ca, Cezarjevci 33, Ljutomer — dečka; Kovačec Marija, Zamu- šani 59 — dečka; Lašič Marija, Središče št. 13 — Stanislava; Krajne Marija. Naraplje 24 — Stanislava; Vajda Veronika, Tibolci 16 — deklico; Dončec Julijana, Kidričevo 15 — Bran- ka; Miklašič Štefka, PršetinciS, Ormož — deklico; Cizerl Ma- rija. Vičava 31 — Miienko; Ulaga Erika, Mestni trg 1, Or- mož — Armanda; Tili Marija, Ljutomerska 26 — dečka; Lo- zinšek Marija. Krčevina 47 — dečka; Slanic Kristina, Vumpah št. 45 — deklico; Rojko Eliza- beta, Mestni vrh "^1 — dečka; Jurgec Martina, Medribnik 22 — Rajka; Tekmec Terezija,| Markovci 78 — Marjana; Dre-| venšek Ana, Sedlašek 51 — Sta-^ nielava; Polanec Zofija, Jane-j žovski vrh 45 — Stanislava;' Selinšek Gertrude, Starše 79 —j dečka; Krajne Alojzija, ŠaloTij ci 34 — Stanka; Petek Ljud- mila. Starošinci 5 — dečka; Fu-j rek Marija, Nova vas 20 — Mi-^| lana; Primožič Katarina, Po-- brežje 83 — Stanislava; Skle- dar Roza, Cermožiše 68 —, Stanka; Frank Ana, Zupečjaj vas' l/a — Zdenko; Teskač Ma-j rija. Mali Okič 36 - dečka Pišek Jožica, Savinjsko 44 —' Tatjano. j Poroke: Ilič Milan. Cankar-l jeva 6, in Zoreč Rozalija. Can-; karjeva 6; Bogdanovič Milan,' Kumbor 40, in Meglic Jerica,: Cvetkov trg 2. \ Umrl je: Veissbacher Ivan,i Ljutomerska 6, rojen 1905, umrl 9. septembra 1962. ^ KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Dne 27. 8. 1962 so darovali kri krvodajavci iz strojnih delavnic v Ptuju in to: Vajsbahet Bruno, Hrga Vinko. Brodnjak Ivan, Bela Peter, Kralj Vili, Zamuda Stanko, Gol Anton. 28. 8. 1962 so darovali kri kr- vodajavci iz Podlehnikà: Šlehta Božo, Šlehta ^Elizabeta, Vindiš Ivan, Podgoršek Marija, Dreven- šek Anton, Sakelšek Marija, Dre- venšek Ignac, Pulko Jože, Jeza Marija, Vrečar Vinko, Svenšek Ja- kob. 6. 9. 1962 so se prijavili nasled- nji krvodajavci iz Grajene in Mestnega vrha: Potočnik Amalija, Krepek Katarina, Kokolj Jože, Krepek Franc, Kumer Roza, Ku- mer Vinko, Osterc Genovefa, Lov- renčič Pavla. 4. 9. 1962 so darovali kri krvo- dajavci iz Gorišnice: Prelog Alojz, Podplatnik Marija, Feguš Eia, Do- naj Franc, Zagoršek Jože, Gomil- šek Marija, Pondrk Ciril, Kovačec Marjeta, Kovačec Štefanija, Le- ben Marija, Ivanuš Marjeta, Sisin- ger Franc, Kureš Albert, Bezjak" Alojz, Cvitanič Alojz; Trunk Alojz, Brumen Marija, Petrina Jožefa, Levančič iVIarija, Bezjak Alojz, Kolenko Martin, Kolaric Janez, Pignar Elizabeta, Vogrinec Marija, Zemljarič Kristina, Šegula Marija. Žnidarič Marija, Bezjak Manja, Trunk Ana, Vinkovič Liza, Šmigoc Terezija, Fištravec Franc, Goričan Ivana, Erhatič Angela, Horvat Slavko, C^izerl Franc, Čuš Ana, Zagoršek Stanko, Šešerko Terezija, Kosec Angela, Šegula Martin, Hrga Alojz, Florjančič Jože, Zamuda Jože, Orešnik Emil. Med tem časom so se prijavili naslednji posamezni krvodajavci: Peršuh Anton. Sirovnik Justina, Kelc Marija, Soko Marija, Benko- vič Marija, Kukovec Anton, Hrga Ana, , Hergula Marija, Kukovec Jožefa, Rašl Marija, Korošec Mar- tin. Vsem krvodajavcem in organi- zatorjem lepa hvala v imenu bol- nikov. ' Postaja za transfuzijo krvi, Ptuj Rdeči križ Ptuj