Poštnina plačana ▼ gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma »e ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znala mMečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in »ocijalne namen* delavstva ter nameščencev, stane vsaka beeeda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stan* pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« se ne frankirajo.
Štev. 12.	Sreda, 11. februarja 1931.	Leto VI.
Zasebni nameščenci vseh strok!
Zloraba patriotičnih gesel proti interesom nameščencev.
Zasebni nameščenci vseh vrst tvorijo v državi znatno število. Ima-tao trgovske nameščence, nameščence v industriji in trgovini, v denarnih zavodih, zavarovalnih zavodih, v stanovskih organizacijah in zbornicah, v javnih korporacijah in zavodih, pri zdravnikih, odvetnikih, notarjih itd. Vsi ti nameščenci spadajo na enak način v svobodno strokovno organizacijo, kakor manuelni delavci v svoje strokovne organizacije, ki so neodvisne od vsakršnega tujega podjetniškega vpliva. Enako organizacijo za vso državo imajo tudi zasebni nameščenci v naši državi, in sicer Zvezo zasebnih nameščencev Jugoslavije v Zagrebu, ki ima svoje podružnice tudi v Ljubljani, Mariboru in Celju. Organizacija deluje po celi državi in je ena najmočnejših ter se morajo zbrati okoli nje vse one lokalne organizacije nameščencev, ki še obstoje, ker kot lokalne ne morejo imeti nikdar pravega pomena.
Prav iskreno torej apeliramo, da sc pri imenovani zvezi ali njih podružnicah informirajo o pomenu organizacije vsi, ki se zavedajo, da morajo biti nameščenske organizacije ravno tako neodvisne od podjetniških vplivov kakor delavske, če hočejo voditi boj za izboljšanje svojih razmer.
Potrebno se nam je zdelo opozoriti nameščence na to organizacijo, ker hodijo sedaj po naši banovini ljudje, ki hočejo zavajati nameščence v neko beograjsko organizacijo, ki so jo ustanovili podjetniki in ki je zahtevala od vlade, da naj se 2 zakonom določi, da je samo ona Patentirana, hlapec podjetnikov. Ti agenti pravijo obenem, da bodo s teni narodni nameščenci dokazali v dejanju, da so za edinstvenost države in naroda. Ali ni to protauacija ludi naše načelne izjave, s katero smo se izrekli za edinstvenost države že pred desetimi leti in osnovali v tein duhu svoje strokovne organizacije, toda s to razliko, da so naše organizacije odločna za svojo neodvisnost, dočiin je organizacija, za katero agitirajo naši »narodni« in so jo 2 denarjem tudi ustanovili podjetniki, zahtevali zakon, po katerem bodo podjetniki, to je, gospodujoči razred, imeli vso oblast nad njo.
Na to namero »narodnih« hočemo s tem opozoriti zasebne nameščence, ker jim grozi velika nevarnost, da zabredejo pod vtiskom, da gre za »Patriotičen« čin, na povsem krivo Pot. Delavske in nameščenske organizacije morajo biti neodvisne, če nočejo kaj doseči za svojo splošnost. Neodvisnost jim je zajamčena tudi v Mirovnih pogodbah.
Zato se nam zdi tako čudno, da iniamo še civilizirane nameščence, ki sanii odklanjajo svojo svobodo.
Indija Se ni pomirjena
Muslimani proti ustavnemu načrtu za Indijo.
Panindijska konferenca muslimanov je sklenila, da stavi glede indijske ustave svoje predloge, ker se ne strinja s tem, da bi se Indija organizirala kot zvezna država.
Svoje predloge bodo sklenili na Posebni seji ter jih skušali uveljaviti Pri sestavi ustave.
Pozor na volitve delavskih zaupnikov!
Ministrstvo socialne politike je odredilo, da se morajo volitve delavskih zaupnikov izvršiti najpozneje do 28. februarja t. 1.
Torej, stavljen je zadnji rok 28. februar. Do tega dneva se morajo izvršit? vse volitve delavskih zaupnikov.
To je odlok ministra soc. politike, ki je bil te dni izdan za volitve, ki do danes še niso bile razpisane.
Povsod tam, kjer so bile do danes, ko dobite to okrožnico,
volitve že razpisane, to je, kjer so odbori že postavljeni in so že vložili prijavo volitev Inšpekciji dela, velja tisti rok, ki je na prijavi označen, čeprav je dan volitev določen šele v mesecu marcu.
Kjer torej še volitve niso razpisane, treba uvesti skrajšani postopek, ker, če bi se tega roka ne držali in bi se kljub temu volitve vršile v marcu, se lahko razveljavijo, če se podjetnik pritoži.
Sijajno uspela konferenca naSih železničarjev.
Številna delegacija. — Važni sklepi za na stavljeno osobje in delavce. — U. S. 1. J.
pred novimi akcijami.
Preteklo nedeljo, dne 8. februarja, so se zbrali v Mariboru predstavniki Ujedinjene-ga saveza železničarjev Jugoslavije na važno posvetovanje. Okoli 85 delegatov raznih podružnic in članov centralne uprave je prisostvovalo tej plenarni seji, ki se sestaja enkrat letno, da pregleda delo in napravi sklepe za bodoče akcije Saveza. Stvarne debate, ki so sledile podrobno in skrbno izdelanim referatom, so pokazale, da je vodstvo Saveza v dobrih rokah in da vodi organizacijo resna skrb za obrambo pravic železničarskega nastavljenega in nenastav-ijenega osobja in za boljšo bodočnost naših železničarjev.
Konferenca se je vršila v dvorani »Pri Koži«. Otvoril jo je predsednik Saveza so-drug Korošec, nakar so sledili
pozdravni govori
sorodnih organizacij, kojih zastopniki so dali izraza svojemu zadovoljstvu, da se je sklicala konferenca v Maribor, ki je že po svoji tradiciji bil od nekdaj center železničarskega gibanja svobodno organiziranih železničarjev. Pozdravili so konferenco s. Pe-tejan za Strokovno komisijo v Mariboru, za Svobodo« s. Tepi#, za URSSJ s. Kre-kič, za Delavsko zbornico v Mariboru s. Celi, za cestne železničarje s. Kren iz Ljubljane in končno je govoril tudi predstavnik poštarjev, ki so bili posebej povabljeni, da prisostvujejo konferenci.
Plenarni seji je bilo predloženo skrbno izdelano
poročilo centralnega tajništva,
iz katerega posnemamo, da je štel Savcz
v	preteklem letu 5000 članov, ki so vkljub težki situaciji, koja je nastala za bojevnike svobodne organizacije železničarjev, vztrajali v vrstah saveza, vedoč, da bo končno njihova vztrajnost in zvestoba kronana z uspehom in zmago in da je železničarjem moči pomagati samo z organizacijo, ki je zgrajena na enaki podlagi, kot so sorodne organizacije v ostalih velikih evropskih državah.
Dodatno je govoril k poročilu še centralni tajnik s. Stanko. Orisal je delo na agitaciji, za širjenje savezne organizacije in zapreke, ki so se stavile tej agitaciji na pot. Nasprotniki sd vodili pod firmo nacijo-nalizma in patrijotizma
najogabnejšo borbo
proti Savezu in njegovim funkcijonarjem. Veliko članov je na lastni koži občutilo gonjo, ki je v zadnjih letih postala še mnogo jačja kakor kdaj poprej. Savez je skušal z živo agitacijo, s številnimi shodi, pa končno tudi s tiskom — saj je v preteklem letu izdal nič manj kakor 65.000 izvodov slovenskega in 52.000 izvodov hrvaškega »Železničarja« — pridobivati nove člane in zanesti smisel za pravilno razumevanje organizacije v najširše mase naših železničarjev. Pri tem delu pa ni pozabil na obdržavanje zvez s svobodnimi strokovnimi organizacijami v naši državi, zavedajoč se, da usoda železničarjev zavisi v mnogočem od položaja, v katerem se nahaja ostalo delavstvo. Žive stike je obdiržaval Savez tudi z internacijoualnini železničarskim sekretari-jatoin, t. j. internacljonalno transportno federacijo.
Savez je Izvršil v preteklem letu
številne intervencije
kakor: za spremembo zakona o državnem prometnem osobju, za uvedbo delavskega pravilnika, za spremembo pravilnika o voznih ugodnostih, za spremembo pravilnika o sporednih prinadležnostih in o službeni obleki, ureditev prejemkov nastavljencev in njihovih službenih doklad, izplačilo diferenc delavstvu, spremembo zakona o pridobitni pravici na penzijo, ukinitev odtegljaja za Nabavljalno zadrugo in ukinitev kuluka, ak-
cijo proti brezplačnim dopustom in redukcijam osobja, izenačenje staroupokojencev in prevedbo kronskih rentnikov ter izvajanje 8 urnega delavnika. Živahno delo je razvil Savez tudi
na gospodarskem polju
z ustanovitvijo Gospodarskih poslovalnic v Ljubljani iit v Mariboru, nadalje je Savez odločilno zastopan v raznih konzumnih in denarnih zadrugah ter humanitarnih društvih. V preteklem letu je Savez podelil številnim članom pravovarstvo, ko so iskali zaščite v službenih zadevah pred disciplinskimi iu rednimi sodišči. To poročilo Pa se ne nanaša samo na ozko omejeno ozemlje Slovenije, ampak na teritorij domala cele države. Poleg državnih železničarjev pripadajo Savezu tudi železničarji industrijskih prog.
Vse te akcije Saveza in pa njegova briga za pravice članstva so zahtevale velikih financijelnili žrtev, ki jih je bilo treba pokriti izključno le s prispevki Saveza, kateri pa pri vsem tem ni zanemaril tudi ne humanitarne plati organizacije.
V zvezi s tem poročilom je bil stavljen delegatom predlog za
spremembo pravilnika.
Sprejet je bil predlog za zvišanje članskega prispevka za gotove nekoliko boljše plačane kategorije članstva, na drugi strani pa bodo regulirane podpore na način, da bo omogočeno izdatnejše podpiranje v resnici podpore potrebnih.
Zelo važno vprašanje nastaja v zvezi
s potrebo reorganizacije Saveza,
kojemu bi se priključili vsi delavci in nameščenci vseh prometnih panog, vštevši poštarje, brodarje, pomorščake, cestne železničarje in šoferje. O tem vprašanju je podal lep in stvaren referat s. Krekič, ki pa je priporočil Savezu, da naj se kot vodilna organizacija v bodoči federaciji omeji na to, da podpre inicijativo, ki mora priti iz vrst za organizacijo v poštev prihajajočih strok in ne obratno.
Zelo važen referat je obdržal s. Pon-gračič
o splošnem gospodarskem položaju in železnicah.
Referent je v svojih stvarnih izvajanjih orisal neposreden vpliv silne gospodarske krize na železnice in na občutne posledice, ki zadenejo v prvi vrsti vse železniško osobje. Na desettisoče železniških vagonov je stavljenih izven prometa, številni tovorni vlaki so ustavljeni. Uprava pa skuša z redukcijo osobja, z redukcijo plač in na isti način kot delajo to privatna podjetja, rešiti vprašanje krize. Kriza na železnicah se ne da le-čiti parcijelno, ampak le na ta način, če se Poživi vse ostalo gospodarstvo. Naše železnice gospodarijo z letno 1 milijardo 600 milijonov dinarjev pasive, upoštevajoč, da bi morali z dohodki amortizirati tudi glavnico 19 milijard, kolikor znaša vrednost našega celokupnega železniškega omrežja. Kot privatnim podjetjem, tako tudi železniški upra-
vi	primanjkuje denarja in zato se tudi ne vrše izplačila že davno v plačilb zapadlih prejemkov nenastavljenega železniškega osobja, n. pr. delavskih razlik. Vendar ipa je treba imeti pred očmi, tako predlaga od s. Pongračiča predložena in od kongresa sprejeta resolucija, da reševanje krize in gospodarstva železnic sploh ni mogoče reševati brez osobja niti proti železniškemu osobju. Zato se bo Savez z vso odločnostjo boril za čimvečji vpliv osobja v upravi.
O nastavi jcnclh in delavcih ter njihovih zahtevah
je referiral s. Statiko, naštevajoč vse akcije, ki jih je vodil Savez v preteklem letu in povdarjajoč vse težkoče, ki so jih
Rudarji naj zgube še tov kar imajo?
Trboveljska premogokopna družba odpovedala kolektivno pogodbo.
Trboveljska premogokopna družba je sklenila meseca oktobra 1929 kolektivno pogodbo z organiziranim rudarskim delavstvom. Kolektivna pogodba je bila sklenjena v težki krizi in je bila bolj moralnega, kakor materijelnega pomena.
Bližajo se pa zopet pogajanja z državo za dobavo premoga. In tik pred pogajanji vrže družba zopet delavstvo na kocko, dasi že vsa leta po vojni z ozirom na slabe mezde in izpopolnjeno tehniko baše milijone v svoje delniške žepe. Že pred nekaj leti smo poročali, da je družba skoro štirikrat valorizirala svoj kapital ter v poznejši dobi ob mnogo manjših obratnih stroških postala morda najbolj rentabilno podjetje v državi.
Nečuveno je to postopanje z rudarji, ki prenašajo že toliko let silno breme nezaposlenosti, nizkih plač in stalno negotovost, ali bodo imeli jutri še košček suhe skorje ali ne.
Menimo pač, da bi bil skrajni čas, da se te razmere enkrat izpremene. Država sicer ne more kupovati predragega premoga, toda vsekakor morda ima dovolj avtoritete, da bo izposlovala primerne cene ter naročala tudi premog iz jam družbe.
Delavstvo sicer ni mešetar med družbo in državo, ali vsakokrat, kadar pride do pogajanj med družbo in državo, postavi družba delavstvo pred tako negotovost. — Sedaj je odpovedala kolektivno pogodbo, ki stopi iz veljave pol leta po odpovedi. Utisk imamo, kakor da je družba ta moment izrabila, da s kapitalistično gesto pritisne na potek pogajanj med družbo in državo.
Občinske volitve v Celovcu so se
vršile v nedeljo. Socijalni demokrati so dobili v občinski svet enajst mandatov kakor leta 1926. Meščanske stranke so izgubile nekaj mandatov na fašistične socijaliste, meščansko zvezo in Heiinatblock, tako, da so soc. demokrati najmočnejša stranka v občinskem svetu.
morali železniški nastavljenci in delavci prenašati večkrat baš radi napačnega, oziroma neenotnega tolmačenja obstoječih zakonov in uredb ter je predlagal h koncu sprejetje tozadevnih resolucij, v katerih se ponovno omenja vse one še neizpolnjene točke poročila, za katerih uresničenje se bo Savez v bodočem letti boril,
H koncu je podal poročilo
o potrebi kulturnega sodelovanja Saveza
s kulturno organizacijo »Svobodo« profesor Teply, pozivajoč konferenco, da naj zlasti tudi posveti svojo pažnjo vprašanju delavskega tiska.
Nato je imel kratek referat
o potrebi zadružnega udejstvovanja železničarjev .
predsednik Saveza s. Korošec. Stavil je za vzgled delo svobodnih železničarskih organizacij v inozemstvu, ki itnajta baš na tem polju zaznamovati velikanske uspehe.
NaVzoči delegati so se zelo živahno udeleževali debate in so vkljub izčrpnim referatom bili podani številni in zelo umestni predlogi. Zlasti razveseljivo pa je bilo slišati delegate, ko se je vodila razprava o spremembi saveznih pravil, kar znova dokazuje, kako silno važnost polagajo naši zavedni železničarji na dobro in solidno zgradbo svoje organizacije.
Pozno zvečer je predsednik s. Korošec zaključil sijajno uspelo konferenco z vzklikom: Naj živi Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije, kar so navzoči železničarji sprejeli z navdušenim odobravanjem, pritrjujoč predsednikovim izvajanjem, da bodo šli kot en mož na delo za izvršitev sklepov te važne konference, ki naj bo zopet nov in važen mejnik v boju naših železničarjev za svoje pravice in za pravice celokupnega delavstva.
Reklamni atentati.
Anarhist je hotel ubiti Mussolinija.
Nemški fašisti so temeljito pogoreli.
Odklonjen predlog za razpust parlamenta.
Nemški nacionalni socialisti so predlagali v državnem zboru, da naj se sedanji parlament razpusti, ker vlada ne vodi nemške politike z ozirom na reparacije, poljski spor in Francijo.
Kancler Briining, ki sicer ni naš prijatelj, je očital nacijonalcem, da so že večkrat bili v vladi, pa da so ob reševanju vsakega važnega vprašanja izstopili iz vlade, da so odvrnili od sebe odgovornost. Tudi sedaj imamo važne probleme in proračun, zato se državni zbor ne more ozirati na nacijonalistične muhe.
Predlog nacijonalnih socijalistov je bil po ostri debati odklonjen s 318 glasovi proti 207 glasovom. Za predlog fašistov so glasovali nacijo-nalni socijalisti, komunisti in en poslanec kmetiške ljudske stranke.
To glasovanje je očitna zmaga demokracije v Nemčiji.
Prepoved vojaškega filma za deco.
Dunajska občina proti vojaškim filmom.
Avstrijsko vojno ministrstvo je dalo napraviti film o vojaškem življenju, vajah itd. Dunajski mestni magistrat je kot policijska oblast prve instance film prepovedal za šolsko in nedoraslo mladino sploh, ki je kvaren za mladinsko vzgojo, ker ]e vzgajati mladino za mir.
Vojno ministrstvo je vložilo zoper to prepoved filma pritožbo na dunajskega deželnega glavarja Karla Seitza.
Pritožbi ne bo ugodeno, ker je stališče dunajskega župana in deželnega glavarja socijalnega demokrata Seitza, da se mladine ne sme vzgajati v militarističnem duhu, ampak v duhu miru. Zlasti danes je to neprimerno, ko se ves svet navdušuje za razorožitev in trajni mir.
Koliko ima Francija brezposelnih? Še pred kratkim so časopisi vedeli poročati, da je Francija edina država, kjer ni brezposelnosti, kajti vseh nezaposlenih je bilo samo 10.000. No, sedaj pa je že tudi Francijo zajel val brezposelnosti, kajti, sedaj se poroča, da ima Francija že 350.000 brezposelnih. Poleg teh pa je še okrog en milijon takih delavcev, ki delajo skrajšano. List »Intransigeant« vsekakor misli optimistično, da je kriza na Francoskem samo prehodna ter da je pesimizem za to neopravičen.
Poročali smo, da je anarhist Schirru nameraval izvršiti atentat na Mussolinija z bombo. Italijanska politika ustvarja iz tega dogodka senzacijonalno zaroto, ki se je pridružila drugim menda »neštevilnim« zarotam v Italiji. Tudi drugod odkrivajo take zarote in atentate, toda v Italiji imajo v tem prav posebno izvežbanost. In če kje razpoči bomba, poškoduje druge ljudi (Milan), ne pa tistih, ki jim je bila namenjena. Tudi s tem atentatom je tako. Bolni Schirru je bil v Parizu. Sklenil je umoriti Mussolinija. Svoj načrt je izdelal v Belgiji. V Charle-roiu je sam izdelal bombe in sam kupil razstrelivo zanje v Liittichu. Naselil se je v Rimu z bombami v hotelu Royal, ob ulici, po kateri se vozi Mussolini vsak dan. In ravno v trenutku, ko je mož izdeloval načrt, kako bo ubil Mussolinija z bombo, so vstopili policisti in ga aretirali. Kaj je z drugo organizirano zaroto, pa listi nič več ne poročajo.
Protestno zborovanje v kinu »Metropol« v Zagrebu se je vršilo v nedeljo. Govoril je tudi centralni tajnik delavskih zbornic dr. Živko Topalo-vič. Veliki sliod organiziranega delavstva je odločno zavrnil nameravano poslabšanje zakona o socijal-nem zavarovanju.
Za oprostitev plačevanja davka je treba plačati takso 80 Din. Srečen družinski oče devetero dece nam piše: Zelo me je razveselila vest, katero sem zaznal iz vašega časopisa, da je izšel zakon o oprostitvi družinskih očetov z devetero dece od plačevanja vseh davkov. Ko sem pa tozadevno povprašal na davkariji, so mi razodeli, da moram svoje številno očetovstvo verodostojno dokazati, nakar šele da me bodo vpisali v seznam onih srečnikov, ki so davkov prosti. Napotil sem se torej v župnišče, ki je pri nas še vedno edina merodajna oblast za vodenje rojstnih matic in sem poprosil za tako verodostojno potrdilo-Tu mi je pa razodel župnik, da je treba za tako potrdilo plačati takso in sicer za prve tri člane rodbine po Din 10.— in za vsakega nadaljnega po Din 5.—, torej Din 75.—. Lahko si mislite, s. urednik, kako je z menoj. Devet otrok, skoro nobenega zaslužka in sedaj naj plačam naenkrat kar Din 80.— takse — vštevši kolek za prošnjo; — zmajal sem z
Schirru se je ob aretaciji hotel ustreliti, pa so mu namero preprečili.
Italijanski narod naj ve, v kakšni nevarnosti je bil njega gospod Mussolini. Iz usmiljenja in sočutja naj ga ljubi, ker je umobolni Schirru, če je resnica, pripravljal nanj atentat.
Svet Mussolinija ne razume.
Kolikor bolj trda prede sedanjemu režimu v Italiji, toliko bolj preklicuje Mussolini svoje izjave. V nekem razgovoru se Mussolini pritožuje, da ima njegova vlada najsrčnejšo željo, da ostane s svojimi sosedi v miru in prijateljstvu, da pa se njegove prejšnje izjave napačno razlagajo. Italija ne misli na vojno in ne bo sama nikdar napadla kakega naroda.
Kaj pa v Afriki? Tam vodi Italija proti Afrikancem jako grdo vojno: proti narodu brez vojnih pomoč-kov z najmodernejšim orožjem.
glavo, zgrabil klobuk in sem kolikor moč hitro zapustil župnišče. Sedaj pa ne pojdem tako kmalu tja, ker nimam denarja, da bi plačal predpisano takso za družinsko polo. Kaj mislite, ali mi bo davkarija priznala naknadno oprostitev od plačevanja davkov za nazaj, če bom predložil družinsko polo šele čez nekaj mesecev? — Pa še nekaj mi je padlo v glavo. Ali ne bi bili lahko pri razglasitvi zakona vnesli vanj tudi določbo, da so potrdila, s katerimi kdo dokaže očetovstvo — takse prosta? To bi bilo gotovo pravilno in duhu zakona odgovarjajoče.
Prepir med zobozdravniki in zo-botehniki. Ne, vsaj pravzaprav ni prepir, ampak le objašnjevanje. Z novim zakonom so namreč zobozdravniki dosegli, da so potisnili zo-botehnike v ozadje — med svoje delavce. Otežkočili oziroma onemogočili so jim izvrševati zobotelmiko samostojno. Predsednik društva zobozdravnikov je izdal izjavo, v kateri zobotehnike po našem mnenju žali, kar bi akademično izobražen zdravnik in predsednik društva ne smel storiti. V novih razmerah bi zobozdravnik moral vedeti, da so zobo-tehniki pomočniki v zobozdravniški praksi, torej kolegi zobozdravnikov, do katerih imajo zobozdravniki gotovo kolegijalne dolžnosti ter morajo gojiti oboji med seboj neko stanov-
sko spoštovanje, čeprav zobotehniki nimajo doktorskih diplom. Najmanj to uvidevnost pričakujemo v vsaki stroki, torej tembolj pri zobozdravnikih. Zdi se nam, da je treba napraviti med obojimi nekakšen sporazum, dogovor, kolektivno pogodbo, ki naj varuje interese ter uredi pravne razmere v službenih odnošajih med zobozdravniki in zobotehniki. Kolikor nam je znano, želita obe strani pametno ureditev teh razmer.
Lekarnar zopet obsojen. Proti lekarnarju H. Brileju je Okrožni urad za zavarovanje delavcev naperil tožbo, ker je izdajal na recepte za člane socijalnega zavarovanja zdravila, ki niso vsebovala raznih sestavin v predpisani množini in kakor je znašal račun, ki ga je lekarnar predfo-žil uradu. Lekarnar je bil obsojen na eno leto zapora pogojno, to je, da mu kazni ne bo treba dejansko odsedeti, če v enem letu ne napravi enakega pregreška.
Plemensko razmnoževanje v krvnem sorodstvu ne kaže nobenih znakov degeneracije. To je ugotovil... Kdo neki? Nedeljski »Slovenec«. Prinaša namreč popis ro-binzonade uporne posadke angleške jadrnice »Bounty«, ki je bila z dese-torico tahitskih žensk zanešena na samotni otok Pitcairu, pred 150 leti. Iz peščice neprostovoljnih kolonistov se je tekom dolgih desetletij razvilo svojevrstno pleme, broječe nad 1000 oseb. In »Slovenec« navaja h koncu tudi ugotovitve raziskovanj antropoloških strokovnjakov med naselbino v Pitcairu, da tamošnji ljudje, dasiravno so se razvili iz krvnega sorodstva in so še danes drug z drugim v sorodstvu, ne kažejo ni-kakih znakov telesne ali duševne degeneracije, temveč nasprotno, da se odlikujejo po krepki in lepi rasti, vzornem zdravju in nravnosti. — Dosedaj so nam zlasti cerkveno ori-jentirani učenjaki vedno servirali trditev, da so otroci iz krvnega sorodstva telesno in duševno manjvredni, kar je antropološka znanost že zdavnaj ovrgla. Danes slišimo to tudi od nenavadne strani. Priznanje dolguje konsekvenco.
Boj proti alkoholizmu. V svojem zaključnem govoru na zasedanju banskega sveta je ban poudarjal, da pridelujemo vino za prodajo, ne pa za to, da ga popijemo sami. S tem na eni strani pomnožimo svoje do-lodke, na drugi strani pa se borimo tudi proti alkoholizmu. — Prepričani abstinentje ne bodo zadovoljni s tem naziranjem gospoda bana o boju proti alkoholizmu, ker če smo prepričani, da je alkoholizem zlo za nas, ne smemo želeti in privoščiti tega zla drugim.
Doma in po svetu.
Vlp.
V novo življenje.
Čudne misli so prepletale Tineko-ve možgane, ko se je zvečer vračal iz tovarne proti domu. Ni se pridružil sodrugom, kakor je to storil vedno, ko je bil dobre volje. Sam je šel po temnih in zapuščenih ulicah in se ni brigal za življenje, ki je vršelo okoli njega.
Mogoče se je zgodilo danes! Stopi brže, hiti! mu je tolklo v glavi.
Strah in radovednost pred nekim novim doživetjem sta se vsesala v mozeg. Hitel je, skoro tekel in ni čutil nog, kako ga neso.
Na ilovnatem gričku nad mestom, med strmimi vinogradi, je stala revna viničarija —Tinekov dom. Tja ga je gnala skrivnostna misel, v nizko izbo, kjer je ležala bolna žena. Na porod je čakala in to je spremenilo Tineka, da je postajal zamišljen in tužen. Pred njim se je pokazala slika otroka z mehkimi udi in nedolžnimi očmi. Slišal je tanek glas, kako je kričal, se dušil in cvilil, zdelo se mu je, kakor da ga kliče in pozdravlja iz lesene koče na hribu.
Tinek je hitel po blatni stezi, zibal se je na opolzkih tleh in mislil na bodočnost.
Skozi okno je svetila luč. Tinek je tiho stopil v mračno vežo in obstal. Prisluhnil je. Iz izbe je prihajal ritajen stok, ki je naraščal in padal, akor bi bil v omotici. Tiho je prijel
za kljuko, jo pritisnil in počasi odprl vrata. Stopil je k postelji. Videl je ženine solzne oči, kako milo gledajo v pisani strop.
— Dober večer, Štefka! Položil ji je roko na glavo in odzdravila mu je počasi z nasmeškom in toplim pogledom.
— Zakaj jočeš? Zakaj so solzne tvoje oči?
Z belimi rokami je odgrnila Štefka staro odejo in poleg njenih prsi je zagledal Tinek drobno glavico, ročici in nožki. Mirno so počivale pri toplih materinih prsih in se niso niti ganile.
Tinek je strmel. Dolgo je gledal ženo in otroka, prevzelo ga je novo čustvo, podobno strahu. Nazadnje je stegnil svojo koščeno roko ter s široko dlanjo, ki je dišala po usnju in kožah iz tovarne, pobožal mehko otročje lice in toplo ženino čelo.
Tako se je zgodilo tistega večera, ko se je Tinekova skrb povečala, ko je postal oče.
Cez nekaj dni je poklical ugleden meščan, veletrgovec in posestnik vi* ničarije Tineka na svoj dom.
Tinek je slutil, da ta obisk ne pomeni ničesar dobrega. Vedel je, kako strog in brezobziren je njegov gospodar. Odkar je bila žena bolna, ji je šlo delo na viničariji malo bolj počasi od rok. A ko je morala v posteljo, je opravljal vse posle on sam, ko
se je vrnil z dela iz tovarne. Marsikaj je seveda ostalo ta čas zanemarjenega in žena je pravila, da bo že zopet vse v redu, ko ozdravi.
Boječe je pozvonil Tinek na gospodarjevih vratih. Služkinja, ki mu je odprla vrata, ga je peljala k gospodu v veliko sprejemno sobo.
»Ne bojte se, Tinek!« ga je nagovoril navidez prijazen, debelušast gospodar.
Poklical sem vas radi neke važne stvari. Veste, neprijetno mi je pravzaprav, da vam moram povedati in razložiti to stvar ravno sedaj, ko ste postali oče. Res neprijetno, Vendar
—	saj veste, vsakdo gleda na dobro gospodarstvo, posebno v teh časih kriz in drugih težav. Odkar je vaša žena bolna, viničarija propada: krave se ne molzejo ob pravem času, prepozno prinašate mleko v mesto. Treba bo okopavati trte, a vaša žena je šibka — ne bo zmogla. Tinek, poiščite si drugo stanovanje, vaša žena naj si preskrbi lažje delo. Prihodnji mesec pridejo na viničarijo novi ljudje. Tinek je slutil resnico že preden mu jo je gospodar razodel.
S	težkim srcem je zapustil gospodarjevo hišo. Kam naj se obrne? Kam naj gre z bolno ženo in nebogljenim otročičem?
Ko je stopal pozno zvečer po mokri stezi v hrib proti koči, je obstal in se ozrl na mesto, ki se je kopalo v morju luči. Zatulile so sirene in se jezno zajedale v meglene da-
ljave. Iz tovarn so se vsule množice in se izgubljale v zakotna in blatna predmestja. Tinek je premišljal. Kam? Kam naj gre, ko ga naganjajo in pode z zemlje, kjer je vzra-stel? Pod njim je šumelo mesto, sirene so ga vabile, množice so ga klicale v svoje vrste.
Zmislil sc je na bolno ženo in na sina. Z njim bosta šla, tja v predmestje, v tiste koče, kjer je doma ljudstvo iz tovarn. Žena bo hodila z njim na delo in vzgojila bosta sina ob pesmi transmisij in strojev.
In tako se je zgodilo.
Nekega dne je naložil Tinek na majhen voziček svojo šaro in se preselil v predmestje.
Žena je vedno bolj bolehala in hodila z njim v tovarno. Sinček pa se je pomešal med mlade kričače, ki oživljajo delavske naselbine.
Na viničarijo je prišel nov viničar. Nekoč ga je Tinek srečal in pogovorila sta se kakor stara prijatelja.
Samo tri dinarje na dan, to je pasje življenje, je tožil viničar Tineku.
Kaj, samo tri? Moja žena je dobivala štiri, je začudeno pripomnil Tinek.
Gospod je gospodaril in zgodila se je njegova volja.
»Tudi drugi še pridete za nami,« je rekel Tinek viničarju, ko mu je stisnil roko v pozdrav.
Proti trikom in reklami. Reklama je danes za vsa podjetja potrebna stvar. Toda to, kar dela firma »Bata«, je doseglo vrhunec. Kot najnovejši »izum« smo utegnili videti v trgovini »Bat a« v Kralja Milana ulici v Beogradu, kako sedita dva delavca v izložbenem oknu ter popravljata stara obuvala. In če bodo mimoidoči občudovali to najnovejšo komedijo, bodo njegovi zaupniki smatrali, da so dosegli bogzna kakšen efekt. Na podoben način kakor »Bat’a«, dela reklamo tudi usnjarna Arambašiča na Čukarici, ki zaposluje več usnjarjev in dobavlja delavce na način kakor niti trgovec živine ne. Ta firma razpošlje oglase v časopise po vsej državi, da potrebuje več delavcev. Ko delavci pridejo iz različnih krajev, izbere izmed njih onega, ki je najboljši in najcenejši, druge pa odslovi. Gospoda Arambašiča seveda nič ne briga, če so se zapeljani delavci morali zadol-* žiti in prodati morda svoje zadnje stvari, da so mogli priti v Beograd. •
Zopet umor v Sofiji. V nedeljo je bil umorjen v Sofiji član makedonske organizacije mihajlovičeveKa krila Jordan Uljurkov. Dve osebi sta oddali na Uljurkova 20 strelov iz revolverjev. Po umoru sta se tnorjlca sama javila oblasti.
Bivši italijanski zunanji minister Tomaž Tittoni je dne 7. t. m. umrl v Rimu. Tittoni je bil pomemben politik. Kot poslanik v Parizu od 1910 do 1916 je izposloval, da se je Italija v svetovni vojni odrekla trozvezi * Avstrijo in Nemčijo ter proglasila najprej nevtralnost v vojni, potem pa posegla vanjo tudi sama. Star je bil 75 let.
Velik pretep v berlinskem občinskem svetu med komunisti ter Hit-lerjevci. Dne 5. t. m. je prišlo na seji berlinskega občinskega sveta do silnega tepeža. Komunisti so stavili nujni predlog, naj se dvigne prepoved demonstracij pri pogrebu dveh Po narodnih socijalistih ubitih delavcev. Proti je nastopil vodja Ha-kenkreuzlerjev v berlinskem obč. svetu Lippert, ki je rekel: »Dan pogreba ubitih komunistov bo časten dan za narodne socijaliste.« Te besede so bile signal za splošen spopad med komunisti in narodnimi so-cijalci. Zaušnice so kar deževale. Šele po dolgem času so »bojevnike« ločili.
Privlačnost lilma »Na zapadu nič novega«! Že skozi več tednov se predvaja v Bratislavi na Cehoslo-vaškem Remarqueov film »Na zapadu nič novega«. Ker pa je ta film v Avstriji prepovedan, zato se vozijo Dunajčani v Bratislavo, ki leži ob avstrijski meji. Dosedaj je okroglo 7000 Dunajčanov obiskalo omenjene predstave v Bratislavi. V enem samem dnevu jih je dospelo okrog 3000.
Znižanje obrestne mere na Švedskem. Švedska državna banka je znižala obrestno mero od 31/» na 3 odstotke. Kdaj bomo mi tako daleč?
Tudi Norveška se pacificira. Da 'majo nordijski narodi popolnoma drugačne pojme o militarizmu kakor v ostali Evropi, izpričuje predvsem Danska, ki je prva po lastni inicija-hvi začela odpravo vojaške obveznosti. Nekaj sličnega se pripravlja sedaj tudi v Norveški, kjer je bil imenovan vrhovnim poveljnikom vojske znani pacifist, polkovnik Lake. Njegovo imenovanje je v desničarskih krogih izzvalo sicer precej nevolje, večina naroda je pa ta korak pozdravila z velikim zadovoljstvom. V obeh imenovanih državah je na vladi s°cijaKtodemokratična večina.
Španski parlament. Volitve v par-koiient se bodo na Španskem vsekakor vršile najbrže I. marca t. I. S Posebnim dekretom že sklicuje kralj J\ovi parlament na dan 25. marca t. I. Novi parlament bo predvsem razpravljal o reviziji ustave nemoteno, ker se opozicijonalne stranke ne udeleže volitev. Cim manjša udeležba Pri volitvah bi bila znak slabosti no-vega parlamenta.
Papež zapusti drugič Vatikan.
Dne 20. decembra 1929 je papež prvič zapustil Vatikan v avtomobilu, ko
je šel v lateransko cerkev. S tem je bilo po sklepu lateranske pogodbe z Italijo ukinjeno prostovoljno papeževo jetništvo v Vatikanu. Prihodnjič zanusti papež Vatikan v časn od 7. do 10. marca in bo obiskal Marijino cerkev, kjer se bo vršila 1500 letnica ekumenskega koncila, ki je proglasil Marijino devištvo za dogmo.
Višek italijanske »morale«. V Martinengo pri Bergamu v Italiji imajo tkalnico. Ravnateljstvo tovarne se je jelo zanimati za prepir o kratkih in dolgih ženskih krilih ter energično povedalo svoje mnenje. V prostorih tovarne je ravnateljstvo razobesilo ukaz, kateremu ne sme nobena delavka ugovarjati. Ukaz se glasi: »Če hočete v naši tovarni služiti kruh, je potrebno, da vaša obleka pokriva prsa do vratu ter da se-zajo krila do gležnjev, to je, da so zakrite tudi meče.« Delavke so onemele, ko so čitale ta ukaz, ter bile popolnoma obupane. Sporočile so ravnatelju, da si ni mogoče v enem dnevu nabaviti dolga krila. Ravnateljstvo pa ni popustilo, marveč je izjavilo, da morajo v enem mesecu imeti vse delavke dolga krila, če ne bodo odpuščene iz službe. Nekaj delavk je že imelo drugi dan dolga krila, podaljšana z najrazličnejšimi ostanki blaga, da so ustregle ukazu ravnateljstva. — Zvečer po delu pa so tiste delavke že bile zunaj tovarne vse v svojih kratkili krilih. Tovarnarjeva »morala« ni zalegla, ker je proti današnji navadi in tovarnarja obleka delavk sploh nič ne briga. — Fašizem v Italiji uganja prave srednjeveške manire. Morda prično v Italiji v kratkem sežigati »modne« grešnice na grmadah.
lusolventni Habsburžani. Na Dunaju je prišla neka družba pod imenom Nebesky & Co. v konkurz. Družba se je pečala s prodajo neke vrste amerikanskih peči. Družabnik te tvrdke je bil od meseca julija 1930 bivši avstrijski nadvojvoda Henrik Ferdinand. Ta gospod Habsburžan je mogoče mislil, da bodo vsaj ameri-kanske peči Avstrijce ogrele, če jih že Habsburgovci niso mogli. Pa [e imel smolo: kupčija bi že bila s pečmi, toda zime ni hotelo biti in tako se je bivši nadvojvoda in generalni major moral te dni zagovarjati pred dunajskim trgovskim sodiščem radi kride, česar si normalen človek še pred malo desetletji ne bi bil mogel misliti. Habsburgovci pač niso še dovoli verzirani v kupčijah, čeprav so že v svetovni vojni trgovali. Kateremu avstrijskemu vojaku iz svetovne vojne niso znana »die beruhmten Suppcnkrauter«, s katerimi je eden od gospodov nadvojvodov delal sijajne kupčije, ko je zelišča kupoval po tri in armadi ter aprovizacijam ista prodajal po pet kron za kilogram, četudi se je večkrat zgodilo, da so se zelišča v vagonih vžgala in jih je bilo treba vreči na gnoj. Toda takrat je veljala Viljemova krilatica: »Durchhalten«! Ampak časi se naglo spreminjajo...
V Avstriji je železnica soodgovorna za nesreče, ki se dogajajo na nezavarovanih prehodih. Najvišji sodni dvor (Obcrster Gerichtshof) v Avstriji je razsodil, da nosi železnica soodgovornost za nesreče, ki sc dogajajo ud železniških prehodih, ki niso zavarovani z zapornicami.
Hčerka multiniilijonarja — ko-immistinja. V Solunu je policija odkrila tajno komunistično šolo za izobrazbo aktivnih revolucijonarjev. Pri tem je bilo aretirano neko mlado dekle. Policija .je ugotovila, da je aretiranka hči uglednega atenskega multimilijonarja Belle Levija. Dekle je pobegnilo s svojim učiteljem glasbe Rossweinom, ki je komunistični agitator, od doma. Po svojem begu se ;e podala v Solun, kjer je postala tobačna delavka ter je svoj prosti čas porabljala kot učiteljica v tajni komunistični šoli.
*
Atentat na direktorja nemških državnih železnic. V Berlinu je bil dne (>. t. m. izvršen atentat na direktorja nemških drž. železnic Zanderja. V sobo imenovanega je prišel invalid ter bivši vratar Freese ter oddal nanj več revolverskih strelov, na kar si je Freese sam sebi pognal kroglo
Nikoli več vojne!
Remarque o prepovedi filma »Na zapadu nič novega«.
Pri manifestaciji, ki jo je priredila liga za človeške pravice v Berlinu je povzel besedo Remarque sam ter podal kratko izjavo rekoč: »Dolgo "sem razmišljal o tem, kako je mogoče, da so ljudje, ki so bili v vojni, že po kratkih dvanajstih letih tako različnega mnenja. Nikdo ne bo hotel velikanskih dejanj nemških vojakov poniževati. Toda odločno se protivim temu, da bi se spomine porabljalo za poveličevanje vojne.« Remarque je zaključil iz citata njegovega romana: »Zapuščina vojne ni maščevanje, temveč slovesna obljuba: nikoli več vojne!«
v glavo ter bil na mestu mrtev. Napadeni direktor, ki je 59 let star, ni sicer mrtev, vendar je njegovo stanje nevarno. Pri atentatorju so našli listek z vsebino, da je hotel Freese umoriti direktorja Kattaka, katerega je sumil, da je bil kriv, ker mu je bila nezgodna renta znižana od prvotnih 66 odstotkov na "D odstotkov, s katero ni mogel izhajati.
Samomorilni kandidat obesil svojega rešitelja. V bližini Vilne je neki drvar opazil nekega moškega, ki se je v gozdu obesil. Hitro ie stopil k njemu in prerezal vrv. Obešenec je telebnil na tla in se prebudil. Toda to je bilo za drvarja usodno. Samomorilni kandidat je bil blaznež, ki je utekel iz neke umobolnice. Ta se je vrgel na svojega rešitelja, mu ovil vrv okrog vratu ter ga nato obesil. Ko je prišel mimo nek lovec, je našel drvarja že mrtvega.
Ljubljana.
Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani je v mescu januarju 2294 obiskovalcem izposodila 5576 knjig, od teh 649 znanstvenih in 4927 leposlovnih, odnosno 2463 slovenskih, 306 srbohrvatskih, 2766 nemških in 41 drugih knjig. Vpisalo se je 99 novih članov. Dohodki od izposojnine in seznama so znašali 12.389 Din. Napram decembru 1930 1. je promet znatno napredoval. Delavci in nameščenci, obiskujte knjižnico Del. zbornice.
Maribor.
»Svoboda«. V sredo, 10. t. m. ob 8. uri zvečer zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami. Pridite v obilnem številu! — Odbor.
Uspela prireditev železničarske godbe. Glasbeno društvo žel. delavcev in uslužbencev v Mariboru je priredilo minulo soboto zabavo s koncertom in plesom, ki se je vršila v dvorani »Union« in je v vsakem oziru zelo dobro uspela. Posetniki so imeli zopet priliko prepričati se o lepem razvoju in napredku »Glasbenega društva«. Godba na pihala in lok pod spretnim vodstvom svojega dirigenta g. M. Schonherrja je menjaje se precizno izvajala težke glasbene komade kakor tudi lahko glasbo, ki je služila posebno plesa željni mladini, tako da so prišli vsi posetniki te vsakoletne običajne prireditve naših železničarjev na svoj račun. Ob neprisiljeni zabavi in dobrem razpoloženju je mineval prijeten večer, kar priča tudi, da je vodstvo društva v dobrih rokah.
Aspirin v Mariboru za 1 Din dražji kot v Celju in Beogradu. Znano je, da so pri nas cene raznim živ-Ijenskim in drugim vsakdanjim potrebščinam zelo različne. Prednjačijo pa menda v tem oziru najbolj cene aspirina. Tako stane n. pr. v Beogradu zavojček aspirina, ki vsebuje
6	tablet 6 Din, a v Mariboru 7 Din. Ta razlika v ceni aspirina pa postoji tudi v Celju, kjer je istotako aspirin za 1 Din cenejši kot v Mariboru, čeprav leži Maribor bližje meje in naši lekarnarji ne plačujejo nikakšnih posebnih poštnin za pošiljke zdravil, ki jih nabavijo pri tukajšnjih farmacevtskih veleprodajalcih, kot n. pr. celjski lekarnarji. Prepričani smo, da bi takšna razlika pri aspirinu, ki ni luksus, ne mogla nastati niti ta-
krat, če bi se med obema krajema nahajala meja in bi morali plačevati carino. Da pa je to mogoče v krajih, ki spadajo pod eno banovino, je zelo čudno in nerazumljivo. Želeti bi bilo, da nam gg. lekarnarji pojasnijo to zadevo.
Osebni promet v Mariboru v letu 1930. V letu 1930 je prišlo v Maribor 528.925 oseb in sicer na gl. kolodvoru 559.195, na koroškem kolodvoru pa 69.730 oseb. Odšlo jih je pa na gl. kolodvoru 549.915, na koroškem kolodvoru pa 65.672, tedaj skupaj 615.587 oseb. Manj jih je odšlo nego prišlo zato, ker so se vračali ali peš ali pa z drugimi vozili.
Radirke, risanke, šolske škatlje, torbice in nešteto drugih produktov dobite le v trgovini Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6.
Muškerada SK »Svobode« se vrši v soboto, dne 14. februarja v gostilni »Mesto Ptuj* na t ržaški cesti z začetkom ob 8. uri zvečer. Kdor se hoče za mal denar neprisiljeno zabavati, naj ne zamudi te prireditve!
Celje.
O naših predavanjih. Kakor smo že svo-ječasno poročali, se je vršila letošnjo zimo cela vrsta lepih predavanj, sklicanih po tukajšnji podružnici »Svobode«. Predavanja so bila spremljana po skioptičnili slikali, 'ki jih dobavlja prosvetni odsek Delavske zbornice v Ljubljani. Priznati je treba prosvetnemu odseku, da je v tem pogledu zbral res lep materijal za prosvetno delo in je le od organizacij v raznih krajih odvisno, če prosvetno delo med delavstvom napreduje ali ne. Preteklo soboto smo imeli zopet lepo predavanje staroste slovenskega turizma dr. Henrika Tume, ki je predaval c alpinizmu. Polna dvorana poslušalcev ji pazno sledila predavatelju, ki je z mladeniško toplino razložil pojem turizma in njegove vplive na človeško telo in na preporod duševnosti.
Pred ustanovitvijo podružnice »Prijatelja Prirode«. Po predavanju dr. Tume se je vršil sestanek interesentov za ustanovitev turističnega društva »Prijatelj »Prirode«. Na sestanku se je izvolil pripravljalni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev tega prekoristnega društva. Pripravljalni odbor posluje vsako sredo med 7. in 8. uro zvečer v Delavski zbornici, kjer naj se zglasijo vsi, ki žele k društvu pristopiti. Pripominjamo, da se je že dosedaj priglasilo prav lepo število delavcev-planincev,. tako. da bo nova podružnica »Prijatelia Prirode« v Celju uspešno zastopala plemenit program svetovne delavske turistovske organizacije »Prijatelj Prirode«.
Prvi občni zbor krajevne protitu-berkulozne lige se vrši v četrtek, dne 12. febr. 1931 ob 8. uri zvečer v mestni posvetovalnici. Vabljeni vsi!
Senovo pri Rajhen-burgu.
Številni odpusti rudarjev. V soboto, 14. t. m., bo odpuščenih 235 delavcev, to so večji del kočarji s številnimi družinami in sinovi malih posestnikov, ki jim domača zemlja ne daje dovolj kruha. Veliko jih je. ki prihajajo po 2 do 3 ure daleč v službo in to za 25 do 30 Din na šiht. Delo na separaciji je težko, urejeno je tako, da delavca samega priganja k napornemu delu. Težko delo in grenki kruh —- tudi to se delavcu odpoveduje. Ostalega delavstva še ostane pri rudniku 497. Za mesec februar je napovedano, da se praznuje razen nedelj. 8 delovnih dni, tako, da se bo delalo celi mesec samo 15 dni. Mrk je danes obraz našega delavca, ki ga noč in dan tare skrb za življenski obstanek sebe in svoje družine. Dolžnost državnikov je, da uredijo gospodarsko politiko tako, da bo dana možnost jugoslovanskemu rudarju živeti človeka dostojno življenje v lastni državi. Vso krizo, ki jo je povzročila kapitalistična špekulacija, mora itak večinoma nositi le delavec. Torej ne pustite, da pogine v lastni domovini jugoslovanski rudar!
črna.
Zakaj pa angleška delavska vlada ne intervenira v prid rudarjev?
Na potovanju sem imel priliko raz-govarjati se z nekim inteligentom, bivšim visokim uradnikom v pokoju, o izredno žalostnih delovnih razmerah, ki vladajo pri našem rudniku, o bedi naših rudarjev in redukcijah. Med razgovorom mi pravi dotični gospod: »Zakaj pa se delavci, ki ste internacijonalno organizirani, ne obrnete na angleško delavsko vlado, da bi posredovala za vas rudarje pri družbi, ki je kakor znano angleškega porekla.« Tak govor inteligenta me je nemalo začudil, zlasti še, ko vem, da je gospod imel vse svoje žive dni posla s paragrafi. Res nisem vedel, ali naj bi se mu smejal ali naj bi mu povedal svoje mnenje in ga
podučil. Po kratkem pomisleku sem mu rekel: »Čujte, dragi moj gospod, čije države državljani pa smo mi rudarji pri mežiškem rudniku? Menda smo Jugoslovani. Zakone za nas — tudi delavske zaščitne zakone — vendar ne krojijo Angleži, ali pa morda angleška delavska vlada, saj nismo angleška kolonija. Nas jugoslovanske delavce more ščititi pred izkoriščanjem po angleškem kapitalu le naša zakonodaja in pomoč naših strokovnih organizacij. Angleška delavska vlada vendar ne more delati predpisov svojim kapitalistom, kako morajo plačevati delavce v svojih podjetjih v inozemstvu; to mora storiti vsaka država zase, kjer se usidra angleški kapital. Angleška delavska vlada, ki je poleg vsega še manjšinska vlada in niti v Angliji ne more dovoljno ščititi lastnih delavcev, ker kot manjšina ne more spremeniti zakonov, kateri dovoljujejo kapitalistom izkoriščanje delavcev, bi pač zastonj moledovala in prosila angleške kapitaliste, da naj imajo usmiljenje z našimi delavci. Bolj priporočljivo bi bilo, če bi naša inteligenca, ki večkrat kar prekipeva nacionalizma in kapitalizma, predvsem podprla boj delavcev proti izkoriščanju, kakor to dela inteligenca v drugih državah. Angleška delavska vlada pa skrbi in dela za delavce v Angliji tako kot še nikoli nobena vlada. Samo, da bi pri prihodnjih volitvah dobila večino!« — Tako sva končala ta razgovor, ki mi je pokazal čudovito pomanjkanje znanja pri tako visokem gospodu, kakor ne bi to nikoli verjel, če bi mi kdo o tem pravil, kar sem danes čul na lastna ušesa. Rudar-popotnik.
Če si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. —
Guštanj.
Govorice o redukcijah v tovarni. Slučajno sem prišel zadnjič enkrat v Guštanj. Pri tej priliki sem čul na lastna ušesa izraze nezadovoljstva in ogorčenja, ki vlada med delavci radi bojda nameravanih redukcij v tovarni. Odpustiti nameravajo približno 60 delavcev, baje vsled pomanjkanja naročil. Kar me je najbolj zanimalo, je tQ, da podjetje uvaža jeklo iz inozemstva, čeprav ima doma dve Martinovi peči, in bi se lahko baje tako jeklo doma produciralo. V tem slučaju bi ne bilo treba delavcev metati na cesto. Bilo bi priporočati, da bi se merodajne oblasti za to stvar nekoliko zanimale in skušale pripraviti podjetje do tega, da bi produciralo jeklo doma in bi s tem bila omogočena našim delavcem stalna zaposlitev. Tudi neprizadeti krogi izražajo svoje začudenje nad tem, da misli podjetje v takih okoliščinah na redukcijo. Naj gospodje, za katere so delavci že enkrat zbirali podpise, ko so bili v stiski, stvar premislijo in redukcije preprečijo. Zvedel sem tudi, da je baje neki uradnik zaprosil pri podjetju za povišanje svoje mesečne plače, pa se mu je namignilo, da lahko gre, če mu ni všeč. Kot sposoben uradnik je na podlagi tega odgovora izvajal konsekvence. Mož je v celem Guštanjii priljubljen, zlasti pa med delavstvom, ki tudi nerado vidi, da ta uradnik zapusti tovarno. Treba bi bilo vsaj to preprečiti, da sc ne bf izpraznjeno mesto zasedlo z novo močjo, ki ni vezana na zaslužek. Radovedni smo, če bo novemu uradniku podjetje plačo kaj zvišalo. Čudno se pa zdi človeku, da uradniki in mojstri, ki imajo v tovarni svojega zaupnika, ob takih prilikah ne nastopijo. Te vrste sem napisal le zaradi tega, da. tamkajšnjo delavstvo opozorim, da je potrebno včasih kaj napisati za naš list.
MALA NAZNANILA.
zastonj
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno amerlkansko
zlato miinio pero
ali pa KUrachnorJev rolnl leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstne radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radiow weli*. Naroča se Administration der „Radlo-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
ni v n itn
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9.
Naročajte
novo izišlo knjigo
„Taškent“
kruha bogato mesto
od Aleksandra Neverova. Prevod preskrbel /. Vuk. Knjiga je lepo opremljena v kartonskih platnicah in stane 17 Din, v platno vezana 28 Din. Dobi se pri založništvu mesečnika .Svoboda' Ljubljana in v vseh knjigarnah.
clektromehaniCna delavnica
M. TRABI
Maribor, Vodnikov trg 3, Tel. 2702
Popravila vseh vrst električnih strojev In aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev. dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnlca, točna In ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev In dynamo-strojev.
Posestniki avtomobilov in motornih koles, pozor!
Kupujem že rabljeno
pneumatiko,
avtomobilnih in motornih koles, v vsaki množini, po najviših dnevnih cenah.
JUSTIN GUSTINČIČ,
Maribor, Tattenbachona ulica it. 14
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica št. 15
Maribor
se dobi dobro blago za ženske in otročke oblekce po Din 8—, 10'— 12-— meter. Oglejte si pred nakupom’
ČITAJTE!
locijalno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo. '
Književnost.
Februarska številka kulturne revije
»Svoboda« je izšla na 32 straneh in je ostala vsebinsko na isti višini, kot iprva številka.
NadaLjujeia se p o Ij udno - znanst vena razprava^ o marksizmu in »Ura«, /povest ruskega pisajtelja Pantelejeva. Preprosto pisana raaprava o marksizmu bo dobrodošla deLcuv-stvu, ki se izobražuje v svojih socijalno-ffflo-zoiskih krožkih (soc.-,ped, seminar mariborske »Svobode«), Pantelejeva »Ura« pa vsem, ki se zanimajo za rusko literaturo.
C. Štukelj je iprervedel »Vagabundove •beležke« nemškega pisatelja-va^abunda Gregorja Goga. To so zanimive prispodobe in reki, po obliki podobni starim pregovorom z duhovitimi in ostrimi mislimi. Družba vagabundov ima v Nemčiji lastno založbo, ki jo upravlja Gog.
Zanimiva je »Zimska romanca« Vilka Ivanuše, kjer nam živo prikazuje prizor iiz današnjega življenja obubožancev in siromakov. Ivanuša pripoveduje gladko in živahno, a predvsem preprosto. Baš radi tega lahko pričakujemo od njega še velik razmah.
Cv. Kristan nas vodi, kakor v prvi številki, zopet na Dunaj, da nam pokaže moderno dunajsko izobrazbo in šolstvo. Vse za otroka!, to je bilo načelo dunajskega delavstva, ko je prevzelo v svoje roke politično oblast. In vzrastla so moderna vzgojevališča, iz katerih bo izletel nov človek. Statistike in učni načrti dunajske šole, ki jih navaija Kristan, nam povedo, s kako ljubeznijo delajo gori učitelji — Uspehi so veliki, — saj jih je priznalo, oziroma moralo priznati tudi naše, večjidel v novem čustvovanju in idealnem reformatorskem delu zelo skromno učiteljstvo. Seveda, tudi pri nas so častne izjeme.
S ipesmijo sta se oglasila Mile Klopčič in Tone Čufar. Prvi je zapel o proletarskem otroku in o njegovi bodočnosti — tovarni. Drugi pa nam je naslikal industrijsko življenje na Jesenicah. Iz obeh pesmi zveni globoko doživetje.
Nazadnje moram omeniti še T. Mačkov pretres slovenske knjižne produkcije, ki bo gotovo zanimal vsakega čitatelja. Iz Mačkovih vrstic bo razbral, koliko zrna in koliko plevela je pognalo dn poganja na naših kulturnih tleh.
Med ocenami je posebno aktualna in zanimiva Talpina: »Sedem mladih«. To je kritika sedmih najmlaijših slovenskih socijal-nih pisateljev, med katerimi je tudi Jože Kranjc — avtor knjige »Ljudje s ceste«, ki jo je izdala Cankarjeva družba.
Pod rubriko »drluštveno življenje« je razveseljiv humoristično pisan članek o otvoritvi prve delavske smučarske koče na Možaklji, ki jo je postavila jeseniška »Svoboda«. Vredno posnemanja!
Nekatere slike v reviji so tmedle in slabe. Želeti bi bilo malo več pazljivosti tudi v tem oziru. — Vlp.
Radio.
Papež dobi radio-postajo. Otvo-rili jo bod« 30. januarja. Postajo je
Popravilo ut
srebrnine, kakor tudi
najboljše, hitro in poceoi
M. JLGER SIN
URAR
15
kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-
tih.
podaril papežu znani izumitelj Marconi.
Avstrijski radio. Radio v Avstriji se je silno razmahnil. V tem trenutku je število radioabonentov že prekoračilo 417.000. Približno vsak četrti Avstrijec posluša radio. Podjetje celokupne avstrijske radio-fonije je v rokah družbe »Ravag«. Glavna radio-oddajna postaja je na Dunaju. Manjše vmesne postaje pa se nahajajo v Grazu, Linzu, Innsbrucku, Celovcu in najnovejša, ki bo v kratkem otvorjena, bo v Salzburgu. Taksa je sedaj enotno določena ter znaša t šilinga mesečno; je tedaj manjša kot v Jugoslaviji. Kljub nizki taksi, oz. ravno radi tega, je število abonentov tekom 0 letnega obstoja, tako silno naraslo. Na Dunaju obstoja sosvet za radio, ki ga tvorijo razne kulturne organizacije, oziroma zastopstva raznih radio-klubov. V tem sosvetu ima tudi delavstvo močno zastopstvo. Sosvet se sestane redno vsak mesec na sejah. Sicer pa obstoji še ožji sosvet. »Ravag«-družbo sedaj hudo napadajo, ker, /dasi prejema letno ogromno vsoto na pristojbini, to je nad 80 milijonov dinarjev, vendar ne skuša temu primerno zboljšati programa, povečati energije postaj, niti zgraditi modernega poslopja za oddajno postajo na Dunaju. Tudi ni kontrole glede dohodkov ter izdatkov. Družba se izgovarja, da mora 34 odstotkov odračtiniti kot davek državi in občini. Sedaj se namerava zopet uvesti radio v vlake zveznih železnic. Nadalje se tudi namerava na Dunaju opremiti hiše s sprejlemnimj aparati, s katerim bi bila vsa stanovanja zvezana, torej en aparat za celo hišo. Da bi se doseglo še večje dohodke, bo družba z novim letom- oddajala tedensko dvakrat po pol ure reklamne vesti. Glavno je pa to, da se v Avstriji ne dela s strani 'v»šte, kateri je treba samo- radSo-aparat prijaviti, abonentu nobenih sitnosti. Tudi se sme aparat prenašati. — Ne bi bilo napačno, če bi tudi pri nas skušali radijski zakon spremeniti po avstrijskem vzorcu. Zlasti nujno je povečanje energije naših oddajnih postaj, znižanje takse, zbolišanie programov, posebno pri ljubljanski postaji. Tudi pri nas ne bi škodoval radio-sosvet^ da bi ne brali toliko maš v radiju. Končno pa bi se morale vse postoječe ovire s strani poštne uprave glede prijav, kot tudi prenosljivosti aparatov odpraviti in končno bi se morala tudi carina na elektronke in druge radio-predmete, ki se pri nas ne izdelujejo, odpraviti. Potnfioženi dohodki od naročnine bi državi mnogo več vrgli kot pa carina, ki razvoj radija pri nas močno ovira.
Razno.
Pogovor med materjo in otrokom.
Janezek: »Mama, zakaj je nastopi! papež proti mehiškim preganjalcem kristjanov?«
Mati: »Poglavarji svete cerkve so vedno nastopali proti vsem zavajaicem in mučiteljem ljudi.«
Janezek: »Kaj so nastopali tudi proti sveti rimski inkviziciji?«
_ . Vapu/vuAe.
Zahtevajte vedno in povsod ki in pecivo iz Delavske pekarne v Mariboru. - Teleion štev. 21
Hnlflžalte suoie prihranke
v štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, RotovSki trg štev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Blote oareslulemo pn n
proti trimesečni odpovedi.
liska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.