LETO XXIV. ŠT. 9. SEPTEMBER 1975 CENA 0,20 DIN 17. september Vsako leto praznujemo sredi septembra obletnico samoupravljanja. Te dni je to že petindvajsetič. Čeprav nas tokrat omejujejo ukrepi za stabilizacijo ekonomike, to ne ^nanjšuje pomena praznika, ki bo skromnejši le v izdatkih, kot je bilo to prvotno zamišljeno. Od samoupravljanja nas nič ne loči, to velja naglasiti; samoupravljanje je naš vsakdan, je del nas samih. Nekatere obletnice bodo ostale zapisane z velikimi črkami, to so zasedanje AVNOJ, dan zmage nad fašizmom, razglasitev republike in sprejem ustave. Odločitev za samoupravljanje je treba prišteti in ne razmeščati; prejšnji pomniki so zapisani kronološko, kakor so si sledili. Samoupravljanje je odnos novih, humanih odnosov v socialistični družbi kot je naša. Naša sedanjost je stvarnost; naše delegatsko samoupravljanje je prispevek človeški družbi XX. stoletja. Zgodovinopisci bodo morali najti za našo obliko razvoja posebno mesto in izbrane besede. Razvoj našega načina upravljanja je zaenkrat dolg četrt stoletja. Dovolj, da lahko govorimo o uspehih, ki smo jih pri tem. dosegli. Nikoli nismo zanikali napak in v nobenem primeru nipmo postavljali ograd samoupravljanju. Izkušnje so potrdile pravilnost naše poti, zato smo stopili še korak naprej in uveljavili delegatski sistem upravljanja na vseh gospodarskih, družbenih in političnih ravneh. Od. leta 1950 smo do te obletnice izvolili v Induplati 15 so- Delovno predsedstvo v Induplati delavcev za predsednike delavskih. svetov (med njimi je bila leta 1962 63 tovarišica Cilka Mr-dženovič) in prav toliko predsednikov upravnih odborov. Danes šteje osrednji organ samoupravljanja 22 članov. V eni TOZD in v delovni skupnosti pa je skupaj še 34 sodelavcev. V svetu za medsebojna razmerja je 11 članov in v samoupravni delavski kontroli 5. V samoupravni delavski kontroli TOZD restavracija 5, v TOZD proizvodnja pa 14 članov. Seštevek vseh imen, ki so doslej sodelovali v samoupravnih organih, da števi- lo 820, kar je le nekaj manj, kot j c članov delovne organizacije. Govorimo lahko zatorej, da so člani delovne organizacije že šli skozi šolo samoupravljanja. Izpit te šole je odražen v vsakokratnem delovnem uspehu. Še pomembnejše od številk je spoznanje, da se je s samoupravljanjem utrjevala tudi enotnost znotraj delovne organizacije in sodelovanje z Zvezo komunistov ter sindikalnimi organizacijami, z mladino in strokovnimi društvi. Konec na 2. strani Modernizacija restrikcije Piše dipl. ing. Janez Pezdir Zaradi neugodne zunanjetrgovinske bilance SFRJ so v letošnjem letu nastale težave z uvozom strojev in repromaterialov iz zahodnih držav. Ker pa se naša tovarna nahaja ravno v naj večjem obdobju modernizacije, se postavlja vprašanje, kako bo z izkoriščanjem nove strojne opreme. montira (predilnica, oplemenitilni-ca), tvori povezan in zaključen tehnološki proces in so kapacitete strojev med seboj usklajene. Tako bomo lahko ipo končani montaži te stroje izkoriščali s polno kapaciteto. Ozko grlo nam bo ostalo le mehko previjanje preje, kar pa bomo Imorali reševati z delom v tretji izmeni ali ob prostih sobotah. Omejitev uvoza za opremo nas ni hudo prizadela. Kupljena oprema, ki je že montirana ali pa se 17. SEPTEMBER Nadaljevanje s 1. strani Ob letošnjem jubileju se lahko torej ponosno ozremo in še enkrat pregledamo, kako smo se razvijali do dosežene stopnje. Zunanja slika Induplati dobiva šele v zadnjem času novo, sodobnejšo podobo. Še prej pa je z modernizacijo proizvodnih oddelkov in celih obratov spremenilo podjetje svojo fiziognomijo, ki je z mokro in suho predilnico ter tkalnico lanenih in konopljenih izdelkov bilo med delavstvom odraz najtežjega dela. Dandanašnji so v istih stavbah svetli in čisti proizvodni obrati. želje po sodobnejši opremi še obstajajo. Vseh ni mogoče naenkrat uresničiti. Naša samoupravna odločitev pa jamči, da bomo izpolnili tudi te želje, čeprav vseh ne bo mogoče nikdar, ker bodo nastajale vedno nove. To je običajno povsod in v vseh okoljih. Na koncu velja besedo ali dve zapisati tudi o našem okolju, o počitniških domovih in o urejeni prehrani med delom. Zapisati velja, da je delovna organizacija pomagala pri gradnji deset in deset individualnim graditeljem stanovanjskih hiš. V sodelovanju z drugimi imamo urejeno vprašanje prevozov na delovno mesto in domov, skratka, sporedno z delom in pogoji za delo v podjetju so bila in bodo tudi v prihodnje urejena tudi vprašanja, ki spremno dopolnjujejo življenje delovne organizacije Induplati Jarše. Težje nas je prizadel predpis o omejitvi uvoza reprodukcijskega materiala. Te težave bomo morali odpraviti z zamenjavo nekaterih surovin, tam pa, kjer to ni mogoče (barve, kemikalije, trevira itd.), ker ni domačega proizvajalca, bomo morali napeti vse sile, da zadostimo predpisom za izdajo uvoznega dovoljenja. Montažna dela na razpenjalnem stroju Termoagregat za halo II r | induplati Sodoben prevoz in namestitev stroja Zaradi velikega števila izostankov manjša proizvodnja Piše ing. Franc Jeraj, vodja priprave dela PROIZVODNJA IN KVALITETA V MESECU JULIJU 1975 Proizvodni obrati so delali v mesecu juliju v predvidenih delovnih izmenah. Tkalnica je delno obratovala v treh izmenah in pojača-no tudi ob prostih sobotah. V obratu oplemenitilnice sta obratovala v treh iamenah oba sušilno-razpe-njalna stroja. Tudi predilnica je obratovala ob prostih sobotah dopoldne, da bi s item izdelali več sintetične preje za potrebe naše tkalnice. Oskrba z osnovnimi surovinami je bila zadovoljiva in ni bilo čutiti pomanjkanja. Še vedno pa ni bil rešen problem nabave filament preje za izdelavo tkanine za plastifici-ranje, tehnične tkanine in rustikal zaves. Zaradi težav pri uvozu določenih kemikalij in barvil, so v proizvodnji že nastajali problemi in so bile potrebne spremembe v recepturah, da ni prihajalo do večjih zastojev v proizvodnji. Glede na nastalo situacijo bo nujno potrebno iskati nadomestilo z artikli, ki kvalitetno ustrezajo uvoženim in jih je mogoče nabaviti na domačem trgu. Le na ta način bomo lahko reševali nabavo potrebnih osnovnih surovin in pomožnih izde-lavnih materialov za normalno delo v vseh naših proizvodnih obratih. Količinska proizvodnja je bila v mesecu juliju, razen v sukalnici preje in oplemenitilnici, slabša kakor v mesecu juniju. Vzrok za slabši rezultat gre verjetno iskati v izredno ivisokih izostankih in to predvsem v koriščenju rednega letnega dopusta. Ti izostanki so se gibali od 9,8 % v Pečah pa do 17,9 % v sukalnici preje; v poprečju pa so bili približno 14 %. Skupni izostanki so se gibali od 18,8 % v pripravljalnici pa do 27,7% v predilnici. Bolniški izostanki so bili nižji kot v preteklih mesecih in sicer od 3,4% v pripravljalnici do 8,5% v konfekciji. Če pogledamo skupne izostanke v vseh obratih, lahko ugotovimo, da delo ni moglo normalno potekati in da je zaradi tega tudi fizični obseg proizvodnje manjši kakor v prejšnjih mesecih. Posamezni obrati so v mesecu juliju dosegli naslednje rezultate: Predilnica je izpolnila mesečni plan z 82,8 %, kumulativno za sedem mesecev pa 99,9%. V primerjavi z letom 1974 je bilo v predilnici izdelane za 22,3 % več preje. Vzrok za izredno nizek odstotek izpolnitve plana v juliju je v tem, da so v planu že upoštevane nove kapacitete, da bi morale v tem mesecu že tudi obratovati. Iz nam že znanih razlogov pa do te realizacije ni prišlo. Sukalnica preje je izpolnila mesečni plan s 83,1 %, kumulativno za sedem mesecev pa 92,3%. V primerjavi z letom 1974 je bilo izdelanih za 5,6% več raznih sukancev. Tkalnica je dosegla planirano proizvodnjo v tekočih metrih z 93 %, v m2 z 89 %, v 1000 votkih pa s 100,2 %. V primerjavi z letom 1974 je bilo v tkalnici izdelano v tim. za 19,8% več tkanin, v m2 za 17,6% več in zatkanih votkov za 27,6 % več. Kljub razmeroma dobremu rezultatu pa je bilo v tkalnici registriranih zastojev zaradi pomanjkana osnov 1806 statvenih ur ,in zaradi pomanjkanja votka 742 statvenih ur. Navedeni zastoji pa predstavljajo izgubo v proizvodnji in sicer za 12.150 m ali približno 3,55 % mesečnega plana proizvodnje. To nam pove, da moramo pri prezaložbah artiklov in predvsem pri porabi barvanih materialov paziti na s planom predvidene količine. Drugi problem je še v porabi časa oziroma višini zastojev pri prezaložbah. Zavedati se moramo tega, da nam vsaka zastojna stat-vena ura zmanjša proizvodnjo za 4,8 m surovih tkanin. Oplemenitilnica je izpolnila mesečni plan proizvodnje s 95,3%. V primerjavi z letom 1974 je bilo v tem obratu oplemenitenih za 32 % več tkanin. Tako je bilo oplemenitenih približno 218.000 m tkanin več, kot je bila proizvodnja tkalnice. Ta količina gre na račun zmanjšanja nedovršene proizvodnje in obdelave kupljenega pollane-nega platna. Pri barvni preji je bila dosežena izpolnitev plana z 68,5 %. Konfekcija je izpolnila mesečni plan z 82,5 %. V primerjavi z letom 1974 je bila proizvodnja, merjena v norma urah, za 2,1 % večja. Kvaliteta izdelkov je bila kljub temu, da še vedno ni na zadovoljivi višini v določenih grupah iz- delkov (sintetične tkanine, rustikal zavese), boljša kakor v mesecu juniju. V tkalnici je bilo doseženo v I. kvaliteti 93,3 %, v II. kvaliteti 3,2 %, III. kvaliteti 1,2 % in IV. kvaliteti 2,3 %. Pri gotovih, adjustira-nih tkaninah pa je bila kvaliteta dosežena takole: I. kvaliteta 89 %, II. kvaliteta 4,2%, III. kvaliteta 2,2% in IV. kvaliteta 4,6%. V grupi sintetičnih tkanin je bila kvaliteta najboljša v letošnjem letu. Pri rustikal zavesah je kvaliteta še vedno precej slabša, kakor je bila v mesecu januarju. V januarju je namreč bilo 93,96% I. kvalitete, v juliju pa samo 82,3 %. Iz navedenih rezultatov lahko sklepamo, da so dejansko podani vsi pogoji za boljše rezultate v kvaliteti, vendar pa le ob pogoju, da vsak na svojem delovnem mestu res dela s polno odgovornostjo in zavestjo, da je nujno delati tako, kot zahteva tehnologija proizvodnega procesa. Glede na slabšo kvaliteto je bila vrednost popustov v višini 492.279 din ali 2,7 % celotne vrednosti proizvodnje. Ti popusti so bili pri bombažnih tkaninah 1,7% ali 91.932 din, pri sintetičnih tkaninah 2,7 % ali 296.443 din, v grupi polla-nenih tkanin 7,3 % ali 60.722 din, pri rustikal zavesah pa 4,2 % ali 42.756 din. Tudi ti rezultati nam nakazujejo pot, kje mora biti težišče našega dela, da bomo po čim hitrejši poti prišli do boljših rezultatov v kvaliteti naših izdelkov in s tem tudi zmanjšali izgubo pri vrednosti naših izdelkov. NE VEČ DELATI, AMPAK VEČ PRODUKTIVNO DELATI! 'WWWWWWNA^yWWVVWWW\Ar7WWWVSAA^A/WVWWWWWWVWWVWVAA^ArA^/VVWWWWWWW7VNA Drage sodelavke in sodelavci! Ob 25 - letnici j samoupravljanja j se ponosni spominjamo na slovesnost, s ki je bila 17. septembra 1950 l in vsakoletnih praznovanj za to priliko, { na dosežene delovne uspehe in na složnost, \ s katero smo gradili in utrjevali našo pot > v socializem ter vam iskreno čestitamo \ INDUPLATI, septembra 1975 j VENCELJ PERKO 1. r. predsednik KESO S STANE JERMAN 1. r. j predsednik DS DO ; Kdo in koliko? Metka C. Kaj je brainstroming ? Delavski svet DO je na svoji seji dne 10. januarja 1975 potrdil sklep zborov delovnih ljudi, da se v letu 1975, v skladu s pravilnikom o stanovanjski izgradnji, razpiše posojilo v višini din 1,680.000,00. Od tega zneska je bilo namenjenih din 1,280.000,00 za izgradnjo, do-gradnjo ali gradnjo, s katero se pridobijo novi stanovanjski prostori v že zgrajenih stanovanjskih objektih ter din 400.000,00 za nakup novih družinskih stanovanjskih hiš ali stanovanj. Na podlagi tega razpisa je prejela Komisija za sprejemanje prošenj za dodeljevanje stanovanjskih kreditov 38 prošenj. Komisija je vse prošnje obravnavala in ugotovila, da ima po pravilniku pravico do stanovanjskega posojila 29 prosilcev. Svoje ugotovitve je posredovala SMR, ki je sprejel sklep, da se posojilo odobri naslednjim prosilcem: Za stano- za vanjsko iz- nakup gradnjo: stan. Gerbec Jože, tkalnica 50.000,00 Habjan Vera, uprava 55.000,00 Hren Anton, tkalnica 55.000,00 Hribar Anton, uprava 35.000,00 Janežič Ivanka, tkalnica 15.000,00 Jerman Hilda, konfekcija 15.000,00 Kern Magdalena, uprava 55.000,00 Košenina Franc, predilnica 50.000,00 Kotnik Terezija, konfekcija, Kotnik Anton, vzdrževanje 60.000,00 Koncilja Marija, uprava 30.000,00 Križnar Ana, tkalnica 100.000,00 Lončar Franc, vzdrževanje 30.000,00 Marinšek Vida, konfekcija Orehek ing. Avgust, uprava Oštir Ivan, vzdrževanje Oštir Marija, konfekcija Pavlin Marija, konfekcija Požar Miha, KK Pušlar Alojz, tkalnica 35.000. 00 55.000. 00 115.000. 00 100.000. 00 20.000. 00 30.000,00 Rauh Draga, tkalnica 55.000,00 Rejc Ivanka, konfekcija 25.000,00 Ručigaj Jernej, vzdrževanje 25.000,00 Sevnik Ana, oplemenitil. 45.000,00 Šimic Miro,, tehnič. sektor, Šimic Ivanka, uprava 80.000,00 Uršič Ignacij, tkalnica 30.000,00 Verbič Marija, tkalnica 20.000,00 Videnšek Anton, vzdrževanje 100.000,00 Vrhovnik Majda, ind. prodaj. 40.000,00 Zupančič Metka, uprava 55.000,00 Žučko Rudi, vzdrževanje Žučko Francka, predilnica 100.000,00 Skupaj 1,280.000,00 200.000,00 Po sklepu DS DO je bilo za nakup stanovanjskih hiš ali stanovanj namenjenih sredstev v višini din 400.000. 00, vendar sta bila samo dva prosilca za nakup stanovanj. Zato je DS DO na svoji seji dne 1. aprila 1975 spremenil namembnost stanovanjskega kredita za nakup stanovanj v znesku din 200.000. 00 v sredstva za gradnjo, dogradnjo ali izgradnjo stanovanj. Na dodatni razpis je prispelo 19 prošenj, od teh pa je bilo 7 prosilcev upravičenih za dodelitev posojila, in sicer: Bec Vika, konfekcija, Bec Stane, tkalnica 35.000,00 Borec Ivka, konfekcija 30.000,00 Gol Ana, tkalnica 25.000,00 Knep Jože, vzdrževanje, Knep Ana, tkalnica 20.000,00 Kukovec Angelca, tkalnica 40.000,00 Novak Cilka, konfekcija 20.000,00 Osolnik Marija, konfekcija 30.000,00 Skupaj 200.000,00 V letu 1975 je bilo skupaj odobrenih posojil za stanovanjsko izgradnjo v znesku din 1,480.000,00 in za nakup stanovanj 200.000,00 din. Poleg teh sredstev pa smo od izplačanih osebnih dohodkov v letu 1975 nakazali v sklad za solidarnostno izgradnjo stanovanj znesek din 553.120,25. Dipl. ing. Gordana Gardaševič Beseda izvira iz Amerike in pomeni diskusijo za okroglo imizo, brez vseh predsodkov. Pri tem sodeluje skupina ljudi, ki sprosti cel »vihar« nenavadnih idej in domislekov. Avtor brainstorminga je Osborne — direktor neke ameriške reklamne agencije, ki je ugotovil, da navadni sestanki prinesejo le malo koristnih prispevkov in sicer zaradi vrste ovir. Znano je, da veliko ljudi ne upa vselej izraziti svojih misli in idej, ker se jim zdijo nenavadne in ker čutijo bojazen, da bi bili osmešeni pred sodelavci. Z metodo brainstorming se želijo prepričati prehitre obsodbe in kritike raznih idej in ustvariti svobodno ustvarjalno vzdušje, ki spodbuja iskanje in izpovedovanje novih idej. Za uspešnost te zamisli je Os-born postavil 4 osnovna pravila: — vse kritike izraženih idej se je treba vzdržati, oz. prihraniti za kasnejši čas; — čim bolj je ideja nenavadna in neprisiljena, tem bolje; — čim večje število idej, ker se s tem poveča tudi možnost, da bo 'med njimi tudi kakšna uporabna; — stalno izboljševanje idej in nadaljnje razvijanje in medsebojno kombiniranje. Za uspešne sestanke priporočajo od 5—15 udeležencev. Manjše število ni koristno, ker se s tem zmanjša število idej, večje število udeležencev spet ne, ker nekateri ne pridejo do besede in se pojavi skupinska pasivnost. Udeleženci so povabljeni na sestanek in z vabilom dobijo tudi nakazan problem, ki naj bi ga na sestanku rešili. Struktura udeležencev naj bo različna, torej iz različnih strok, vendar iz istih hierarhičnih nivojev v podjetju. Sestanek naj traja okoli 30 minut. Ideje, ki se posnemajo na magnetofonski trak, pregleda posebna strokovna komisija. Dobra stran brainstorminga je, da z majhnimi stroški pridemo do velikega števila idej, ker so bile odstranjene psihične ovire. Uspeh postopka je odvisen od lastnosti, ki jih imajo udeleženci, ter od vodje sestanka, ki naj bo vsestransko upoštevana osebnost in ki mora spodbujati in usmerjati diskusijo. Naša transformatorska postaja Piše Ivan Slabe Leto 1939 je začetek prave elektrifikacije naše tovarne z zgraditvijo transformatorske postaje z dvema transformatorjema skupne moči 400 kVA in priključkom na daljnovod takratnih Kranjskih deželnih elektrarn. Te zmogljivosti so zadoščale do leta 1948, ko smo morali povečati zgradbo transformatorske postaje in namestiti še en transformator za 400 kVA tako, da se je skupna moč postaje podvojila. Potreba po električni energiji je stalno (naraščala, zato smo postopoma zamenjali še oba transformatorja po 200 kVA za enoti po 400 kVA, kar predstavlja končno zmogljivost 1200 kVA ali 1000 kW delovne moči. Dinamični razvoj podjetja v zadnjih treh letih terja več energije, ki je sedanja transformatorska postaja ne more več prenašati, zato smo se odločili za gradnjo nove transformatorske postaje z začetno močjo 2000 kVA, ki jo lahko povečamo na 4000 kVA. Ta moč bo zadostovala do leta 2011 pod pogojem, da bo tempo razvoja enak, kot je bil v preteklih letih. Nova zgradba, ki se marsikomu zdi prevelika (mnenje bo spremenil, ko bo videl opremljeno), je podkletena in razdeljena v tri dele. V zahodnem delu bodo nameščene visokonapetostne stikalne, varovalne in merilne naprave. V vzhodnem delu so 4 celice za transformatorje. V srednjem delu pa bo nizkonapetostna stikalna plošča za dva transformatorja. V letu »x«, ko bo potreben tretji transformator in pozneje še četrti, pa bo treba postaviti še eno stikalno ploščo in jo dograjevati, kakor bodo narekovale potrebe. Klet v transformatorski postaji je namenjena razvodu kablov. Visokonapetostni priključek transformatorske postaje bo kabelski. Bralec bo vprašal, kaj bomo pa s staro transformatorsko postajo? Odgovor je takle: stara transformatorska postaja bo 'obratovala še naprej vse dotlej, dokler ne bodo priključili zadnjega potrošnika v tovarni na novo transformatorsko postajo, kar pa najbrž ne bo v enem letu. Dovodi v posamezne obrate bodo speljani pod zemljo v betonskih kabelskih blokih, odpadel bo tudi prosti vod iz stare transformatorske postaje preko pripravljalnice v predilnico. Kot smo že rekli, bosta v začetku montirana 2 transformatorja po 1000 kVA, glej sl. 1, ki bosta spreminjala visoko napetost 20 kV v nizko 380/220 V. Slika 1 Električno energijo bosta merila števca, ki ju vidimo na sl. 2. Zato, da bo prvi števec (za jalovo energijo) kazal čim manj, bo skrbela kondenzatorska naprava, katere del kaže sl. 3. Glavno stikalo na sliki 5 bo varovalo transformator pred preobremenitvijo in kratkimi stiki. Slika 4 Vsak odcep na nizkonapetostni stikalni plošči bo imel svoje stikalo, s katerim bo moč odcep izklopiti ali pa priklopiti po potrebi na omrežje Elektro Ljubljana oz. na domačo elektrarno, kadar jo bomo 0QQ 1 8 ■ __j mm11 Slika 2 Slika 3 Slika 5 Del nizkonapetostne stikalne plošče, ki bo delila energijo posameznim obratom oz. strojem v tovarni, kaže slika 4. imeli. Tok vsakega odcepa bo kontroliral ampermeter, energijo pa bo meril števec na zadnji strani plošč, kar bo olajšalo obračun porabe toka v posameznih oddelkih. DOPISUJTE V KONOPLAN! Poročilo službe varstva pri delu To poročilo obsega dela in ukrepe iz varstva pri delu, ki so bili izvedeni do sedaj v tem letu in problematiko za isto obdobje. Javljenih je bilo 40 nesreč pri delu, od tega 13 na poti na delo, kar je 1/3 vseh nesreč. Od tega sta bili dve težji nesreči pri delu, ostale pa so bile lažje. Zaradi nesreč je bilo 446 delovnih dni bolniškega staleža ali 11 dni za eno nesrečo, kar je manj kot je republiško poprečje. Vzroki za nesreče so bili zelo različni: nepravilno izvajanje dela, neuporaba sredstev za osebno varstvo, neznanje, malomarnost, poškodovane naprave in sredstva za delo itd. V treh primerih je bil uveden tudi disciplinski postopek. Za izboljšanje varstva pri delu in preprečevanje nesreč pri delu so bili izvedeni razni ukrepi: poučevanje za vodstveni in vodilni kader, za novosprejete delavce in za upravljanje dvigal, narejen je popis kompresorjev, dvigal in drugih delovnih priprav, ki morajo biti obdobno pregledane; nabavljene in nameščene so opozorilne table, redno so bila dobavljena sredstva za osebno varstvo pri delu (razne rokavice, očala, čevlji itd.), izvedene so bile meritve delovnih pogojev, nabavljeni so bili novi stoli za kon- fekcijo, redno so izvajani pregledi stanja varstva pri novogradnjah ter občasno v obstoječih obratih, nadzorovan je bil vsak transport težjih komadov strojev, vsi novo nabavljeni stroji so bili pregledani in zanje izdana pismena izjava in navodila za delo, izvedeni so bili tudi razni ukrepi v zvezi s požarnim varstvom (pregled opreme, nabava nove opreme, vaje, nova desetina, poučevanje o gašenju z gasilnimi aparati ipd.). V tem času ni bilo izrečene nobene prepovedi dela. Tudi republiški inšpektor ni imel pregleda stanja varstva v DO. Za izboljšanje stanja varstva pri delu je potrebno odpraviti nekatere probleme, ki se pojavljajo pri vsakodnevnem delu: — takojšnje in dosledno izvajanje ukrepov iz VD, ki so Ugotovljeni in je zanje izdan nalog. — vodje del morajo kršilce obveznosti iz VD prijaviti v disciplinski postopek (neuporaba sredstev za osebno varstvo, vinjenost na delovnem mestu ipd.), — redno vzdrževanje in nadzor nad. vsemi sredstvi za delo. Služba VD Smrt zaradi ohlajenosti Po izvirniku T. O. priredil O. O nevarnosti ohladitve telesa je bilo že mnogo napisanega. Ponekod imajo o tem ustrezna navodila in okrožnice, ki naj svetujejo tistim, ki ohlajenim še lahko pomagajo. Do nevarnosti ohladitve telesa lahko pride tudi pri temperaturi nad ničlo. Le malo ljudi ve, da stopi smrt k človeku, če mu pade temperatura na 27 °C. Do takšnih prilik lahko pride tudi v okoliščinah, ki jtin človek ne posveča potrebne pozornosti, saj je vetra in vlage navajen. Deset stopinj pod ničlo za naše razmere ni posebno veliko, če pa potegne lahen veter s hitrostjo 5 metrov na sekundo, se ohladi zrak na r—21 °C. Ce je ponesrečenec, obravnavamo namreč le takšen primer, lažje prizadet, že lahko nastane grozljiva situacija. Pomoč v takem primeru je nujna. Nevarnost se kaže v tem, da nenavadna bledica ponesrečenca odkriva stisko organizma, telo začne drgetati, če pa ohladitev napreduje, mišice otrde, in ko pade temperatura na 27 °C, srce in dihanje zastaneta. Nobenih refleksov ni več. Nobene bolečine. Za življenje važni centri so ohromeli, nastopila je smrt. Ponekod je ta ali ona organizacija z okrožnicami opozorila na nevarnosti ohladitve telesa. Ne samo za ponesrečence na zasneženih poljanah, ampak tudi za tiste, ki so žrtve prometnih nesreč. Vse prevečkrat oble-že ponesrečenci na mrzlih, nemalokrat na mokrih mrzlih tleh. V takšnih okoliščinah je edino prav, da ponesrečenca takoj odenemo. Zelo primerna je folija! Ponesrečenca je treba čim-prej prenesti v topel prostor. Paziti pa moramo pri tem, da nam ponesrečenec ne umre zavoljo ogrevanja. Ogrevati moramo ponesrečenca pravilno, idealna pomoč pa je v ogrevanju s telesno temperaturo enega od reševalcev. Na to posebej opozarjam in, na to se spomnite, ko boste prvič dajali pomoč ponesrečencu, kateremu grozi nevarnost ohladitve. SMETI Že nekaj mesecev opozarjamo in rotimo: odlagajte smeti tja, kjer je odrejeno odlagališče. Vsako divje odlaganje smeti in vsako razmetavanje se bo drago maščevalo. Pogled proti Kamniškim planinam je čudovit. Tudi pogled na druge kraje je takšen. Od daleč so reke čiste in travniki lepo zeleni. Pri pogledu na vasi in mesta se oko zazre in obstane, ko ocenjuje skladnost arhitekture z naravo. Všeč nam je prelivanje barv. Takšen je naš isvet. Takšna je naša lepa Slovenija. Lepša kakor lepa tujina, žal si na vso moč prizadevamo, da bi to idilično naravo »posvinjali«. Drugačne besede z enako močjo ne najdem. Ali je človek res postal enak živali? Zakaj smo tako brezbrižni do obnašanja tistih, ki povsod pustijo sledi za seboj? Kultura in ustrezno obnašanje jim ni mar. Kaže, da je vedno manj tudi takšnih, ki še imajo občutek, da nas bo zanemarjanje narave enkrat drago stalo. Ko so bili pred leti tranzistorski radijski sprejemniki v modi, so glasbe po želji prevpile zvoke narave. Že davno izpete pesmi so prevpile žuborenje potokov in električarji so pregnali živali in malce miru potrebne ljudi. Takrat in danes puščamo sledi našega bivaka ali tabora kar tam, kjer nam je to ali ono »padlo« iz roke. Včasih nehote in včasih hote. Pločevinkam lin steklenicam ter papirju se pridružujejo v vedno večji meri vrečke in škatle iz plastike. V embalaži, iz katere nismo vzeli vse hrane, ki je bila v njej, kaj kmalu neprijetno zaudarja. Vedno več muh najde na teh odpadkih svoj raj. Morda skrbe mravlje ali kakšna druga žival, da na tem svetu še nismo segnili. Ob tem tale misel: KAKO LEPO BI BILO, CE BI VSI SKRBELI ZA TO, DA BI OSTANKOV NASE PRISOTNOSTI NE PUŠČALI TAM, KJER TO KAZI OKOLICO IN ŠKODUJE NAŠEMU ZDRAVJU. Rja ne škoduje talnim vodam, zelo nevarni pa so naši pitni vodi lahko organski razkroji ter kemične spremembe umetnih snovi. Prevečkrat sodimo, da sami nismo takšni. V naslednjih vrstah bom to z besedo ovrgel. Sliko bom objavil le, če bo to potrebno. Pod- naslov tej misli pa dam: TUDI PREBIVALCI IZ PRESERIJ NISO BOLJŠI. Prihodnjič stopite skozi naše lepo naselje in bodite posebej pozorni na čistočo. Ocenite, koliko korakov ste baredili, ne da bi videli takšne ali drugačne odpadke, če bi pa le predolgo trajalo, stopite do športnega igrišča in si oglejte, koliko smeti je tam raztresenih. Občudujte to svinjarijo in se zavedajte, da so to življenjski znaki Preserjanov. Nič kaj lepi, zato toliko bolj resnični. Kadar bo industrijski kanal Mlinščica zopet brez vode, si oglejte tudi strugo in poskusite ugotoviti, kdo je bil zadnji lastnik te ali one navlake, ki zagotovo ne sodi v Mlinščico. Poskusimo do konca tega leta odlagati smeti vedno le tja, kjer so zanje odrejena mesta. Občinski organ v Domžalah je odločil, da je za nas odlagališče za smeti ob cesti iz Radomelj v Rova ali ob cesti Mengeš—Moste. Prepričan sem, da boste šele po določenem času uvideli, da je lahko tudi naš kraj, kjer delamo in živimo, lep. Takrat vam ne bo žal, da boste sodelovali in prispevali v akciji LJUDJE SMO, NE NEUMNE ŽIVALI! Otmar Lipovšek ZAKAJ SO ŽENSKE PRENEHALE KEGLJATI? Ing. Fanika Zajec Na gornje vprašanje je mogočih več odgovorov, oziroma je za to več vzrokov. Naštela jih bom samo nekaj, in sicer: 1. Ženska ekipa še vedno nima trenerja. Kljub temu, da smo večkrat izrazile željo in se na tekmah tudi nekajkrat dobro uvrstile med moškimi tekmovalci, ni nikogar, ki bi nas bil pripravljen trenirati in organizirano voditi. Priznati moramo, da nam moški tekmovalci radi priskočijo na pomoč s svojimi nasveti, vendar je to za organizirane treninge le veliko premalo. 2. Treningi so skupni za moške in ženske, vendar so vse tri steze običajno ob našem eventuelnem prihodu na trening že zasedene in je treba čakati na vrstni red. Večina članic naše ekipe je poročenih, torej nas ddma čaka družina in gospodinjsko delo, zato imamo malo časa oziroma veliko manj kot moški. Vsaj ena steza bi morala biti rezervirana samo za ženske (seveda, če bi prišle na trening). 3. časovni termin treningov za ženske ni primeren, saj so med nami tudi tovarišice, ki se v službo vozijo iz Ljubljane, Mengša, Domžal itd. Ko so enkrat že doma, se zaradi dela oziroma razdalje težko odločijo za odhod na trening. Pri organiziranih treningih bi morali kegljišče odpreti vsaj enkrat tedensko ob 14.30. 4. Ne nazadnje je vzrok (sedaj) tudi poletni čas — čas dopustov. Upam, da bomo s prihajajočo jesenjo zopet pričele s treningi v kegljanju. Nogometaši pionirji se borijo za lovoriko Odgovornost Ingo Paš, dipl. iur. Če hočemo zagotoviti izpolnitev planskih nalog in dragih naših programov ter dosegati uspešne poslovne rezultate, moramo najprej vsak na svojem delovnem mestu vestno, natančno in pravočasno izvrševati svoje splošne in posebne obveznosti iz združenega dela. Vendar je očitno, da je takšno izpolnjevanje obveznosti nekaterim v naši sredini še vse premalo prodrlo v zavest kot brezizjemna nujnost skupnega dela in neogibna sestavina naših medsebojnih razmerij v združenem delu, katere kršitev ne le mora imeti za posledico izrek določenega ukrepa, marveč je za ves kolektiv moralno nesprejemljiva, saj se z njo ogroža doseganje naših skupno zastavljenih ciljev, povzroča škoda in ne nazadnje tudi v bolj ali manj občutni meri razvrednotijo prizadevanja vseh tistih, ki svoje delo vestno opravljajo. Zaradi tega je naloga vseh, še posebej pa samoupravnih organov in družbeno-po-litičnih organizacij ter delavcev na odgovornih delovnih mestih (od mojstrov oz. oddelkovodij dalje), da zagotovimo dosledno spoštovanje obveznosti in ukrepamo vsepovsod, kjerkoli naletimo na malomaren in nepravilen odnos do dela in družbene lastnine, da odpravljamo brezbrižen odnos do naših skupnih nalog in obveznosti ter dosledno uveljavljamo odgovornost vsakogar. Če naj v tem zapisu naštejemo najpogostejše hujše kršitve, ki se pri nas pojavljajo, tedaj moramo omeniti neopravičene izostanke od dela, vinjenost med delom, nespoštovanje varnostnih ukrepov, zlasti neuporabo osebnih varovalnih sredstev in neupoštevanje navodil za varno delo, in netovariški odnos do sodelavcev. Vprašanje pa je, ali je opisano stanje v resnici točen odraz dejanskega stanja in ali se ne pojavljajo v večji meri tudi druge kršitve, zlasti kršitev pravilnega odnosa do družbene lastnine. Naštete kršitve so namreč tiste, ki jih beležimo v evidenci pravne službe, se pravi tiste, zoper katere je bil pričet postopek. Upravičeno namreč dvomimo, da se kršitve obveznosti dosledno prijavljajo in da se zoper njihove storilce vlagajo ustrezni predlogi. Pri tem pa naj posebej opozorimo, da je opustitev takšne prijave prav tako kršitev obveznosti, pri čemer je vsaka opustitev prijave hujše kršitve prav tako hujša kršitev. Kot seveda ne menimo, da bi moral biti postopek uveden zaradi vsake malenkostne kršitve, pa na dragi strani moramo zahtevati, da se dosledno uveljavlja odgovornost zoper vse storilce, ki večkrat ali huje kršijo svoje obveznosti. Zato pa bo treba tudi zaostriti odgovornost vseh tistih, ki zavestno opuščajo prijavljanje takšnih kršitev, saj pomenijo takšne opustitve dejansko pomoč oz. prikrivanje storilcev in dopuščanje takšnih kršitev na škodo nas vseh. Tako še zdaleč ne moremo trditi. da je naše izpolnjevanje obveznosti že doseglo takšno stopnjo, ki bi jo lahko označili kot zadovoljivo. Prej obratno. Da pa bi to stanje izboljšali, si moramo vsi, še posebej pa pristojni samoupravni organi in družbeno-politične organizacije ter delavci na odgovornih delovnih mestih zastaviti in dosledno uresničevati ustrezen program naše aktivnosti na tem področju. V tem programu si moramo kot prvenstvene naloge zastaviti: 1. dosledno ukrepanje zoper vse storilce pogostejših kršitev obveznosti, ki smo jih zgoraj navedli, ter uveljavljanje odgovornosti za vsako hujšo kršitev; 2. zaostritev odgovornosti za opustitev prijav kršitev obveznosti; 3. povečanje odgovornosti članov vseh pristojnih samoupravnih organov pri odločanju o uvedbi postopka in izrekanju ukrepov; 4. zagotovitev enotne politike na področju izrekanja ukrepov; 5. povečanje aktivnosti družbe-no-političnih organizacij na področju zagotavljanja izpolnjevanja obveznosti in doslednega uveljavljanja odgovornosti; 6. aktiviranje organov samoupravne delavske kontrole za izvajanje nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti, uveljavljanjem odgovornosti, vodenje enotne politike na področju izrekanja ukrepov ter zagotavljanje učinkovitosti postopkov in izvrševanja izrečenih ukrepov. Pravna služba že dostavlja organizacijam sindikata in organom samoupravne delavske kontrole vse predloge in sklepe o uvedbi postopka in izreku ukrepov. S tem je dana osnovna podlaga za aktivnost teh organizacij in organov, da sistematično proučijo stanje in sprejmejo programe svojega dela na tem področju. Novinke na uvodnem predavanju o samoupravljanju Obračun pred začetkom Tudi v tem sestavku bo govora najprej o rezultatih, ki so jih igralci Partizana Jarše dosegli v odbojki v zadnji tekmovalni sezoni in šele potem, s kakšnimi upi nastopajo letos. Odbojkaši Partizana Jarše so igrali v II. republiški ligi zahod in obstali na predzadnjem mestu. To ni očitek, ampak doseženo mesto, ker je v društvu veljavno načelo, da je sodelovanje pomembnejše od blestečih zmag celo, če so te trenutne. Gre torej za dejavnost, ki je bila pred dvema desetletjema v Jaršah na najvišjem mestu, kasneje pa le životarila in končno povsem zamrla. Tovariš Marjan Zupan se je že pred časom zavzel, da bi sestavil moštvo, sposobno igranja in tekmovanja. Uspel je. Leto dni so fantje le nabijali žogo in potem izrazili željo, da bi tudi tekmovali. Matično društvo Partizan Jarše je pomagalo do izpolnitve te želje in storilo, kar je bilo mogoče. Ko je govora o kvaliteti posameznikov, je treba pripomniti, da so to vse že starejši igralci. Mlajši so le trije, morda štirje. Leta in pa pomanjkanje ostrih treningov so pustila senco nad uspehi. V jesenskem krogu tekmovanja, v omenjeni ligi, so vse tekme izgubili. Izvršilni odbor društva se ob to ni spotikal, bal se je le, da ne bi izgubili tudi volje. To se ni zgodilo. Nasprotno, fantje so se zavzeli in v spomladanskem krogu zaigrali znatno boljše. Polovico tekem so zmagali, od močnejših so bili zopet premagani. Vsi porazi pa so bili zelo itesni. Nekajkrat tudi »na razliko«. Takšna je torej zgodovina prvega tekmovalnega leta v II. republiški ligi. Zaradi izjemne kvalitete igre se je v I. republiško ligo uvrstilo moštvo OK Forum iz Ljubljane. S Lestvica pa je naslednja: term so se strinjala vsa tekmujoča moštva oziroma njihova društva. Zato, ker je ostala skupina po obvestilih, ki jih imamo, enaka kot v prejšnji tekmovalni sezoni, omenjamo kot največjo nevšečnost precejšnjo oddaljenost krajev, odkoder so sodelujoča moštva. Finančno, še bolj pa organizacijsko so to težave. Kaže, da drugače ne gre, pa bo treba tudi letos delovati tako, kakor bo to najbolje. S tem smo že pri kraju komentarja. Lansko leto je šlo dobro, zato računamo, da bo tako tudi letos. Ne bo nam žal za denar in ne za drugo, če bo delo teklo vsaj tako, kot je doslej. Marjan Zupan, vodja odbojkašev, pravi, da nima pomislekov, da bodo složno nastopali in dosegli še boljše uspehe. To je prijetna napoved, ki pa ne zavezuje. Soglašamo z načelom VAŽNO JE SODELOVATI! Podpredsednik Partizana Triglav 15 13 2 41:15 780:559 28 točk Trimo 15 8 7 29:29 726:665 23 točk Ljubljana 15 8 7 32:33 771:851 23 točk Bohinj 15 8 7 31:25 673:649 22 —1 Kamna Gorica 15 7 8 31:33 717:762 22 točk Žužemberk 15 6 9 29:32 716:707 20 —1 Partizan Jarše 15 4 11 19:39 656:791 19 točk Mokronog 15 2 13 18:42 609:781 17 točk Forum 8 8 0 24: 6 405:288 16 točk Oto Križman med kegljanjem Telovadba tudi za starejše Piše načelnik Partizana Jarše ing. F. Zupan Pomladi letos so se pričela obnovitvena dela v naši dvorani. Ko so pleskarji, par-ketarji in drugi obrtniki končali delo, se nam je dvorana predstavila v vsej svoji lepoti in veličini. Ja, še lepša je, kot je bila nekoč! Včasih je dvorana služila več namenom; v njej so bile kino predstave, sindikalne prireditve in druge. Več ur tedensko je bila na voljo tudi športnikom, predvsem telovadcem, ki so v njej imeli telovadne ure. Sedaj, po obnovitvi, je dvorana namenjena za športno in rekreativno dejavnost. Znano je, kako pomembno je, da mladi ljudje vsaj enkrat v tednu s telovadbo pridobijo novih moči in se drugače rekreativno izživljajo. Še bolj pomembna je rekreativna dejavnost za starejše in zanje bo Partizan Jarše že to jesen pripravil program dela s skupnimi naslovom »rekreacija za starejše«. Telovadba, začela se bo jeseni, bo pod vodstvom enega izkušenih pedagogov na tem področju. Posebej bi tod omenil, da bo telovadba organizirana za moške in ženske. Z rednim obiskom teh rekreativnih večerov bo splahnel marsikateri odvečni kilogram maščobe na telesu preveč obilnih kandidatov za hujšanje. Kako in kdaj bo potekala telovadba, bomo objavili na plakatih na običajnih oglasnih mestih. Želimo vas opozoriti, da si žc sedaj zagotovite potrebni čas, da boste postali redni obiskovalec (ali obiskovalka) naših rekreativnih večerov. 200 tekmovalcev iz petih delovnih kolektivov se je pomerilo v sedmih disciplinah Na to srečanje smo vas povabili, da bi tako proslavili 25-letnico samoupravljanja v Induplati, je rekel v uvodnem nagovoru namestnik direktorja inženir Janko Ukmar. Jarše, 30. avgusta — Do osme ure zjutraj so se pred restavracijo Induplati zbrali vsi tekmovalci in začetek tekmovanj začeli po otvoritvenem govoru tovariša Ukmarja, ki je namesto direktorja Induplati pozdravil športnike in druge goste in v svojem kratkem pozdravu naglasil: »Na to srečanje smo vas povabili, da bi tako proslavili 25-letnico samoupravljanja v Induplati«. Propozicije tekmovanj so bile sodelujočim znane, saj jih od lanskega leta nismo menjali. Povedati velja morda to, da so kegljači začeli s tekmovanjem že v petek 29. avgusta popoldne, ker bi samo v soboto ne mogli končati tekmovanja do previdenega časa. Na nogometnem igrišču so igrali mali nogomet po sistemu »na izpadanje«. Vsa moštva so bila pripravljena na pravi obračun z nasprotnikom, zato je prišlo na koncu do malega presenečenja. Zmagalo je moštvo INDUPLATI. V odbojki so bili najbolj uspešni tekmovalci iz delovne organiza- cije STOL Kamnik. Veljalo bi zapisati, da so bila moštva v odbojki najbolj izenačena in je tudi zadnje uvrščeni bil od zmage le toliko oddaljen, kot kdorkoli od tistih, ki so zadnjega prehiteli. V namiznem tenisu so pri članih zmagali igralci iz BPT Tržiča in pri članicah tekmovalke iz Dekorativne iz Ljubljane. Skoda, ker je bilo tekmovanje pri članih skrčeno zato, ker so šli fantje med nogometaše. V streljanju velja posebej pohvaliti strelsko četverico iz Induplati, ki je dosegla zavidljiv rezultat 1005 krogov, kar bi bilo spoštljivo tudi na večjih tekmovanjih in ne le na sindikalni prireditvi kot je bila ta v Jaršah. Pri članicah so v streljanju zmagale tekmovalke iz BPT. Moški in ženske so tekmovali tudi v kegljanju. Pri članih, tako smo poimenovali tekmovanje za moške, so 'zmagali kegljači iz Bombažne predilnice in tkalnice (BPT) Tržič. Pri članicah so postale zmagovalke predstavnice delovne organizacije STOL Kamnik. Naj dodam še to misel, ki velja izključno za domače tekmovalce in tekmovalke (iz Induplati): ekipe Induplati ne najdemo med prvimi tremi niti pri članicah in ne pri članih. Ne gre za kritiko zavoljo kritike ampak za premislek, če le ne bi bil čas, da bi moštvo Induplati pomladili! Pri članih in pri članicah. Tako skoraj ne more več naprej in današnji tekmovalci delajo to bolj za zabavo in rekreacijo kot za doseganje boljših rezultatov. Vedeti je treba dalje, da imajo kegljači v Induplati na voljo prav vse, kar bi jim olajšalo priprave na tekmovalne nastope. Šahisti so se zbrali v posebni sobi naše restavracije. Zmagali so, z odličnim rezultatom, igralci ekipe STOL iz Kamnika (Duplica). Oddali so le nekaj točk, veliko večino iger pa so zabeležili v svojo korist. Na kraju tekmovanja smo (balinanje do razglasitve ostalih rezultatov še ,ni bilo končano) izročili zmagovalcem pokale in drugo ter tretje plasiranemu diplome. Tekmovalci iz SVILANITA iz Kamnika niso osvojili nobenega prvega mesta, bili pa so večkrat drugi in tretji. To sem zapisal v pojasnilo, ker je bilo tekmovanje letos res izenačeno po močeh nastopajočih. V balinanju so bili po prikazani igri najboljši tekmovalci iz STOLA. Škoda bi bilo zatorej, da bi zaradi kakršnegakoli nesporazuma to tekmovanje ne štelo tako, kot ostala. Vseh slik še nimamo od tega tekmovanja, zato bomo podrobne rezultate objavili v oktobrski številki Konoplana. Za danes pa velja opravičilo, če je bil zmagovalec napačno zapisan oprostite, ker sem delal ta zapisnik neuradno. Lipovšek Mi doma Sola Pouk se je začel, nakupili smo knjige, zvezke in barvice, morda tudi novo torbico in otrokove počitnice, brezskrbnost in vesele dogodivščine je zamenjalo resno delo. Od otroka pričakujemo, da bo v šoli priden in da bo dosegel kar najboljše uspehe. Za to pa ga moramo pripraviti, poskrbeti moramo, da bo zdrav, spočit in vesel odhajal v šolo. K skrbi za zdravje spadata dobra, pravilna prehrana in dovolj ur spanja. Naj nas otrok ne premoti s svojimi prošnjami, ki se vsak večer ponavljajo pred televizorjem — določimo skupaj z njim uro, ko bo ne glede na zanimive oddaje odhajal spat. Pogovorimo se z njim tako, da bo vedel, da je to pametno in da ne bo imel občutka, da sitnarimo. Če rad bere, mu dovolimo, da zvečer v postelji posveti nekaj časa svojim prijateljem iz knjig; če mu bomo prepovedali, bo kaj kmalu začel brati naskrivaj (kdo od nas se ne spomni baterije pod odejo, ko se ni mogel ločiti od knjige pozno v noč!). Koristno in pametno je, da vse te stvari urejamo z otrokom prijateljsko, brez prisile in zlagane avtoritete. Dogovorimo se še, da bo ob petkih in sobotah lahko ostal dalj z nami pred televizorjem ali v prijetni družinski igri in se potem tega tudi držimo. Besedo, ki jo damo otroku, je treba držati! Druga pomembna stvar je čas, preden gre otrok v šolo. Zbudimo ga pravočasno (ali še bolje, če se zbuja sam, da se navadi na samostojnost), jutranje umivanje naj bo temeljito, da bo svež in bo imel občutek urejenosti. Nikoli naj otrok ne gre od doma lačen. Noben stroj ne more delati brez energije in organizem prav tako ne, posebno ne mlad organizem, ki že za razvoj potrebuje energijo. Lahko da otrok zjutraj ni lačen, toda če bo jedel vsako jutro, se bo navadil in bo nastopil tudi občutek lakote. Zajtrk moramo pripraviti mi, sam si ga ne bo. Če bo videl na mizi okusno pripravljeno hrano, bo tudi dobil tek. Namažimo mu kos kruha z ma- slom in marmelado, lahko mu ponudimo skuto, jajce, sir ali salamo, skodelico mleka in košček čokolade. če hrano zjutraj odklanja, naj vsaj spije mleko in poje sadje, ki pa ga lahko vzame tudi s seboj. Vso našteto hrano lahko pripravimo že ob petih, da otroku ni treba samemu iskati po shrambi ali hladilniku. če smo doma, ne nadaljujmo kakšnih prepirov od prejšnjega dne, potrudimo se, da bomo prijazni, da bo šel otrok od doma miren in čustveno uravnovešen. Če v šoli misli na jezno mamo, ki se je kregala zjutraj in se bo kregala opoldne, ne more biti zbran in sproščen. Nasploh velja za otrokov uspeh isto kot za odrasle: potrebuje urejen, miren in srečen dom, da se vanj rad vrača, da čuti varnost in toplino. Tako se navaja odgovornosti, ker čuti, da lahko staršem vrača le z marljivostjo in pridnostjo. Čustveno bogat otrok se tudi razvija v odgovornega in resnega člana skupnosti, kar je seveda cilj vsakih staršev. M. D. Osebni dohodki brez gibljivega dela POROČILO ZA JULIJ 1975 Po izračunu za III. tromesečje bi znašala vrednost točke 0,0183. Na osnovi sklepov DSDO in TOZD ter sveta SDSSS z dne 18. 7. 1975 je vrednost točke za TOZD Proizvodnja in DSSS, brez ozira na izračun, din 0,0190. Enaka vrednost je tudi za TOZD Restavracija in poč. domove ter TOZD Industrijska prodajalna. Odstotek za izračun menjajočega dela osebnih dohodkov za TOZD Proizvodnjo in DS Skupnih služb ni bil izplačan oz. pri R-D-Z je bilo odtegnjeno od OD 2%. Poprečno izplačani osebni dohodki so se gibali naslednje: TOZD Proizvodnja in DS Skupne službe din 2.850,45 t.j. za din 60,00 višje od meseca junija, kar gre na račun višje vrednosti točke, TOZD Restavracija in počitniški domovi din 3424. TOZD Industrijska prodajalna din 3448. Tovarišica Burjeva pri izplačilu OD TOZD proizvodnja TOZD Rest. TOZD Trgov. Razred pred. prip. tkal. § O. o <2 § kov. k. teh. s. •sL UJ. do 1300 1* 1500 — 1700 2 1700 — 1900 3 1900 — 2100 3 13 5 20 3 2100 — 2500 24 29 71 30 70 4 25 1 2500 — 3000 35 65 78 28 114 12 8 67 8 3000 — 3500 5 8 32 10 14 4 2 41 4 5 3500 — 4000 3 15 7 2 21 4 1 4000 — 4500 1 3 1 1 11 3 4500 — 5000 1 1 1 1 4 8 1 — 5000 — 5500 1 9 — 1 5500 in več 2 13 1 — 73 117 200 32 223 23 17 193 22 8 najnižji OD 1607 1974 2113 1956 1075 2287 2524 1974 2286 3166 najvišji OD 4673 5090 4930 4853 4034 4948 6695 9056 5637 5299 poprečni OD 2638 2633 2794 2700 2562 2984 3776 3404 3424 3443 * Osebni dohodek v konfekciji do 1300 din se nanaša na 4 urno zaposlitev. Vera Habjan OBVESTILA IZ KADROVSKE SLUŽBE TOZD proizvodnja Vstopi: 1. Kos Franc, tkalnica, dne 1. 8. 1975, 2. štrekar Janez, oplemenitilnica, dne 4. 8. 1975, 3. Forjan Marija, tkalnica, dne 12. 8. 1975, 4. Veit Marjan, oplemenitilnica, dne 15. 8. 1975, 5. Lavtar Daniel, kovinske konstrukcije, dne 20. 8. 1975. Izstopi: 1. Nemec Ciril, oplemenitilnica, dne 1. 8. 1975, 2. Hafner Branko, kovinske konstrukcije, dne 15. 8. 1975, Delovna skupnost Skupnih služb: Vstopi: 1. Marijan Mali, vajenec v ključ, stroki, dne 1. 8. 1975, 2. Franc Šuštar, vajenec v ključ, stroki, dne 1. 8. 1975, 3. Tomaž Mušič, vajenec v elek-tro stroki, dne 1. 8. 1975, 4. Viktor Svetlin, vajenec v elek-tro stroki, dne 1. 8. 1975, 5. Mira Dobravec, refer. za informiranje, dne 25. 8. 1975. Pomočnika sta postala: 1. Drago Klopčič, 2. Pavel Pirnat, oba ključavničarja.! Izstopi: 1. Marija Peršin, oddelek EOP, dne 2. 8. 1975, 2. dipl. ing. Boža Pogačnik, raziskava trga, dne 30. 8. 1975. POROČILI SO SE — ČESTITAMO 1. Ivanka BENDA, poročena KASTELIC, iz pripravljalnice, 2. Marija POŽAR, poročena GORJAN, iz uprave. ZAHVALA Ob smrti moje dobre, drage mame VENCESLAVE STUPICE sc iskreno zahvaljujem sodelavcem za podarjeno cvetje in za izraze sožalja. Sin Božo ZAHVALA Moj dragi 'in dobri brat FRANCI SLAPAR je postal žrtev prometne nesreče. Ob tej priliki so mi mnogo pomenile tolažilne besede in denarna pomoč sodelavcev in sodelavk v težki konfekciji. Vsem se lepo zahvaljujem. Sestra Pepca Hrovat Izdaja v 1000 izvodih delovna organizacija INDUPLATI JARŠE n .sol. sub. o. UREDNIŠKI ODBOR: Jelka KOČEVAR, TOZD Restavracija in počitniški domovi, Vida KOŽELJ, TOZD Industrijska prodajalna, Cilka MRDZE-NOVIC, DS Skupne službe, Ingo PAŠ, dipl. iur., DS Skupne službe, Janko UKMAR, ing., DS Skupne službe, Lado ZABUKOVEC, ing. TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken, in Otmar LIPOVŠEK, v. d. urednik — DS Skupne službe, Natisnila TISKARNA LJUBLJANA v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974).