Stev. m Posamezna številka stane 1 Din. v lidmimi »trt Hit" a. jvpsia 1923. leto Ll. S Naročnina za državo SHS: do preklica: t) po pošti mesečno Din 14 b, dostavljeno na dom mesečno....... 12 za inozemstvo: mesečno ....... Oln 23 ss Sobotna izdaja: 3 T Jugoslaviji.....Din 20 t laosemstin ..... „ 40 a Cent tns eratom t m Snostolpea petltma vruu mstl oglasi po Din 1*50 In DU t*—, veliki oglasi aatf 45 »m višine po Oln. i 50, poslsaa Itd. po Oio. 4 — Pri večjem naročila p opast. Izhaja vsak dan irvzemif ponedeljka ln dneva po prax« nlkn ob 5. nit zjutraj. MT Uredništvo )e v Kopitarjevi ollol Itev. 6/IIL Bosoplsl se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemalo. Uredn. telet. štv. 50, apravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št. 349 za oglase, ssgreb 39.011, sarajev, 7563, praške ln dnnaj. 24.797. Evfiaristini Kongres v Zagrebu. nad 130.000 udeležencev. Hrvatski katoliki so na poziv svojih tišjih pastirjev priredili v prestolici Hrvatske cerkveno slovesnost, ki je dokazala, da ni samo slovensko ljudstvo globoko verno, marveč, da tudi hrvatski narod preveva duh katoliške resnice, da je hrvatsko judstvo globoko verno in pripravljeno »raniti najsvetejše katoliške svetinje če in kadar bo potrebno. Zagrebški evharistični kongres je bil velika verska manifestacija s krepkim povdarkom in izrazito smerjo: da se mora obnoviti in okrepiti krščansko nvljenje po sv. Evharistiji, da se moramo verni katoličani krepko združevati in da more sedanje rane, na katerih trpi hrvatsko in naše ljudstvo, zaceliti le obnova crščenskega življenja. V Zagreb je prihitelo nad 100.000 vernih katoličanov iz vseh pokrajin Hrvatske n Slovenije manifestirat za obnovo verske-»a življenja v znamenju sv. Evharistije. Za-;reb je svoje goste ljubeznivo in dostojno iprejel. Zagrebški mestni načelnik Vjeko-ilav Heinzel je izdal na Zagrebčane oklic, iestavljen v najprisrčnejših besedah, naj ikrase hiše posebno tam, kjer bo šla evha-stična procesija. In Zagrebčani so se od- | ali pozivu in okrasili svoje hiše z zasta- j ami, zelenjem in pregrinjali. Zagrebčani ; [so zapostavili svoja vsakdanja pereča vpra- ; Sanja; celo za Radiča v Londonu se niso za-oimali, marveč ves Zagreb je govoril, kamorkoli si prišel, o evharističnem kongresa, o njegovih ciljih in smotrih. Zagrebško Kasopisje se je obširno pečalo s kongresom in odkrito priznalo, da tvori katoličanstvo Jv naši državi moč in silo, s katero mora vsakdo račimati. Ves Zagreb je žaloval, ko je v nedeljo zjutraj močno deževalo. Iz težkih oblakov je lil dež še med slovesno pontifikalno sv. mašo v stolnici, toda, ko se je bližal čas svečanemu zborovanju, se je nebo zjasnilo. Svečano zborovanje so pozdravljali topli solnčni žarki. Po zborovanju, katerega se je udeležilo do 50.000 zboroval-cev, se je nebo zopet pooblačilo, a ob 3. popoldne se je popolnoma zjasnilo in veličastno teoforično procesijo, v kateri je po Bodbi zagrebške policije korakalo nad 130.000 vernikov, je obsevalo sončno ob-tiebje. Resolucije, sprejete na svečanem zborovanju pred stolno cerkvijo v Zagrebu, bo kažipot za obnovo krščanskega življenja v lepi naši domovini. PRICETEK KONGRESA. O prihodu apostolskega nuncija Pelle-grinettija je »Slovenec« že poročal. Pooblaščenec sv. očeta se je hrvatskemu narodu močno priljubil. Videli smo, kako ga je narod obkolil, ko je zapustil stolnico in mu poljuboval roko. V soboto so se pričele cerkvene slav-flosti. Posebni in redni vlaki so pripelja-vali kongresiste v Zagreb. Veliko število Slovencev je Zagrebčane osupnilo. Pozornost sta vzbujali obe godbi Slovencev. Ob pol 8. zjutraj je na dvorišču semenišča bral sv. mašo apostolski nuncij P e 1 -1 e g r i n e 11 i; po sv. maši so obhajali otroke. S svečano pontifikalno sv. mašo, katero (e v stolnici služil zagrebški nadškof dr. Bauer, in s kratkim govorom predsednika glavnega odbora škofa dr. L a n g a, »e je otvoril evharistični kongres. P0B02N0STL Popoldne ob 4. so bile cerkvene pro-povedi. V stolni cerkvi je govoril vernikom frhbosanski nadškof dr. S a r i c, v župni terkvi sv. Marka ie govoril katoliški mladini dr. Andrija Zivkovic, v frančiškanski terkvi tretjerednikom provincial p. Bono Zec. NOČNO CESCENJE SV. EVHARISTIJE. V vseh zagrebških cerkvah je bilo v "oči od sobote na nedeljo izpostavljeno Najsvetejše. Ob 6. popoldne je bila v vseh terkvah propoved, kateri so sledile litanije in druge pobožnosti. V stolnici je govoril zagrebški nadškof dr. Bauer, tti usmiljenkah pa senjski škof dr. Ma-'uši č. Opolnoči so bile v vseh cerkvah svetne propovedi. a nato so se nele sv. ma- še. V stolnici je propovedoval šibsniški škof Mileta, svečano pontifikalno mašo je pel škof dr. P r e m u š. O prireditvah Slovencev poročamo posebej. NEDELJSKE SVEČANOSTI. Ob 8. zjutraj je bila na kaptolu pod milim nebom napovedana sv. maša. Ker je pa močno deževalo, se bliskalo in grmelo, je bila svečfina pontifikalna maša v zagrebški stolnici, ki so jo kongresisti napolnili do zadnjega kotička. Svečano pontifikalno mašo je pel apostolski nuncij Hermenegildo Pellegrinetti. Pri svečani pontifikalni maši so bili v ornatu ■ navzoči nadškof dr. Bauer in sledeči nadškofje in škofje: dr. Marcelič, Dubrovnik; dr. Marušič, Senj; Mišic, Mostar; nadbiskup dr. Šarič, Sarajevo; dr. Jeglič, Ljubljana, dr. Karlin, Maribor; dr. Njaradi, Križevci; Mileta, Šibenik; dr. Premuž, dr. Lang, Zagreb; Rodič, ap. adm. v Vel. Bečkereku; apostol, administrator Bogdanovič iz Subotice in apostol, administrator za Srbijo Hrdy, Skoplje; dalje opat banjaloških trapistov Diamant in še veliko prelatov in kanonikov. Poleg civilnih in vojaških dostojanstvenikov so bili pri svečani pontifikalni sv. maši minister dr. J a n i c, kraljevi namestnik dr. C i m i c in zagrebški gradski načelnik Vjekoslav Heinzel. Slovenci smo čuli, da je pel diakon list in arhidiakon evangelij hrvatsko; Ite missa est! ni pel arhidiakon sam, ampak pela ga je cela asistenca. Po končani svečani pontifikalni sv. maši je delegat Pellegrinetti podelil papežev blagoslov. Nato je imel djakovski škof A k š a m o v i c pridigo, v kateri je posebno povdarial, da moremo le z žrtvami doseči duševno odrešenje. SVEČANO ZBOROVANJE NA KAPTOLU. Med svečano pontifikalno sv. mašo se je vreme zvedrilo, dasi se je še med cerkvenim opravilom bliskalo n grmelo. — In solnce je prodrlo oblake; nebo je bilo jasno, kakor ribje oko. Pred stolno cerkev so pričeli na slavnostni oder prihajati nadškofje in škofje, minister prosvete; vsi dostojanstveniki, kateri so se svečane pon-tifikalne maše udeležili. Slavnostni ogromni prostor na Kaptolu pred stolnico je zasedel narod: 40.000 do 50.000 ljudi nizko cenjeno je zasedlo slavnostno zborovali-šče. Slavnostni in govorniški oder je bil okusno okrašen z zastavami. Obkolila ga je tisočera navdušena množica. Pogled na narod, oblečen v pretežni večini v narodne noše, je bil očarujoč. Predsednik glavnega pripravljalnega odbora škof. dr. Lang je z radostnim srcem pozdravil pooblaščenca sv. Očeta, kongresiste in še posebno episkopat, civilne in vojaške dostojanstvenike in končal svoj govor rekoč: »Najsrčnejša hvala tebi, narod, ki si prišel v takem velikem številu na evharistični kongres. Sveti ogenj navdušenja, ki se je za sv. Evharistijo vnel v Vas, naj vname tudi Vaše rojake. Naj ne bo Hrvata, v katerega srcu ne bi gorel plamen sv. Evharistije.« (Navdušeno pritrjevanje.) PREDSEDSTVO KONGRESA. Kongres je na predlog škofa dr. Bauer-ja izvolil sledeče predsedstvo: predsednik dr. Velimir Deželic senior, podpredsednik kanonik Milan Strahinščak in Alojzij Stroj (Ljubl|ana), tajnik dr. Stjepan M a r k u 1 i n in Ljudevit Dostal d. J. V ognjevitih besedah je predsednik dr. Deželic pozdravil častilce sv. Evharistije. Hrvatje so bili v preteklosti, so v sedanjem času in bodo v bodočnosti krepko zvezani s katoličanstvom. Hrvat bo ostal veren član katoliške cerkve. Ponosno stopajte za zastavo Kristal Živio Krlstl Živio evharistični Kristl (Nepopisno navdušenje.) Tainik p. D o s t a 1, dr. J. (rojen Slovenec, Ljubljančan) je nato prebral pismo, ki ga je pisal sv. oče želeč, da bodi kongres srečen in ki pooblašča apostolskega nuncija Hermenegilda Pellegrinettija, da zastopa sv. očeta na kongresu. Kongresisti so ob tej priliki priredili veličastne manifestacije šv. očetu in nunciju Pellegrinettiju. Predsednik dr. Deželic je nato pozdravil na kongresu navzoče Angleže in Francoze. GOVOR LJUBLJANSKEGA ŠKOFA. Ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič je pozdravil kongres v imenu Slovencev izvajajoč: Po pravici se trdi, da smo Slovenci in Hrvatje bratje. Zato je prav, da se prizadevamo vedno bolj približevati. To se najbolje posreči na cerkvenih prireditvah. Ko smo Slovenci prirejali katoliške shode, ste prihajali Hrvatje nanje. Duhovniki so se zbližali in spoznali na Trsatu, v Dubrovniku in drugod. Danes, ko slavimo sv. Evharistijo, se približuje tudi hrvatsko in slovensko ljudstvo. Hrvatje in Slovenci smo danes združeni in se klanjamo sv. Evharistiji. Boga ne bomo skrivali, marveč se bomo bojevali zanj. Hodimo radi k sv. maši, sv. obhajilu, v cerkev! (Živio klici. Velike ovacije ljubljanskemu škofu.) Nadškof v Manchestru, kardinal Francije, Bourne je pozdravil pismeno zagrebški kongres. Anglež p. Karlo Ciril Mar-j ti n dele dr. J. je v angleščini, profesor v Parizu Gabrijel G a s q u e pa, viharno "pozdravljan, v francoščini govoril kongre-sistom. Iz slednjega govora smo spoznali, kako cenijo Francozi kot največji zaklad katoliško vero. Podpredsednik kanonik Stroj je v svojem govoru povdarjal, da bodo dobile po sv. evharistiji tudi znanost, kultura in umetnost svoje moči. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Resolucije, predlagane evharističnemu kongresu, sta utemeljevala dr. Velim'r Deželic (st.), med katerega govorom je vodil kongres Slovenec kanonik Stroj, in križevački škof dr. Dionizije Njaradi. Dr. Deželie je povdarjal: Krist vladaj v cerkvi, v šoli in v javnem življenju. Verni hočemo ostati sv. Cerkvi. Ni je sile, ki bi nas odtrgala od nje. Verni ostanemo sv. očetu. Bridko je tožil, ker strašno pada število duhovniškega naraščaja v Hrvatski, in dejal: »Težko nas je Bog kaznoval, ker grozi nevarnost, da bo naš narod ostal brez duhovnov.« Križevački škof dr. Njaradi je govoril o obnovi krščanskega življenja po-vdarjajoč, da se resolucije, ki jih bo evharistični kongres sprejel, ne smejo samo brati, marveč moramo tudi po njih živeti. Tajnik Dostal je nato predlagal resolucije, ki jih objavimo, kakor hitro nam bo dopuščal prostor v listu. Slovenci na evharitičnem kongresu v Zagrebu. Katoliški Slovenci se pripravljamo na svoj katoliški shod v Ljubljani. Kijub temu smo se v impozantnem številu udeležili velike katoliške manifestacije v Zagrebu. Pripravljalni odbor ljubljanske škofije je izdal 3500, lavantinski pa 1200 legitimacij. 4700 vernih Slovencev in Slovenk je pohitelo v Zagreb, toda silno veliko jih je bilo, ki so prišli kar sami na zagrebško manifestacijo. Ljubljančani smo se odpeljali v soboto ob pol 8. zjutraj v Zagreb. Vlak smo ozaljšali s trobojnicami. Naši ljudje so med vožnjo navdušeno prepevali. V prestolico Hrvatske smo se pripeljali ob 1. popoldne. Na južnem kolodvoru nas je sprejel in pozdravil glavni odbor. Hitro smo se uredili in korakali v najlepšem redu čez Ilico pred stolnico. Z nami v sprevodu je šel naš ljubljeni škof dr. Anton Bo-naventura Jeglič. Svirali sta dve godbi: salezijanska z Rakovnika in iz mladinskega doma, 40 zastav je plapolalo v naših vrstah. Veliko pozornost 60 vzbudile v Zagrebu slovenske ženske in moške narodne noše. Pred stolnico je pozdravil Slovence škof dr. Njaradi iz Križevcev. Na pozdrav je odgovoril v lepih besedah lavantinski škof dr. Karlin. Poleg glavnih zborovanj in pobožnosti je imela na evharističnem kongresu v Zagrebu vsaka narodnost svoja zborovanja in svoje pobožnosti. Nam Slovencem je glavni odbor odkazal lepo in veliko cerkev sv. Katarine. Prvi govor je govoril provincijal družbe Jezusove p. Prešerno predmetu: Sv. Evharistija, edina rešitev kristjanov. Ker je bila cerkev sv, Katarine premajhna, je bil govor na dvorišču poleg cerkve. Ob 9. zvečer je govoril lavantinski škof dr. Karlin: Vpliv sv. Evharistije na kulturni razvoj narodov, posebno slovenskega. V cerkvi sv. Katarine, kakor tudi v drugih zagrebških cerkvah, je bilo celo noč razstavljeno Najsvetejše in so bile tudi cerkve sijajno razsvetljene. Ljudje so celo noč molili in prepevali ev-: haristične pesmi, ki so posebno v tihi nočF ljudi globoko ganile. Ob polnoči je nagovoril pobožno ljudstvo ljubljanski višji pastir škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Tema: Slava sv. Evharistiji. Po govoru je daroval ljubljanski škof sv. mašo, med katero so pevci in pevke pod vodstvom organista g. Lavriča krasno peli. V najlepšem spominu bo ostala slovenskim kongreganistom v pobožnosti prečuta noč pred Najsvetejšim. Pri jutranjem cerkvenem opravilu je govoril cerkveni govor: »Po kaj smo prišli v Zagreb?« konzistorialni svetnik Janez Kalan. Slovenci smo se nato udeležili velikih splošnih manifestacij evharističnega kongresa. Svečana taoistična procesija. Po končanem slavnostnem zborovanju se je nebo zopet pooblačilo in je poštena deževalo, toda kmalu je zasijalo zopet solnce in v najlepšem vremenu se je zvršila teoforična procesija, kakršne manifestacije Zagreb še ni videl. Policija je izjavila, da ceni število vernikov, ki so korakali pred in za Najsvetejšim na okroglo 130.000 ljudi. Zagrebčani so se v resnici zelo dostojno obnašali in bili odkriti ne samo takrat, ko se je bližalo Najsvetejše, marveč tudi ko so šli mimo verniki v procesiji prepevajoč in glasno moleči V procesiji je j korakalo 135 skupin. V njej so korakali j verniki iz Bačke, Banata, z Granice, iz Sri-j jema, iz Hrvatske, iz Osjeka, Vinkovcerv, Mitrovice, Djakova, Broda; sledili so verniki iz Senja, Bosne in Hercegovine, iz Srbije in Črne gore, iz Medjimurja, Podravi-ne, Varaždina, Posavine, Slavonije, Zagorja, Moslavine, Hrv. Primorja in iz Križevcev. Mogočno je bila zastopana Dalmacija: Dubrovnik, Hvar, Krk, Split, Šibenik, Za-dar. Zagreb sam je stvoril mogočno procesijo. Procesija se je pričela ob 4. popoldne, ko je z veliko asistenco prinesel Najsvetejše apostolski nuncij Hermenegild Pellegrinetti iz stolnice. Procesija se je pomikala po Bakacčevi ulici, Jelačičevem trgu, Dugi ulici do Kipnoga trga, Demetrovi in Pivarski ulici, po Markovem trgu okolu cerkve sv. Marka v Mesničko ulico, po Ili-ci, Krajiški ulici na Wilsonov trg, kjer je bil pred gledališčem blagoslov z Najsvetejšim. Procesija je šla nato po Mažuraniče-vem trgu, Trenkovi ulici, Trgu I., Zrinjev-cu na Jelačičev trg, kjer se je pozno zvečer po kratkem nagovoru fra Krsta B e 1 a m a -r'i č a posvetil narod presvetemu Srcu evharističnega Odrešenika. Procesija je bila dolga 7 km. Procesija, ki se je začela ob 4, se je ob 8.30 zvečer končala v stolnici, ko je apostolski nuncij Pellegrinetti zapel Te Deum. Kongres je bil s tem zaključen. JAVNA TELOVADBA »ORLOV« V ZAGREBU. Zagreb, 20. avg. (Izv.) Danes popoldne se je vršila javna telovadba slovenskih in hrvatskih Orlov. V imenu Orlovske Pod-zveze je govoril g. Jakovljevič. Telovadbi je prisostvoval papežev nuncij in vsi škofje. GOVOR POINCAREJA. Pariz, 20. avgusta. (Izv.) Poincare je imel v Charleville-u govor, v katerem je slavil edinstvo zaveznikov za časa nevarnosti in naglašal potrebo edinstvenega nastopa tudi še danes. Proti neslogi, izvirajoči iz egoizma, se. danes obrača vse javno mnenje. Brezposelnosti v Angliji ni kriva zasedba Poruhrja in ne general Degoutte, ampak drugi vzroki. Najboljše za zaveznike bo. če obstoje na tem, da se morajo podpisane pogodbe izvršiti. / Krvave v^PVe v ;MIJ! Srftlji; NASILJA PRI VOLITVAH. — ZMAGA RADIKALOV. niti na HRSS ter vodstvo stranke storiti odgovorno za vse, kar Radič počenja v inozemstvu. Vodilni krogi HRSS izjavljajo, da bi tak korak federalistični blok samo utrdil. GOVORICA 0 VUJIČBVI DEMISIJI. Belgrad, 20. avg. (Izv.) Govori se, da minister za notranje zadeve Vujičič poda demisijo. Istotako se trdi zagotovo, da mesto vojnega ministra Pešiča prevzame general Zečevič. VZPENJAČA V BAKRU. Belgrad, 20. avg. (Izv.) Na današnjem ministrskem svetu se je sklenilo, da se zgradba železnice na zobna kolesa iz Bakra v bakrsko luko poveri angleškemu konsorciju, kojega vodja je dopisnik Reu-terjeve agencije. španski poraz v Maroku. Madrid, 20. avg. (Izv.) Pri Melili so se morale španske čete umakniti pred ustaši. Na strani vladnih čet je padlo 221 mož in 12 oficirjev. Podtajnik vojnega ministrstva je izjavil, da bo vlada boj nadaljevala. FRANCOSKI ODGOVOR ANGLIJI. Bruselj, 20. avg. (Izv.) Francoski poslanik je danes obiskal vnanjega ministra Jasparja in mu dal odgovor francoske vlade na angleško noto na vpogled. Pariz. 20. avg. (Izv.) Francoski odgovor bo v torek izročen angleški vladi. ANGLIJA DOVOLILA GRČIJI POSOJIL Pariz, 20. avg. (Izv.) »Echo de Pariš izve iz Londona, da je angleška banka d, volila Grčiji 1 milijon funtov posojila. DELAVSKO GIBANJE V ANGLIJ London, 20. avgusta. (Izv.) London ski pristaniški delavci so zopet začeli d< lati. RUDARSKA STAVKA NA ČEŠKOSLO VAŠKEM. Moravska Ostrava, 20. avg. (fzv.) Veli ko delavsko zborovanje je pritrdilo sklep rudarskih delegatov, da se začne 20. avgt sta splošen štrajk. Sklenili pa so pusti toliko delavcev v službi, da ne bodo trpel naprave nikake škode. Praga, 20. avgusta. (Izv.) Generalu štrajk rudarjev se je danes pričel. štra; ka 111 tisoč rudarjev in 5000 koksarjev Za varstvo naprav je v službi ostalo oko li 10 tisoč delavcev. SLOVAŠKI AVTONOMISTT. Praga, 20. avg. (Izv.) »Češke Slovo poroča, da organizira Ljudska stranka n Slovaškem posebne obrambne čete, ki ni bi pri prihodnjih volitvah strankine pri staše branile pred raznimi napadi. TZ PORUHRJA. Bruselj, 20. avg. (Izv.) Oblasti so a prle nemškega inženerja Mengena. Pri a slišanju je potrdil, do je član neke organi zacije, koje namen je uprizarjati napadi na železnice. Belgrad, 20. avgusta. (Izv.) Občinske Volitve v Srbiji in Črni gori so se po uradnem poročilu notranjega ministrstva izvršile v popolnem redu in miru. Iz vseh krajev južne Srbije, Macedonije in Črne gore pa prihajajo privatna poročila o velikem terorju od strani policije in orož-ništva ter od strani fašistovskih in demokratskih organizacij. Na več krajih je prišlo do prelivanja krvi. Značilen je dogodek v Kosovski Mitrovici. Prve vesti poročajo, da je med volitvami prišlo do odkritega spopada med muslimani in Srbi. Po informacijah belgrajskih listov so spopad izzvali muslimani. Ubitih je bilo 5 Turkov, 6 Srbov, 20 pa ranjenih. Notranje ministrstvo je hitelo, da demontira vest, da so spopad izzvali džemijetov- SkUfsu! H. R. S. Zagreb, 20. avg. (Izv.) V soboto zvečer in v nedeljo ves dan se je vršila plenarna seja vodstva HRSS pod predsedstvom podpredsednika poslanca Dragotina Kovačeviča. Razpravljali so o vprašanju notranje in zunanje aktualne politike. Soglasno so bili sprejeti sledeči sklepi: Ker niti ena današnja srbska stranka ne kaže niti najmanjše volje in pripravljenosti, da prizna hrvatskemu narodu njegovo državno politično in narodno kultur- j no individualnost, — ker niti ena srbska stranka nima toliko političnega smisla in politične pristojnosti, da dvakrat gotovo enodušno izraženo voljo hrvatskega naroda (28 novembra 1920 in 18. marca 1923) vzame vsaj kot resno politično dejstvo, s katero se mora računati, — ker nasprotno i srbske stranke i posamezni srbski politiki in celokupno srbsko javno mnenje proglaša hrvatski narod za sestavni del nekakega izmišljenega, samovoljnega dekretiranega troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, a hrvatsko probujeno narodno zavednost in politično organizirano seljaštvo vsi brez izjeme i v govorih i po časopisju nazivajo brezvestno in takozvano zapeljano maso, — hrvatsko narodno zastopstvo po vsestranskem razmotrivanju političnega položaja odobrava p>o predsedniku HRSS dne 24. junija 1923 naznanjeno prekinjenje vseh pogajanj z Belgradom. Obenem poudarja, da bi se to narodno zastopstvo moglo po-novno pogajati o sporazumu med hrvatskim in srbskim narodom samo s takim srbskim narodnim zastopstvom, katero bi kot prvi in glavni predpogoj sporazuma priznalo državno politično in narodno kulturno individualnost hrvatskega naroda in se obenem izjavilo za pripravljeno, da se s hrvatskega državnega in narodnega področja odstrani vsaka najmanjša sled srbske hegemonije. Ker pa ni nobenega upanja, da bi v doglednem času srbski narod izvolil zastopstvo, ki bi bilo toliko pravično in toliko modro, da prizna hrvatskemu narodu popolno in neomejeno pravo narodnega samoodločevanja ter se prostovoljno odreče ne samo vsakemu nasilju, marveč tudi vsaki s tem nasiljem zvezani oblasti na hrvatskem državnem in narodnem področju, — in ker radi belgrajskih dejanj hrvatski narod neprestano izgublja na milijarde svoje narodne in zasebne imovine, poleg tega pa mora vsak dan gledati, kako se mu izpodkopavajo in rušijo že sami temelji njegove tisočletne evropske kulture (osebna in lastninska svoboda, svetost domačega praga, samouprava v občinah in županljah, Edgar Allan Poe: Znameniti doživljaji Arturja Gordona Pyma. (Dalje.) Enaindvajseto poglavje. / Kakor hitro sem zavladal spet nad čuti, sem se našel napol zadušenega v popolni temi pod množino rahle prsti, ki se je od vseh strani usula preko mene ter me skoro docela pokopala. Strašna misel, da me za-grebe, me je vzbodrila k odporu. Potrudil sem se vstati, kar se mi je tudi posrečilo. Nato sem ostal par trenutkov nepremično in skušal določiti, kje da sem in kaj se je zgodilo. Zaslišal sem tik ob ušesu globoko hropenje in takoj nato Petersov glas: >Pym, za božjo voljo, pomagajte!« Plezal ecm par korakov naprej in kmalu pal preko glave in ramen prijatelja. Usuta zemlja ga je do pasu pokopala; zaman se je skušal izmotati iz njenega objema. Zvalil sem z vso silo pezo z njega in slednjič sem ga osvobodiL Kakor hitro sva se zadostno opomogla od strahu in presenečenja, da sva se mogla pogovoriti rfizUiuuO, Sva oba prišla do zaključka, da so se udrle stene v stranski soteski. Menila sva. da iih je porušil podze-, ci. Izdalo je uradno poročilo, da je spopad izzval pisar agrarne reforme Protič, da je uvedena stroga preiskava, da bodo krivci strogo kaznovani in da so ubite samo tri osebe. Na današnji seji ministrskega sveta, ki je trajala od 4. do 9. ure zvečer, je notranji minister poročal o občinskih volitvah. Volitve so se vršile v 2241 občinah. Iz 674 občin je rezultat še neznan. Radikali so dobili 1302 občine, demokrati 354, ze-mljoradniki 62, meščanski blok 10, džemi-jet 12, ostalo komunisti in republikanci. V Belgradu so zmagali radikali, ki so dobili 6559 glasov, meščanski blok (demokrati itd.) je dobil 4987, komunisti 1505, socialisti 318, srbska stranka 172 glasov. S. ¥ Zagrebu. napredna šola in svoboda visokih učilišč, človekoljubna katoliška, oziroma muslimanska vera, humanitarne, prosvetno-go-spodarske ustanove, svoboda časopisja, svoboda književnosti in vsako napredno združevanje in sestajanje), — daje hrvatsko narodno zastopstvo svojemu predsedniku g. Stjepanu Radiču posebno polnomoč tudi za diplomatsko akcijo, da se mirnim, pacifističnim potom popolnoma prizna in oživotvori pravo samoodločevanja hrvatskega naroda na ozemlju, ki ga na eni strani označujejo mednarodne meje,' določene v mirovnih pogodbah, na drugi strani pa enodušna volja hrvatskega naroda,; izražena na volitvah dne 18. marca 1923. Kakor se vidi iz gornjih sklepov, se politika HRSS v glavnem ni nič spremenila, ampak je samo nekoliko ojačena. Ponovno se povdarja prelom s sedanjo belgrajsko vlado, kakor je bilo to sklenjeno že pred meseci po razpustu shoda HRSS v »Kolu?. Vendar so pa še nadalje odprta vrata sporazumu. Kar se tiče zunanje politične akcije, jo je HRSS vodila enako prej kakor tudi sedaj (prihod angleških in zunanjih zastopnikov k Radiču, članki v »Near Eastu«), edino s to razliko, da se g. Radič sedaj nahaja osebno v inozemstvu. V toliko je borba ojačena. To pa se je napovedovalo že prej, kajti čakati na milost g. Ljube Jovanoviča, da pošlje kakega odposlanca, kadar bi se njemu zljubilo, nima smisla. Kar se tiče polnomoči g. Radiča "iza diplomatsko akcijo, je to samo formalni akt, ker je Radičeva akcija v inozemstvu že itak znana po samem Radiču, na drugi strani pa je čisto umljivo, da se g. Radiču da zaupnica, katero je užival že doslej. RADIČ V LONDONU. London, 20. avgusta. (Izv.) R e u -ter javlja: Vodja hrvatske kmečke stranke Stjepan Radič je prišel v London Zagreb, 20. avg. (Izv.) Semkaj je danes prišla naslednja brzojavka iz Londona, oddana 17. avgusta: »Stjepan Radič je danes prišel v London.« Vaš dopisnik je zvedel, da bo Radič ostal dalj časa v Londonu, da informira angleško javno mišljenje o hrvatskem narodnem gibanju, ker se smatra, da je angleško javno mišljenje enako važen faktor kot angleški parlament. Stjepan Radič je odšel v inozemstvo po čisto informativnem poslu. Če bi se pa razmere razvijale drugače, bi se ta informativna akcija mogla pretvoriti v diplomatsko akcijo. OBZNANA SE RAZTEGNE NA HRSS. Belgrad, 20. avg. (Izv.) »Politika« javlja, da se v političnih krogih govori, da vlada resno misli določila »Obznane« razteg- meljski potres ali pa lastna teža, ter da sva živa pokopana in skoro gotovo izgubljena. Delj časa sva se udajala najglobljemu smrtnemu strahu in obupu. Kdor so ni nahajal v sličnem položaju, ne more pojmiti najinega trpljenja. Od vseh slučajnosti, ki ogrožajo človeško življenje, je ni strahovitejše: črna tema, ki objema žrtev, strašni pritisk, ki pezi na pljučih, dušeči hlapi vlažne prsti, zraven še grozno spoznanje, da se nahajaš onstran najdaljše meje vsega upanja in deliš usodo mrtvih — vse to napolnjuje ubogo srce z grozo, z obilico daveče bojazni, ki je ni ne prenesti, ne izmisliti. Slednjič je Peters predlagal določiti obseg nesreče, otrpati stene ječe —• saj je morda vendar mogoče, da najdeva kje rešilno odprtino. Žarek nade me jo oživil; dvignil sem se in skušal prodreti skoz rahlo prst. Komaj sem napravil korak naprej, sem uzrl žarek luči in bil sem prepričan, da se vsaj zadušila ne bova. Opogumila sva se in se bodrila drug drugega po močeh. Preplezala sva grobi jo in ko sva premagala oviro, sva se lažje približevala svetlobi in pljuča so dihala pro-steje. Kmalu sva razločila predmete okrog najn. Nahajala sva se na prostem, kjer se je razporek obrnil na levo. Še kratek boj z grudo in kmalu sva dospela k ovinku. Skoro se je na izrecno veselje pokazala + »Evangelski katolik« sprašuje v »Jutru« prireditelje V. katoliškega shoda, kako da se morejo pristaši Kristusove vere klanjati papežu, ki da je »povzročil svetovno vojno«, »želel pogin Srbiji« in »stal na strani Avstrije«. V dokaz za to trditev navaja brzojavno poročilo bavarskega poslanika pri rimski kuri ji julija leta 1914., ki da je svoji vladi poročal, kako se je tedanji papež »izjavil odločno proti Srbiji«. »Evangelski katolik« prežvekuje stvar, ki je že. davne j pojasnjena. Gospod bavarski poslanik je, kakor vsi poslaniki, poročal svoji vladi to, kar je bilo njej všeč. Zato je tudi vse privatne besede, ki jih je v Vatikanu čul, tako prikrojil, kakor se je njemu zdelo, cla bi se dale v prilog nemškemu stališču tolmačiti. Francoski poslanik je zopet take ali druge izjave tolmačil po svoje itd., itd. Kaj pa je dotična oseba v resnici rekla in kako je mislila svoje besede, tega nihče ne more vedeti, ako ni prič in ako je dotična oseba celo že davnej mrtva, kakor v tem slučaju. Koliko lažnivih brzojavk in neobjektivnih poročil niso zakrivili diplomati! Vatikan jih je vse na laž postavil, med drugim celo neko podobno trditev, ki jo je natisnil ekscesar Viljem v svojih spominih. Sicer pa kakšnih v afektu izgovorjenih besed, izražajočih čisto privatno mnenje, ni smatrati za nič več nego za to, kar so, nikakor pa ne za stališče cerkve ali kurije, pa naj jih izreče kdorkoli. Mi pa vemo, da se je papež Pij X. in sicer edino on z vsemi silami trudil, da svetovno vojno prepreči, da je v tem smislu javno in privatno apeliral na vse vladarje in da je žalost nad brezuspešno-stjo njegove intervencije bila sokriva njegove smrti. Isto stališče so zavzemali njegovi nasledniki. Da bi bil papež med vojno centralne sile podpiral, je neresnica, kakor je neresnica ravno nasprotna trditev, da bi bil papež podpiral antanto, kakor to trdijo Nemci. Kar pa sc Srbije tiče, vemo, da jo papež srbske begunce z vsemi močmi podpiral in daroval zanje ogrom- nekakšna špranja ali razpoka, ki se je visoko navzgor raztezala, ponajveč v kotu 45 stop.,' včasih mnogo strmeje. Nisva še mogla docela pregledati odprtine; sklepala pa sva iz širokega svetlobnega pramena, da bo špranja na vrhu nudila izhod, če bova sploh mogla na vrh. Spomnil sem se, da smo trije stopili v razporek in da je tovariš Allen še manjkal; sklenila sva, da se takoj vrneva in ga poiščeva. Po daljšem iskanju v stalni nevarnosti, da se znova kaj udere, je Peters slednjič zaklical, da drži Allenovo nogo v roki, telo pa je tako globoko zakopano pod zemljo, da ni misliti na pomoč. To je bilo žal res; brez dvoma ubogi že davno ni bil več živ. Žalostna sva ga opustila in sc spet prerila do ovinka. Špranja je bila tako ozka, da sva po nekaj brezuspešnih poizkusih plezanja nanovo obupavala. Rekel sem že, da je pogorje sestajalo iz mehkega, salovcu podobnega skalovja. Stene špranje so bile iz iste tvarine in vsled mokrote tako spolzke, da sva celo na najmanj strma mesta komaj trdno stopila. Ob skoro navpično štrlečih delih so bile težkoče naravno še dosti večje. Nekaj časa sva mislila, da jih ne premagava. Vendar sva se opogumila iz obupanosti. Urczala sva z noži stopnjice v mehko kamenje, se oprijela na sleno srečo ne vsote, kar vedo in za kar so mu livalež ni vsi pravoslavni kristjani. Sploh je na čin, kako »Jutro« bruha svojo jezo na ka toliški shod, značilen za njegov pouličn ton v zadevah kat. cerkve in vere. Naj s primerja s tem način, kako pišejo svobo domiselni hrvatski listi, kakor »Obzorji) »Jutranje Novosti« o evharističnem sho du! Tu pojmovanje visokih kulturnih na log in dela katoliške cerkve, tam — pr »Jutru« — omejeno špisburgarsko libe ralno zabavljanje in bedasti cafizeljsk dovtipi. Potem se pa demokrati čudijo če je njihov kulturni vpliv enak ničli Kdor tujega ne spoštuje, dokazuje, da sam ni vpoštevanja vreden. -f- Ves register grehov našteva da našnji »Slovenski Narod« jutrovcem, ozi roma Žerjavu in njegovi stranki. Očita de mokratom »politično verižništvo nafogaB nejše vrste«, »do mozga gnjilo politižn ideologijo«, pravi, da »mladini predstav ljajo danes politično grupo z vso moralno dekadenco, ki jo je zapustila svetovna vojna«, da so »prvi primer bankokratične politike med Slovenci in prava politična ekspozitura gotove velike banke«, jih doli! atentata na »osnovno slovensko šolstvo ii na tehnično in medicinsko fakulteto » Ljubljani« ter na »nemoteni razvoj književne in občevalne slovenščine« (čujte! čujte!), in jih končno karakterizuje kol »politične razuzdance«, njihovo delo pa kot »koruptno«. Vse, pr&vi »Narod«, je mladinom samo kupčija, kmetska ideja, narodni socializem, komunistični sindika-lizem, jugoslovanstvo, država. Z vsem samo barantajo v svoje k9>ruptne klikarske namene. — Te fotografije mladini ne bodo veseli, tembolj, ker je zelo dobro zadeta. Gotovo pa bomo jutri v »Jutru« brali ve! register starinskih grehov, ki tudi ni majhen . . . BHBaHHBSEHHHBPSHfiHHIHHHHaH Poravnajte naročnine! aaaaBaamaBttasssiKKBBBBBHsa nekakšnega trdega škrilja, ki je tupatam zijal iz prsti. Slednjič sva dospela na na; ravno ploščat, odkoder sva mogla videti košček modrega neba nad koncem gosto zaraščene soteske. Ko sva mirneje zrla nazaj na pot, sva razločno spoznala iz oblike sten, da je bila razpoka nova tvorba in da je potres, ki naju je tako presenetil, obenem ustvaril rešilno stezo. Bila sva tako utrujena, tako izmučena, da nisva mogla ne stati, ne prav govoriti. Peters je predlagal, da naj izstreliva pištoli in tako pri-zoveva tovariše. Muškete in lovske nože j® pokopala zemlja. Da sva storila po njegovem nasvetu, bi bila oba uničena. Na srečo se mi je vzbudil rahel sum v duši in mislil sem, da bo bolje, če ne odkrijev® divjakom skrivališča. Počivala sva uro dolgo. Nato sva se počasi prerivala proti soteski in nisva se bila daleč, ko sva začula grozno, dolgotrajno rjovenje ... Slednjič sva dospela takozvano površje; najin pot pa se je, odkar sva zapustila ploščad, vila pod vzbo; kom velikih skal, ki jih je visoko zgora pokrivalo zeleneče listje. Zelo previdno sva se splazila k ozki odprtini, odkoder se je dalo pregledati celo okolico, in v* grozotna skrivnost potresa se ie namah zjasnila. fDalie sledil Sporefl ¥ Katoliškega sfiofla v IJuBljanl 28. DO 28. AVGUSTA' 1923. SOBOTA, 25. AVGUSTA: OK 7. uri v stolnici sveta maša in skupno sv. obhajilo dijaštva. Ob 9. uri zborovanje akademikov v Akademskem domu. Ob 9. uri zborovanje srednješolk v čitalnici Jugoslovanske tiskarne. Ob 9. uri zborovanje srednješolcev v dvorani Ljudskega doma. Ob 9. uri v frančiškanski cerkvi sv. jnaša Slomškove zveze. Ob 10. uri zborovanje Slomškove zveze S dvorani Mestnega doma. Ob 14.30 uri manifestacijsko zborovanje dijaštva v dvorani Mestnega doma. Ob 15.30 uri zborovanje kršč. socialnega delavstva v Ljudskem domu. Ob 15.30 uri ženski kongres v dvorani Uniona. Ob 18.30 uri »Pridi sveti Duh« v stolnici. Ob 20. uri pozdravni večer kat. shoda y dvorani Uniona. (Priredi dijaštvo, poje »Ljubljana«, svira vojaška godba.) NEDELJA, 26. AVGUSTA. Ob 6. uri zbiranje udeležencev katoliškega shoda. Ob 7. uri odhod k sveti maši v slovesnem sprevodu. Ob 9.30 uri sveta maša na Kongresnem trgu (celebrant apost. nuncij Pellegrinetti). Pri sveti maši poje Pevska zveza sledeče pesmi: 1. Premrl: 8 mašna, 2. Sattner: Z visokega prestola, 3. Hribar: Jezusa ljubim, 4. Jurkovič: Sv. Ciril in Metod. Po sv. maši skupna posvetitev presv. Srcu Jezusovemu, pesem Posvetitev domovine (»Poj-te hribi in doline«) in pesem »Povsod Boga«:, blagoslov z Najsvetejšim. Po službi božji manifestacijsko zborovanje isto ta m: Nagovor predsednika pripravljalnega tabora. Udanostni izjavi papežu in vladarju (predsednik slavnostnih zborovanj). Pesmi: Papeška himna, Pravde Bog, ttepa naša domovina. Slavnostni govor: Sreča in ponos katoliškega kristjana (dr. J. Brejc). Slavnostni govor: Versko-nravna ob-ftova — cilj V. kat. sli o da (dr. J. Lesko var). • Razhod po pesmi »Povsod Boga«. £ /' Ob 14.30 uri pobožnost Marijinih družb t stolnici (dr. T. Klinar). Ob 14.30 misijonska pobožnost v cerkvi Srca Jezusovega (Pav. Živortnik). Ob 14.30 uri pobožnost III. reda v frančiškanski cerkvi (dr. P. Gvido Rant). Ob 14.30 uri slavnost evh. Srca Jezusovega v cerkvi sv. Jožefa (P. žužek). Ob 14.30 uri pobožnost Apostolstva sv. Cirila in Metoda v cerkvi sv. Jakoba (dr. A. Merhar). Ob 14.30 uri dijaške večernice v cerkvi pri uršulinkah (Fr. Finžgar). Ob 14.30 uri pobožnost vojakov iz svetovne vojne v cerkvi sv. Petra (bivši kurat Bonač). Ob 14.30 uri pobožnost salezijanskih »otrudnikov na Rakovniku (D. J. Valjavec). Ob 16. uri orlovska prireditev v Stadionu. Ob 19. uri zborovanje rokodelcev v Rokodelskem domu. Ob 20. uri oratorij Vnebovzetje Marijino v dvorani Uniona (poje »Ljubljana«, Bvira orkester Dravske div.). PONEDELJEK, 27. AVGUSTA: Ob 7. uri v stolnici cerkveni govor: Katoliška reforma src (dr. M. Opeka). Ob 7.30 v stolnici pontifikalna sveta fnaša (nadškof dr. A. Bauer). Ob 8.30 uri zborovanje šolskega odseka v dvorani Uniona: 1. Splošne zahteve glede šol (dr. I. Bamsa). , 2. O osnovnih šolah (Fort. Lužar). / 3. O meščanskih šolah (Rud. Pečjak)'. 4. O srednjih šolah (Josip Osana). 5. O skrbi za šolsko mladino izven lole (I. Dolenec). 6. O ustanovitvi društva »Krščanska Šola« (Ign. Nadrah). Ob 8.30 nri zborovanje odseka za Narodno prosveto v Ljudskem domu: f. Naše dosedanje prosvetno delo ter, Cilji in metode za bodočnost (dr. K. Ca-{mder). 2. Mladinske organizacije (Fr. Zabret). 3. O ljudskih odrih (N. Velikonja). 4. Državljanska vzgoja v naših orga-Mžacijah (Ev. Jarc). 5. Osrednji prosvetni dom (dr. J. Pnntar). Oh 8.80 urf zborovanje odseka za leposlovje, znanost in umetnost v dvorani Akademskega doma: 1. O umetnosti (dr. Fr. Stel6). 2. O domači zgodovini in vodstvu arhi-tov (msgr. V. Steska). 3. O znanstvu (dr. Fr. Lukman), 4. O časnikarstvu in kolportaži (Fr; Smodej). 5. O leposlovju (dr J. Lovrenčič). 6. O glasbi (dr. Fr. Kimovec). Ob 9. uri Obrtniško zborovanje v Rokodelskem domu. Ob 14. uri Misijonsko zborovanje v Deželnem muzeju. Ob 14. uri zborovanje voditeljev III. reda v dvorani pri frančiškanih. Ob 14. uri sestanek delegatov Slov. kršč. socialne zveze v Akademskem domu. Ob 14. uri občni zbor Pevske zveze v Ljudskem domu. Ob 15. uri zborovanje voditeljev in odbornikov III. reda v dvorani pri frančiškanih. Ob 15. uri zborovanje katehetov v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Ob 15. uri zborovanje Marijinih družb v Rokodelskem domu. Ob 15. uri občni zbor Vzajemnosti v semcniški dvorani. Ob 16. uri slavnostno zborovanje v dvorani Uniona: 1. Veličastvo katoliške cerkve (dr. A. Medved). 2. Šolsko vprašanje (I. Mazovec). 3. Mladinske organizacije (dr. Josip Basaj). 4. Narodna in državljanska vzgoja (dr. A. Veble). Nagovor lav. knezoškofa dr. Andr. Kar- lina. Ob 20. uri Predavanje francoskih akademikov (v franc. jeziku) v Akademskem domu. TOREK, 28. AVGUSTA: Ob 7. uri v stolnici cerkveni govor: Božje Srce Jezusovo (dr. I. Tomažič). Ob 7.30 uri pontifikalna sv. maša v stolnici (nadškof dr. I. Šaric). Ob 8.30 uri zboro ;;.nje od.oka za versko življenje in nravni prerod v dvorani Uniona: 1. Naloge versko-nravne obnove (dr. 'J. Srebrnič). 2. Skrb za inteligenco (dr. P. G. Rant). 3. Katolička diaspora u Jugoslaviji (msgr. V. Wagner). 4. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda (dr. A. Snoj). 5. Dobrodelnost s posebnim ozirom na mladinske domove (Fr. Lavtižar). 6. Duhovne vaje (p. Tome). Ob 8.30 uri Zborovanje odseka za cerkveno-politična, politična in narodna vprašanja v dvorani Akademskega doma: 1. Politično udejstvovanje katoličanov (dr. J. Jeraj). 2. Cerkev in država (dr. G. Rožman). 3. Naše razmerje do pravoslavja (dr. Fr. Grivec). 4. Mednarodna politika (Viktor Ko- rosec) 5. Mednarodni stiki med katoličani (dr. L. Ehrlich). Ob 8.30 uri zborovanje socialnega odseka v dvorani Ljudskega doma. 1. O družini in o ženskem vprašanju (dr. A. Brecelj). 2. O socialnih strujah (dr. p. Tommec). 3. Kapitalizem in krščanstvo (dr. J. Ujčič). 4. Delo in kapital (dr. A. Useničnik). 5. Socialni sloji in krščanska načela (dr. J. Mohorič). 6. Zadružništvo in gospodarstvo (dr. J. Basaj). Ob 14. uri Zborovanje Apostolstva sv. Cirila in Metoda v semeniški dvorani. Ob 14. uri Občni zbor Leonove družbe v Akademskem domu. Ob 14. uri Občni zbor Svete vojske v dvorani pri jezuitih. Ob 14. uri zborovanje Vincencijeve družbe vseh konferenc v dvorani Rokodelskega doma. Ob 14. uri zborovanje salezijanskega sotrudništva na Rakovniku. Ob 16. uri slavnostno zborovanje v dvorani Uniona: 1. Sodobni socialni razvoj in krščanstvo (dr. A. Ušeničnik). 2. Obnova družinskega življenja (dr. A. B;ceelj). 3. Delo za treznost (dr. Fr. Kovačič). 4. Verska misel v javnosti (dr. M. Lftv-renčlč). Nagovor ljubljanskega knezoškofa dr. A. B. Jegliča. Ob 19.30 uri v stolnici zahvalni blagoslov. Ob 20. uri zaključni večer v dvorani Uniona (priredi akademično starešinstvo, svira vojaška godba). SREDA, 29. AVGUSTA: Ob 7. uri v stolnici slovesni rekviem za umrle udeležence prvih štirih katoliških ! shodov. DRUGE PRIREDITVE ZA ČASA KATOLIŠKEGA SHODA: Sobota, 25. avgusta: Ob 20. uri vprizoritev »Kristusovega trpljenja« v Ljudskem domu. Ob 20. uri telovadna akademija Orlov v dramskem gledališču. Ob 20. uri v opernem gledališču: Foer-sterjev »Gorenjski slavček«. Nedelja, 26. avgusta: Ob 20. uri uprizoritev »Kristusovega trpljenja« v Ljudskem domu. Ob 20. uri v opernem gledališču: Smetanova /Prodana nevesta«. Ob 20. uri v dramskem gledališču: »Za pravdo in srce«. Ponedeljek, 27. avgusta: Ob 20. uri uprizoritev »Kristusovega trpljenja« v Ljudskem domu. Ob 20. uri v opernem gledališču: Foer-sterjev »Gorenjski slavček«. Ob 20. uri v dramskem gledališču: Shakespearejev »Hamlet«. Opomba za nedeljo, dne 26. avgusta: V vseh cerkvah v Ljubljani se bodo v nedeljo, dne 26. avgusta po 2. uri služile svete maše, vrhu tega od šestih do devetih vsake pol ure. Ob poldesetih je slovesna sveta maša na Kongresnem tigu; v slučaju skrajno slabega vremena ta izostane, in bodo mesto nje v vseh cerkvah ob poldesetih tihe svete maše. V tem slučaju se mesto manifestacijskega zborovanja na Kongresnem trgu vrši dvojno zborovanje ob enajstih v dvoranah Uniona in Mestnega doma. Na enem govorita dr. Brejc in dr. Leskovar, na drugem dr. Medved in dr, Lavrenčič. Navodila m katoliški shod. Posebni vlaki in polovična vožnja na vseh posebnih in rednih vlakih v vsakem razredu do Ljubljane in nazaj je že ocl julija izposlovana. Iz neznanih razlogov pa je v odloku izostala beseda Brezje, dasi smo izrecno prosili tudi za polovično vožnjo do Otoč (in Bleda). Da ne bi imeli ne-prilik romarji na Brezje, je zopet šel eden gg. poslancev v Beograd urejevat to zadevo. Prepričani' smo, da bo pravočasno tudi za Brezje dovoljena polovična vožnja, kakor dobi običajno to ugodnost vsaka druga mala skupina. Na avstrijski progi Špilje—Radgona je tudi dovoljena polovična vožnja. Jezdeci v nar. noši in kolesarji imajo določeno posebno lepo mesto v sprevodu ter ugodnost, da bodo sedeli. Kolesarji! Pomnite, da je vaše zbirališče samo v Levstikovi ulici v sprevod. Pridite pravočasno! Vozovi! Kakor čujemo, se v nekaterih farah ljubljanske okolice pripravljajo, da bi se narodne noše in drugi udeleženci pripeljali v Ljubljano na vozovih in mislijo na vozovih v sprevod. Zato poudarjamo: V sprevod bodo smeli samo tisti pevski zbori na okrašenih vozovih, ki so se ali se Se bodo pred soboto 25. avgusta priglasili rediteljski komisiji v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Vsi drugi vozovi ne smejo v sprevod in prosimo, da tudi v mesto ne pridejo, ker lahko napravijo veliko zmedo. Ostanejo naj v predmestju ia v okoliških vaseh iu naj šele popoldne, če je potrebno, pridejo v mesto. Čas in prostor ne dopuščata, da bi še vozove sprejeli v sprevod. Udeleženci iz ljubljanske okolice, ki mislite v sprevodu prikorakati v mesto, boste te dni prejeli navodila, po katerih ulicah smete korakati. Ker bodo druge ulice zasedene, oziroma določene za druge namene, prosimo, da se navodil točno držite in korakate le po določenih ulicah. Fantje in možje Ijulilj. okolice, pripravite si konje, sedla in nošo in se zberite pravočasno na določenem mestu. Pokažite svojo vnemo in spretnost kakor ob blagoslovitvi zvonov pri Sv. Petru in v okolici mesta, dajte sprevodu poseben sijaj. Vozni red je v tisku. Nekaj sto izvo: dov pošljemo po železnici, da jih razdeli pri vstopu v vlake med reditelje, drugi ga boste lahko kupili v Ljubljani in na Brezjah. Gg. gostilničarje in trgovce v Ljubljani in na Brezjah uljudno obveščamo, da dobe lahko v trgovini Ničman (Kopitarjeva ul.) in v Konsumu (Zvezda) vozni red vlakov in spored V. katol. shoda. Morda bi ustregel sebi in gostom ali odjemalcem, kdor v svojih prostorih obesi nekaj voznih redov in sporedov. Prodaja vstopnic za koncerte, za sedeže V stadionu, za gledališče, za Ljudski oder je v režiji teh prirediteljev; zato je treba.' pri njih naročati vstopnice, kakor je to v »Slovencu« naznanjeno. Udeleženci iz Savinjske in Šaleške doline dobe lahko na odhodni postaji državne železnice doma karto do Ljubljane ali Otoč. Le postaje, kjer vstopa večje število potnikov, obvestite o približnemu številu potnikov do Ljubljane ali Otoč takoj, da pripravi dosti kart. Prenočišča. Vsem, ki ste se priglasili za posebna stanovanja, so se razposlale nakaznice z natančno označbo, kjer boste prenočevali. Če bi se morda nakaznica izgubila, se pri prihodu oglasite v naši pisarni. Denarja ni treba pošiljati naprej ne za skupna ne za posebna prenočišča. — Stanovanjska komisija, Dunajska e. 29 i * V petek 24. avgusta je potnikom udeležencem y. kat. shoda v Ljubljani dovoljeno uživati mesne jedi. Od knezoškofij-skega ordinariata se je dalo enako dovoljenje za božjepotnike na Brezjah. Katoliškim pomočnikom in vajencem. Ob priliki katol. shoda se zberejo v Ljubliani tudi katoliški pomočniki m vajenci k svojemu zborovanju, ki se vrši v nedeljo dne 26. avgusta ob 7. uri zvečer. v dvorani Rokodelskega doma. To zborovanje b»do posetili tudi katoliški mojstri. Razpravljalo se bo o razmerju med mojstrom, pomočnikom in vajencem ter o ljubezni do dela. Pomočniki in vajenci! Gre za važne stvari tičoče Vašega stanu. Zato pridite v čimvečjem številu ter posetite Vaše stanovsko zborovanje vsi! — Pripravljalni odbor. • Za koncert «Ljubljane«, pri katerem bo proizvajan Sattnerjev oratorij »Assump-tio«, je prišlo že več naročil, a brez označbe, ali za nedeljo, ali za ponedeljek. To treba pristaviti. Vstopnice ne bomo razpošiljali, temveč bodo z imenikom naročnikov na razpolago v soboto 25. cel dan in nedeljo 26. dopoldne v trafiki »Union«. Denar plača vsakdo, ko prevzame vstopnice. — Vstopnice naročajte samo pri »Slov. glasb, društvu »Ljubljana« v Ljudskem domu! — Druga naročila ne pridejo vpoštev. »Assumptio« v petek 24. avgusta. —■ Ker bo, kakor kaže, naval v nedeljo in ponedeljek tako velik, da bo obakrat zmanjkalo prostora, bo priredilo društvo v petek 24. avg. ob 8. zvečer v veliki dvorani »Uniona« javno generalno vajo proti vstopnini 5 Din. Na to opozarjamo zlasti one, ki se bodo v petek pop. vrnili že z Brezij. Umetniški užitek ne bo ta večer nič manjši, kot v nedeljo ali ponedeljek, ker bodo vaje vse že prej končane. Predstave Narodnega gledališča ob" času katoliškega shoda v Ljubljani. Na povabilo pripravljalnega odbora za katoliški shod priredi Narodno gledališče 25., 26. in 27. avgusta, na čast udeležencem shoda dve dramski in tri operne predstave. V soboto, 25. avgusta, se poje v opernem gledališču Foersterjeva opera »Gorenjski slavček«. .V nedeljo, dne 26. avgusta, se uprizori v opernem gledališču Za j-čeva narodna opera »Nikola Šubic Zrinj-ski«, v dramskem gledališču pa Medvedova tragedija »Za pravdo in srce«. V ponedeljek, 27. avgusta, se poje v opernem gledališču Foersterjeva opera »Gorenjski slavček«, v dramskem gledališču pa se igra Shakespeare jeva tragedija »Hamlet«. Udeleženci shoda izven Ljubljane, ki hočejo posetiti to ali ono navedenih predstav, naj pismeno in obvezno nardce vstopnice pri upravi Narodnega gledališča v Ljubljani čim preje, da jim bo mogoče prostore rezervirati. Od petka. 24. t. m. dalje bodo na razpolago vstopnice za splošno prodajo pri dnevni blagajni od 10. do pol 1. in ocl 3. do 5. ure v opernem gledališču ter pol ure pred vsako predstavo pri večerni blagajni v tistem gledališču, kjer se bo predstava, vršila. Začetek vsake predstave bo ob osmi uri zvečer. • »Pasijon«, ali »Kristusovo trpljenje in smrt« uprizori Ljudski oder v Ljubljani povodom V. kat. shoda v soboto 25., v nedeljo 26. in v pondeljek 27. avgusta vselej ob osmi uri zvečer v Ljudskem domu v Ljubljani. Ta, najveličastnejša, najzagonetnejša in obenem najstrašnejša drama v svetovni zgodovini je že od srednjega veka dalje priljubljen predmet predstavljanja. Iz preprostega cerkvenega obreda zadnjih dni velikega tedna se je razvil v teku stoletij, zlasti, v Franciji in Nemčiji, veličasten Pasijon, kot, ga igrajo še dandanes v Ober-ammergau-u v za to nalašč zglajenem gledališču. Za naše odre je igro prevel in priredil po L. Deutschu F- S. Finžgar, čigar prevod jamči za lepo, jedrnato slovenščino in predmetu primeren slog. Kdor se udeleži kat. shoda, gotovo ne bo zamudil ugodne prilike, da si pogleda ta igrokaz, v katerega zgodovinsko resničnost verujemo vsi kristjani. — Društva ozir. korporaoije z dežele naj prijavijo najdalje do 22. t. m. Ljudskemu odru v Ljubljani koliko in kakih vstopnic žele in za katero predstavo, da se jim bodo vstopnice rezervirale. Obenem je poslal po poštni nakaznici tudi odpadajoči znesek, ker se na naročila brez denarja ,ne ho oziralo. Ker je že sedaj yeliko Vstopnic rezerviranih naj 'dru&tva navedejo katere vstopnice naj se jim branijo v slučaju, da so prve zahtevane že oddane. Predprodaja vstopnic za ljubljansko občinstvo se prične v četrtek dne 23. t. m. in sicer vsaki dan od 10. do 12. ure dopoldne in od 5. do 7. tire popoldne v fisarni Ljudskega odra (Ljudski dom . nadstr.) Ljubljansko občinstvo naj izvoli po možnosti posetiti sobotno predstavo, ker je nedeljska in pondeljska predstava namenjena za občinstvo z dežele. Cene vstopnicam so sledeče: Dne 25. in 26. avgusta: Parter 1.—2. vrsta 18 Din, parter 3.—6. vrste 16 Din. parter 7.—8. vrste 14 Din, parter 9.—10. vrste 12 Din. parter 11. vrste 10 Din. Stranski parter 6 Din, balkonski sedeži 14 Din, galerija I. vrste 10 Din, galerij? II. vrste 8 Din, stranski balkon 10 Din. stojišča 5 Din. — Cene vstopnicam za Ijana. — Shod zaupnikov SLS občine Lo-škipotok, Draga in Trava se je vršil v nedeljo v Loškem potoku. Ob obili udeležbi je poročal poslanec Škulj o političnem položaju in o delu poslancev Jugosl. kluba v narodni skupščini. Podrobneje je očrtal posamne zakone in naše predloge. Nato se je vršil prost razgovor, v katerem se, je pokazalo, kako nizkih sredstev se poslužujejo nasprotniki, da bi izvabili ljudstvo iz tabora SLS. — Sredstva so: proste laži in grda zavijanja kot pač dela človek, ki je obupal nad samim seboj. Jasnost, ki jo je ustvarilo poročilo poslanca, pa je razblinila vse poskuse. Zbor je soglasno izrekel zaupnico Jug. klubu, odobril njegovo taktiko ter izrekel zahvalo poslancu Škulju. Končno so se obravnavale lokalne potrebe. Priporočala se je skupna nabava krme, ker je v teh okra jih slana, sneg in suša uničila košnjo, tako da bodo morali posestniki od 4 glav zmanjšati na eno, drugo pa vse odprodati, ako se ne pomore s krmo — otave pa. sploh nič ni. Treba, bo nabaviti koruzo, ker so tudi drugi sadeži odpovedali. Shod se je vršil v najlepšem redu in soglasju. — Po Dolenjskem v kočevskem okraju je uničena vsled suše vsaka paša. Posl. Skulj je v smislu sklepa zbora zaupnikov v Loškem potoku posredoval pri Gozdarskem uradu, pri Kmetijski družbi in agrarni direkciji v Ljubljani, da se revnejšim kmetom omogoči paša na gozdnih' parcelah onih kompleksov, ki pridejo pod agrarno reformo. Poslujoč predsednik Kmetijske družbe g. Jarc je nemudoma v tej zadevi stopil v dogovor z gozdarskim uradom. — Kuro. Veliki shod na Kumu se letos vrši od 31. avgusta do 2. septembra. — Svoji k svojim! V 33. in 34. štev. »Učiteljskega Tovariša« čitamo sledeči poziv: Šolske voditelje, tovariše in tova-rišice pozivamo, da se drže sklepov pokrajinske skupščine in naročajo svoje potrebščine pri lastnih stanovskih gospodarskih podjetjih. Kongres nam je pokazal, kaj zmoremo, če smo gospodarsko trdni. Glejte, da se bo vsak držal gesla: Svoji k svojim...!« Te besede nas niso prav nič osupnile. Mi smo vedno hvalili in spoštovali pravo stanovsko samozavest in solidarnost. Ne bodo nam tedaj gospodje v Frančiškanski ulici zamerili, če tudi mi apeliramo na solidarnost naših somišljenikov in pozivamo danes one, ki imajo in so po postavi primorani skrbeti za šolske potrebščine, to so naši krajni šolski sveti, z istimi besedami: Svoji k svojim! Predsednike-somišljenike krajnih šolskih svetov pozivamo, da zavedajoč se svoje moči kot prvomestniki avtonomnih krajnih šolskih oblasti, skrbno pazijo na to, da se bodo naslavljala vsa naročila na lastno gospodarska podjetja ali, če bi ta ne mogla ustreči njihovim naročilom, da se obračajo kot šolske oblasti na kr. zalogo šolskih knjig v Ljubljani kot skupno državno podjetje ter da sprejemajo le take račune, v izplačilo, ki so od priporočenih podjetij izdani. Glejte, da se bo vsak držal gesla: Svoji k svojim ali najbližjim in vzpodbujajte neza-. vedneže.ti Kongroa Udruženja jugosloranskilf b-ienjerjev v Splitn bo v dneh 10. do 12. »ep. tembra Prijava z naznanilom potovalne pnv ge sprejema do 24. avgusta ing. Mencinger, Ljubljana, Gradbena direkcija, kjer so dobe potrebna pojasnila. — Polletni podkovski tečaj na drž. pod« kovslri šoli v Ljubljani se prične 1. oktobra t, 1. Za vstop ie vložiti do 15. septembra na ravnateljstvo drž. podkovske šole v Ljubljani * kolekom za 13 Din kolek ovano prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje Šolsko spričevalo, 4. nčno spričevalo, 5. nravstveno spričevalo in t, ubožni list. Vsako prilogo, če Se nI fcoleko-vana, je kolekovati s kolekom za 1 Din. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter fma)o prosto stanovanje; skrbeti pa morajo sami za hrano in učne knjige. — Razpis tobačnih zalog. Uprava Držav-nih monopola v Beogradu jc z odlokom z dne 7. avgusta 1923, MPr. br. 23.580, odredila oddajo dopustila vclikoprodaje tobaka pod za-kup za dobo od 1. januarja 1924 do 31. de- j cembra 1925 na javni ofertni dražbi, ki se bode za velikoprodajo v Sloveniji vršila dne 14. septembra 1923, ob 11. uri dopoldne v pisarni Oblastne Monopolske Direkcije v Ljutv ljani. Ponudbe na tiskanih formutarjih tn 1% kavcije od letnega prometa je vložiti najkasneje do 13. septembra 1923 do 5. ure popoldne pri gornji direkciji. Kavcija se laik o vloži v gotovini, v državnih in državno garantiranih obvaznicah-obligacijah po nominalni vredno, sti, v založnicah državne hipotekarne banke in položnicah v komunalnih obveznicah odobrenih glede sigurnosti po Ministrstva finan-sija in garancijskih pismih večjih bank, koja pisma morajo biti registrirana od Generalne Direkcije Državnega Računovodstva. Ponudbe je sestaviti natančno po določilih »pogojev«, ki so stavljeni interesentom na vpogled prt direkciji Oblastne Monopolske Direkcije v Ljubljani, vseh okrajnih upravah finančne kontrole in onih oddelkih, v kojih področju «e nahajajo tobačne valikoprodaje. Nepravilno sestavljene in nekolekovane (20 Din) ponudbe se ne bodo vpoštevale. Interesenti se opozarjajo, da ne more biti premerljiva provizija višja od 1% in da zna.?a maloprodajniški procent za dobo trajanja zakupa 5%. Prazni zaboji in vreče se ne bodo vračali državnim sto-variščem, temveč ostanejo svojina zakupcev. Za potrdilo »ugovora« (pogodbe), ki se sklene z vsakim novim zakupcem, je plačati povodom podpisa 0-50% takse od provizije, izračunana po izlicitiranem procentu od letne^ prometa, ki je označen v pogojih. — Zaht«Tajtf> po vseh hotelih, kavarnah fn restavracijah Specijfllna vina v steklenicah davite tvrdke Gjnro Valjak, Grajska klet v Maribora- __463« i*, štajerske novice. š Protestni shod železničarjev in javnih nameščencev v Celjn proti militarizaciji železničarjev je sklicala v petek, dne JL7. avgusta zvečer v Narodni dom >Korenova skupi-na< SSJ in povabila potom plakatov tudi v«? druge Btranke. V prepričanju, da bo protestni shod stvaren in nepolitičen ter da bodo lahko zastopniki vseh opozicionalnih strank izrazili svoj protest proti krivični militarizaciji železničarjev po režimski centralistični belgrajski vladi, so se shoda udeležili tudi zastopniki >Delavske zveze za Slove.nijo< (SLS). Po izvajanjih govornikov >soc. demokratov« pa je bilo takoj vsem navzočim jasno, da jo to samo političen shod ene socialistične frak rije, s katerim si hoče zopet naloviti kalinov s svojo demagogijo; kajti govorniki so prave krivce reakcije in militarizacije zborovalcem prikrili in valili krivdo — na Slov. ljudsko stranko in dr. Korošca, na katerega so letele psovke in nesramna očitanja, ki so brez vsa-ke podlage in to od ljudi, ki voditelju slovenskega ljudstva, najodličnejšemu boren proti militarističnemu režimu, za osamosvojitev slovenskega delovnega ljudstva, s svojim' delom ne sežejo niti do gležnjev. Najmanj pa je opravičen napadati SLS in spominjati na >Zaloško cestcx zastopnik ostankov one na-rodno-socialistične stranke, katera je po svo-ij hposlancih glasovala v Belgradu za >Obzna~ no«, na podlagi katere izvaja danes radikalna vlada militarizacijo železničarjev. — Težko smo to napisali, a smo morali, da se strea-nejo gotovo celjski elementi in v bodoče ne škodujejo s svojim prekipevanjem in s poli' lično zaslepljenostjo skupnemu in enotnemu deln centralnega koalicijskega odbora za pravice ln kruh železničarjev in javnih name' Sčencev._k—. Gospodarstvo. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 355 Din, ječmen 270 Din, oves 265 Din, koruza 285 Din, beli fižol 440 Din, pšenična moka št 0 575 Din, št. 2 525 Din, št 5 475 Din, št fi 405 Din, otrobi 145 Din. Tendenca nespremenjena. g Cene masti. V Zagrebn nrrtfra domač* mast v sodčkih 33—33.50 Din, soljena deheta slanina 34 Din. K Naš uvoz iz Češkoslovaške. Onšfcoairv vaška je v junijn 1923 izvozila v Jugoslavijo blaga za. 42,542.0(10 čsl. K in v iuliin 1923 bla JC8 za 45.752.000 kron. g Telefonska zveza Belgrad—Sarajevo. Praga direktna telefonska zveza Belgrad— Split preko Sarajeva je bila te fini že dograjena in je že izročena do Sarajeva javnem« prometu. g Zlata pariteta v Avstriji je znašala 12. Ho 18. avgusta 14.400 n.-a. kron. g Stanje papirnatega denarja na Ogrskem. Zadnje dni se je število papirnatega denarja pomnožilo zopet za 40 milijonov kron in znaša danes že 36.5 miljard ogrskih kron. g Milijonsko rusko naročilo na Češkem. fo daljšem pogajanju je sklenila >Kontinen-tnlna družba za trgovino z železom« Kero in lir. v Pragi s sovjetsko vlado veliko dobavno kupčijo za '»Vitkoviške železnice« in za >Prvo brnsko strojno tvornico«. Gre namreč za dobavo kotlov in turbin za 4 velike električne centrale pri Moskvi in Nižnem Novgorodu, ki imajo tvoriti začetek projektirane elektriza-cije ruske dežele. g Cene padajo, a ne pri nas, ampak na Češkem. Te dni se ima vršiti v češkoslovaškem ministrstvu za prehrano posvetovanje glede znižanja cen hruhu in žemljam. Kakor ve povedati >Prager Presse«, bodo letošnjo jesen tudi cene pivu padle in sicer v prvi vrsti pivu iz sladu in hmelja letošnje letine. g »Sava« obče zavarovalna delniška družba v Zagrebu je imela svoj prvi redni občni tboT pod predsedstvom družbenega predsednika g. dr. Švrljuge. Iz poročila družbene direkcije je razvidno, da se to mlado domače podjetje zelo povoljno razvija ter da je zbog deseglih rezultatov si priborilo v svoji stroki vodilno vlogo na polju našega narodnega gospodarstva. Družba, ki se zaenkrat bavi samo elementarnim zavarovanjem (proti požaru, vlomu, Škodam pri prevažanju), je dosegla v poslovni dobi 1921/22 na premijah in na pristojbinah nad 100 milijonov kron in izplačala za škode 26 milijonov kron ter izkazuje po amortizaciji vseh svojih ustanovnih in upravnih stroškov dobiček 4,636.713 K. Dividende plača družba le 10%, t. j. 16 Din (24 K) na delnice. V dopolnilo upravnega sveta so bili izvoljeni kot člani ravnateljstva gg.: Edgard Morpurgo, dr. Milan Vrbanič, Kamilo Bošnjak; in nadzornega odbora gg.:Leibenfrest, St. Tu-bij, dr. Kleva, St. Benčid. 5026 g Milijon avtomobilov v šestih mesecih. Fordova tvornica je izdelala dne 6. julija t. 1. avtomobil, ki ima štev. 8,000.000; avtomobil s štev. 7,000.000 je bil narejen dne 17. januarja, tako da je bilo prej kakor v 6 mesecih dodelanih milijon avtomobilov. Prvi milijon avtomobilov je bil izvršen 1. 1915., iz česar je razvidno, da je trajalo 12 let, preden je bil postavljen prvi milijon avtomobilov. >Prvi milijon« je pač povsod najtežavnejši. g Poraba kavčuka raste. L. 1913. so cedili porabo kavčuka na 50.000 ton. L. 1922. so ga izdelali že 225.000 in v prvi polovici t. 1. približno 190.000 ton, tako da bo vsa kavčukova poraba znašala letos okoli 390.000 ton. Nasprotno cenijo letošnjo kavčukovo produkcijo na blizu 310.000 ton. Iz tega je pa tudi jasno, zakaj so se tako naglo skrčile london ske zaloge, v katerih ni danes niti 50.000 ton kavčuka več. V zadnjih treh letih londonska kavčukova skladišča niso bila še tako majhna kot letošnje leto. Ker pa imajo v drugih deželah, zlasti v Zedinjenih državah vsekako ogromne zaloge kavčuka, zato London doslej še nI vplival na kavčukove cene. BORZA. Zagreb, 20. avgusta. (Izv.) Berlin 0.0027 Žo 0.0030, Italija 4.08—4.10, London 433.50 do 487.50, Newyork 94.50—95.25, dolar 93.50 do 94.25, Pariz 5-225-5.275, Praga 2.7175 do 2.8126, Dunaj 0.1330-0.1340, Curih 17.30 do 17.35. Curih, 20. avgusta. (Izv.) Pešta 0.313, Berlin 0.00125, Italija 23.75, London 25.20, Newyork 552.75, Pariz 30.75, Praga 16.16, Dunaj 0.779, Sofija 4.60, Belgrad 5.80, Varšava 0.320. lj Kuluk na Stadionu. Delo na Stadionu r pomočjo prostovoljnih kulukov-cev dobro napreduje in bodo priprave na Stadionu končane, ako bodo še te dni ?rav v s i prijatelji orlovstva zavihali ro-ave in prijeli za kramp in lopato. Za danes je obljubljena godba Mladinskega doma, ki bo razveseljevala pridne kulu-kovce. lj Rebvijein za pokojnim g. Joškom Sterle bo v četrtek dne 23. t. ni. ob pol 7. ur! v cerkvi sv. Jožefa. lj Slov. krščanska ženska uvoza ima važen sestanek ob štirih pop. v knjižnični dvorani Jugosl. tiskarne, iii. nadstr. Predsedstvo je poslalo vabila vsem ljubljanskim članicam tudi osebno. Članice, ki morda po pomoti niso dobile vabila, naj se odzovejo kljubtemu. Za obilno udeležbo prosi — Predsedstvo SK2Z. lj Osrednji odbor ljubljanskih prosvet ima danes, v torek zvečer ob 8. v konsuraski kleti sejo. Prosimo vse odbornike, da se seje zanesljivo udeleže, ker se tiče katoliškega shoda. — Predsednik. lj Seja Stolne Vinccncijeve konference je danes zvečer ob pol 7. uri v Križankah. lj Avtomobilska nesreča. Včeraj ob 6. zvečer sta pred Frančiškansko cekviio trčila skupaj avtomobil, ki je privatna last gospoda kapetana Debevca, in poštni avtomobil, pri čemer se je avtomobil g. Debevca precej poškodoval. Ranjen k sreči ni bil nihče. le povestico ao drobiž, ki imajo pač svojo cene, samo zato, ker so Jurčičeve. Trajno vrednost pa imajo »Spomini starega Slovenca?, ki so vsaj oblikovno popolnoma Jurčičeva last. Pripovedovanja starega Jakša iz Stične so zelo zanimiva in jih je svoje dni ljudstvo, ko so izfill v večernicah Mohorjeve družbe, kaj rado bralo. Saj spomini na Turške vojsk? in na Francoze še danes niso med narodom izumrli. Ker je pripovedovanje zelo prlprosto bo ugajalo vsakomur, povprečniku radi lahkote pripovedovanja, inteligentu zato, da se bo pri čtivu odahnil od nezdravo prenapetega sloga današnjih literatov. pr Po zaključku umetniške izložbe kluba »Vesna« na Bledu. Izložba je bila zaključena, kakor je bilo določeno, 16. t. m. Poset na splošno ni bil slab, vendar se je opažalo, da domače blejsko občinstvo izložbe ni posetilo. Vstopnina radi tega ne izkazuje pričakovanega suficita, iz kateraga bi bilo klubu mogoče odriniti del za Prešernov spomenik na Bledu, kakor je bilo nameravano. Drugače pa morajo biti razstavljalci zadovoljni, kajti prodanih je bilo okrcalo 20% izloženih del. Prireditev je bila kronana s posetom Nj. Vel. kralja, ki se je o izložbi zelo laskavo izrazil. Klubu »Vesna« je ta izložba nov dokaz, da je na pravc«i potu. Nadaljevati hoče z izvajanjem svojega programa:, širiti misel za umetnost s prirejanjem razstav v raznih krajih naše domovine. Tretja klubova izložba se bode vršila v Za-grsbu meseca oktobra, t. 1. Pri tej razstavi bo sodeloval tudi klub »Grohar« iz Maribora. Prosveta. ženafma ponudba. Inteligenten poštni uradnik, v najlepši moški dobi, zelo prikupijive zunanjosti, l gotovino Din 50.000,— IŠČE resnega znanja z gospodično ali vdovo brez otrok v starosti od 30 do 40 let, poštenega značaja, s trgovino in posestvom v svrho takojšnje ženitve. — Dopisi s sliko na upravo lista pod šifro »SAVA«. — Diskretnost zajamčenal 4960 IŠČEM starejši zak. par brez otrok za službo hišnika ♦rtna in domača dela. Stanovanje takoj na razpolago. — Več se poizve v Ljubljani, Stari trg št, 32, v trgovini. 4994 Sobarica začetnica k pridno, pošteno in naobroženo kmetsko dekle, snažna in redna, dobi takoj stalno službo v hotelskem podjetju. — Pismene ponudbe ie nasloviti na upravo lista pod šifro: »Sobarica začetnica 5033«. \fatanpa za pekovsko obrt, po- laj&IIhCl štenih staršev, od 15. leta dalje, sprejme takoj Franjo PRESTERL, pek. mojster, Radovljica 2. 5004 pr Josip Jurčič, Spisi. VIII. zvezek. Uredil dr. Ivan Grafenauer, 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Grafenauer je Jurčičeve zbrane spise pomnožil za en zvezek, tako, da bomo imeli kmalu celega Grafenanerjevega Jurči.ea v ljudski izdaji. VIII. zvezek vsebuje dela: Ivan Erazem Tatenbach, Bojim se te, Črtica iz življenja političnega agitatorja, Telečja pečenka. Šest parov klobas, Po tobaku smrdiš, Zenitev iz nevoščljivosti in Andreja Pajka Spomini Starega Slovenca. V tem zvezku zbrani Jurčičevi spisi so po večini literarni feljtoni, ki jih je priobčeval Jurčič kot urednik slovenskega naroda v svojem listu. Kaj naj Vam mnogo govorim o teh Jurčičevih spisih. Saj "jc Jurčič naš klasični realist in vsakdo ga je svoje dni žo bral, dandanes ga pa ni mogel več brati, ker so Jurčičeva dela pošla in dr. Prijateljeva zbirka počasi napreduje. Sedaj je Grafenauer poskrbel, da bo Jurčiča lahko vsakdo čital. Saj Jurčič je eden tistih redkih pisateljev, ki ga smeš dati v roke brez skrbi celo 14 letnemu dečku ali deklici. Zato mora naš pripovedni klasik v zadnjo gorsko vas, vsaka ljudska knjižnica naj si naroči po več izvodov in vsak izobraženec aj pomnoži svojo knjižnico z Jurčičem. Grafenauerjeve opom-nje so prvovrstne. Uvod k Ivanu Erazmu Ta-tenbahu je prav vesten in nas uvede prav poljudno znanstveno v zgodovinsko ozadje povesti. Seznani nas tudi z viri, katere je Jurčič uporabljal pri spisovanju te povesti. Osta- ^DBSSM^l-BBJSmiCTIEmSBacr:,'. Nad 1300 pevcev in pevk se je priglasilo za sodelovanje pri sv. maši dne 26. avgusta. To je lepo število, vendar veliko zborov ni storilo svoje dolžnosti. Pomnite pa to-Ie: 1. Skupna vaja bo v nedeljo ob 7. ha dvorišču Realke, Vegova ulica, tik slavnostnega prostora, nasproti Deželnega dvorca. 2. K vaji morajo priti vsi pevci, ki hočejo sodelovati, izvzeti so samo a) Orli in Orlice, ki bodo korakale v uniformi in b) oni, ki imajo kako važno mesto in so v sprevodu neobhodno potrebni, c) oni, ki se peljejo skupno na vozovih. 3. Vaja mora biti točna, da ne bomo z zakasnelosti motili sprevoda. 4. Note vsakdo seboj! Pravde Bog in Lepa naša domovina bodo tudi tam na razpolago — skupaj 2 Din. 5. Pevovodje vsi pri vaji! Pred vajo naj se zglase osebno — ali njih namestniki pri zvezinem tajniku pri vhodu na dvorišče! 6. Oni pevci, ki bodo korakali (točita 2, a) in b)) v sprevodu, se morajo podati takoj, ko pridejo z odelkom na slavnostni prostor k pevcem pri vhodu nunske cerkve. Iz stranskih ulic ne bo dohoda. 7. Pesmi se naučite prav dobro! 8. Pevovodje, razglasite to takoj svojim pevcem! — Zvezin pevovodja. Pevska vaja učiteljstva za katoliški shod zopet danes ob štirih popoldne. — Hkrati popravljamo notico v nedeljskem »Slovencu«, da se vrši sobotna pevska vaja v Rokodelskem domu v toliko, da bo sobotna pevska vaja ob pol osmih zjutraj v pevski sobi frančiškanskega samostana (vhod s porte). Orlovski vestnik. Ljubljanske in okoliške odseke prosimo da javijo brate za pomožno sanitetno službo, v prvi vrsti za prenašanja uosilnic; rabimo 72 bratov. Javite brate, ki nimajo kroja te ki niso telovadci. Zaposleni bodo v glavnem v soboto in nedeljo. Prosimo takojšnjih prijavi Table z napisom okrožja preskrbimo mi sami in ni treba posameznim okrožjem skrbeti zanje. Prijave za vstopnice k orlovski akademiji, ki se vrši v soboto 25. avgusta ob 8. url zvečer v dramskem gledališču, smo zaključili. Na naročila, ki bodo prihajala od danes naprej, se ne bomo mogli več ozirati. To na) vzamejo vsi odseki na znanje, ker jih o tem posamezno ne bomo obveščali. Rok za prijavo je itak potekel z 19. avgustom, kakor j« bilo rečeno v tozadevni okrožnici. Naraščaj ne bo nastopil, sicer bi bili to preje naznanili. Pravočasno od doma! Telovadci in telo* vadkinje morajo biti v soboto 25. avgusta do 13. ure v Ljubljani, ker se vrši skušnja na »Stadionu« že ob 15. uri. Potujte s posebnimi vlaki in ne zanašajte se na redne drugače se vam lahko pripeti, da boste morali ostaF doma. Kroje m telovadne obleke morate imefo lepo zlikane. Preden greš od doma, poglej, je-li vse v redu. Vsaj dva dni preje mora? i mati vse pripravljno za odhod. Vsakdo nai doma dobro zavije telovadno obleko ter napiše na zavoj svoje ime. Telovadci enega odseka naj jih pa denejo v vrečo, na katero vidno napišete ime odseka. Da se vreča med vožnjo ne izgubi, morate določiti enega, ki bo pazil na njo. Listke za prehrano razpošiljamo odsekom in krožkom samo, če so obenem s prijavnico poslali tudi denar. Ravnajte se točno po navodilih! Bog živi! O. P. Društvena nabavna zadrnga ima zopet * zalogi sukno za kroj in orlovske znake za čepice. Turistfka m šport. Športne tekme 19. t. m. v Ljubljani. Več« jih športnih tekem v Ljubljani včeraj ni bilo. Gostovanje splitskega Hajduka se je moralo preložiti na kasnejše dni, ker je Hajduk vsled neodločenih iger s subotiško Bačko še vedno zaposlen v Zagrebu. — Rezerva Ilirije je nastopila proti SK Korotanu iz Zagreba, katerega je premagala s 7 : 1, — Juniorji Ilirije so porazili šešenski SK Panonija z 11 : 0, — Ženski rokometni team Ilirije je igral v čakovcu proti Čakov. Š. K. ter zmagal v razmerju 13 : 2, Reprezentančna nogom. tekma med Dunajem tn Prago dne 19. t. m. je končala z nepričakovano zmago Dunaja v razmerju 2 : 1. Na mednarodnem lahboatletičnem mee-tingu H, A, Š. K.-a v Zagrebu se je placiral v teku na 100 m kot prvi Perpar (Primofje, Ljubljana) v jugoslov. rekordnem času 11 sek. pred Fleischarjem (Mor. Slavia) in Ltfstigom (Hakoah, Dunaj). Zagrebški prvak M«tz je izpadel že v predtekih, enako tudi Perparjev klubski tovariš Valtrič. Meetinga se je udeležilo še več ljubljanskih atletov, ki se pa ob izredno močni internacionalni konkurenci niso mogli placirati nikjer drugje na prva mesta. Natančnejši pregled jubilejnih športnih prireditev dne 19. L m. prinesemo v jutrišnji številki. častna izjava. Podpisani preklicujem in obžalujem vse, kar sem o g. dr. Pavih Janežiču žaljivega govoril dne 27. julija t. 1. na vrtu gostilne Jurija Marenče na Dolenjski cesti z izrečnim pristavkom, da je vse neresnično in izmišljeno, kar sem govoril. — Zahvaljujem sc gospodu tožitelju, da mi je žaljenje odpustil in me rešil sodne kazni. — Ljubljana, 18. avgusta 1923. _ STRUNA FRANC. Poslovodkinja vešča v deželnih pridelkih, ki je preje delala v takšni stroki pri kaki veletrgovini, in ki zna vodiU knjigovodstvo, z dobrimi spričevali, se SPREJME. — Naslov pove oprava lista pod št. 4977. Vsem zahtevam modern. stroja ugodi »Stoewer«. Zastop Ljubljana, Šelenb. ul. 6-L Kuharica ki bi hotela tudi na polju delati, sprejmo v župnišče v okolici Ljubljane. - Ponudbe na upravo pod «Kuharica za župnišče« Sprejmem učenca Pridnega in poštenega, ki ima veselje čevljarsko obrt. — KAROL BREZAR, Klanec It. S, Kranj. 5002 Boljšo deklico zna kuhati in opravljati druga hišna dela, išče mala rodbina proti dobri plači. Gioritj« MUAČEVIČ. Osiiek. Gaiev trii 1. SPREJMEMO več dobrih, samostojnih krojaških pomočnikov ra male in velike komade — konfekcijsko de!o. — Le zmožni in trezni naj sc avijo v pisarni Emonska cesta št. 8. — SAMOSTOJNI MOJSTRI pa dobe delo proti garanciji ali kavciji NA DOM. sprejmem Ponudbe pismeno na drogerija KRANJ. moko za krmo, koruzo in oves, nudi FRAN POGAČNIK, Ljub- Ijana, Dunajska ccsta St. 36. 5021 KUPUJE FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. 5022 2 vijolini stari čez 200 let, PRODAM po ugodni ceni. - Naslov v upravi pod štev. 4995, Iščem za malo posestvo za živinorejo. — Ponudbe na g. Matko ŠNELLER, posestnik, DOBRA, p, Brod-Mo-ravice, Hrvatska, 4916 SPREJMEM TAKOJ strokovnjaka v cementnih izdelkih kot DELOVODJO, — Ivan Jela-čin, Ljubljana, Emonska cesta 2. v predmestju, obstoječe iz dveh sob, kuhinje in circa 1000 ni- njive, zamenjam s primernim stanovanjem v mestu. . Naslov pove uprava lista pod štev. 5000. Koncesijonirana realitetna pisarna FRANC SCHANTEL, Ljubljana, Mestni trg 18, — za nakup in prodajo nepremičnin posreduje vse v to stroko spadajoče promete (kakor: hiše, vile, hotele, posestva, industr. itd.), najkulantneje. Prodam pohištvo inske in druge predmete, takoj, i [ve. Berganl, Dunajska c. 63, dvori Vinske sode! Večjo množino novih, močnih, transportnih polovnjakov od 300—400 litrov ln nekaj skladiščnih sodov po 1200 litrov proda JOSIP KOSI v KRI2EVCIH pri LJUTOMERU. 4982 Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 4 dinarje.! STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVOt Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirje Stev. 2 ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogataj, konces. elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cesta 30. Jože Markeš, Jesenice 54, Gorenjsko. KLEPARJI: Remžgar & Sinerkol, Florijanska ul. 13 Produktivna zadruga kleparjev, inštala-lerjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 18. Korn T., Poljanska ccsta štev. 8. MEHANIČNA DELAVNICA! pisalne, računske, razmnoževalne in druge pisarn, stroje popravlja in prenavlja Ladovik Barag«, Šelenburgova ulica 6/1. PARNA PEKARNA: Jean Schreya nasled. Jakob KAVČIČ, Gradišče štev. 5. ŠPEDiCljSKA PODIETjA: »Čehoslavija« d. d., Sodna ul. 3, Tel. 463, Ranzinger R., Cesta na iuž. železa 7—9. TRGOVINA Z ZELEZNINO.* Sušnik A., Zaloška cesta št 21, Ljubljana TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČN1KI: Mikuš L, Mestni trg 15. TRGOV. Z ZELEZNINO IN CEMENTOM: Fran Erjavec, pri J/'.'.. Z