Stev. 212. 1914. — IM Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In ob 5 zjutraj, ob poatdHfkfli ob • spre jeiujo In lohofM a* ne ^ Izdaji in nigiiiiMiil unšait\ šlefar OhiHm lisa Fdr—M" — Ttak Mne .Mteo^Vjtarn^jjdi^ TMn nnliil* ■ "P««« NtroEalii xi vsakovrstni delavci, ki nimajo za kako delo posebne sposobnosti, torej predvsem dela pri gradnji železnic, cest, kanalov, regulacijo rek in shčna dela. V rirugi vrsti še-le se je govorilo o gradnji uradnih stavb, kot: šol, bolnišnic, vojašnic, kolodvorov i. t. d. Konferenca si je stavila nalogo, da ta dela porazdeli kolikor možno jednakomerno na posamezne pokrajine, ki so v stiskah. Državna akcija se bo morala raztegniti v prvi vrsti na taka državna dela, za kate a je v državnem proračanu že poskrbljeno. Dela, za katera še ni pokritja, se bod » Lhko samo v tem slučaju izvršila, če to zahteva nujna potreba kakega okraja. Konferenca, ki bo pa permanentno delovala, bo v prihodnje imela odločevati o že stavljenih konkretnih predlogih deželnih predstojnikov. Nevtralnost Amerike v vojni med Japonsko in Hemfilo. WASHlNGTON, 29. (Kor.) Predsednik Združenih držav, VVilson, Je izjavil, da o-stanejo ameriške Združene države v vojni med Japonsko, Nemčijo in Avstrijo, strogo nevtralne. Razdelitev daril med volni oskrbovalni urad in „Rdeči kflf4. DUNAJ, 29. (Kor.) Vojni oskrbovalni urad c. in kr. vojnega ministrstva (oskrba za naše vojnike in njih vdove in sirote) in pa avstrijska družba »Rdečega križa« sta sklenila, da si nabrana darila in pa izkupilo za nekatere predmete med seboj razdelita. Zato se je otvorila tehnična prometna centrala vojnega pomožnega urada v ministrstvu za notranje zadeve na Dunaju, I. okraj, Hoher Markt št. 5, II. To tehnično prometno centralo vodi mini-sterijalni svetnik v p. dr. Anton vitez pl. Schauenstein. Tukaj se prodajajo oficijelno naslednji predmeti: patriotične vojne kokarde, računski listki, ovitki s podobami protektor jev »Rdečega križa«, in razglednice. V razpečavanje in prodajo teh navedenih predmetov pa se lahko določijo tudi oficielna mesta. Kot taka pridejo v prvi vrsti v poštev c. kr. tobakarne in večje prodajalne po obljudenih in prometa polnih ulicah. Take tobakarne in prodajalne dobijo od vojnega pomožnega urada ministrstva za notranje zadeve podpisan lepak s cesarskim orlom, iz katerega so razvidni predmeti, ki so v razprodaji in pa njih cene. Ljudstvo se vabi, da pridno kupuje in če opazi kako posnemanje v napravi teh predmetov, da to takoj naznani. Francosko časopisje prod nevtralnim driavaoL BERLIN 29. (Kor.) »Nordd. Allg. Ztg.« piše glede francoskih groženj nevtralnim državam takole: Še zadnjo soboto, ko so bile že celemu svetu znane prve težke francoske zgube. je francosko časopisje pisalo nekako grozilno proti nevtralnim državam. Senator Gervais je onega dne v listu »Matin« slikal diplomatske odnošaje Fran- coske kot zelo povoljne. Italijanom je dal razumeti, da oni ki se ne izpostavljajo nobeni nevarnosti, tudi ne morejo biti deležni plena. Italija, pravi, najbrže o tem sedaj premišljuje. Mi Italiji ne moremo dajati nasvetov. Ona ve, kje so njeni pravi interesi. Mi ji zaupamo in dovolimo kredit. Posebno ošabno je pisanje o Holandski. Prizanašati smo morali, pravi, gotovim pojavom negotove nevtralnosti. Zdi se, da je storila vse ukrepe, da si ohrani teritorialno nevtralnost. Glede te točke so zagotovila posebno potrebna. Turkom obeta skorajšni obračun. Nekoliko bolj elegično razpravlja Jean Herbette v listu »Echo de Pariš« turške odnošaje. Francija, pravi, ne potrebuje pomišljanj na Vzhodu. Francozom mora biti ležeče na tem, da se vojna ne raztegne po nepotrebnem in da se Srbom ,pd balkanske strani ničesar ne zgodi. Vse to je sedaj prazno govoričenje. Določna glede odpisa hittesa davka. DUNAJ 29. (Kor.) V smislu § 6 cesarske odredbe z dne 29. junija 1914 drž. zak. št. 78 so radi terjatev stanarine proti osebam, ki po določilih omenjene odredbe veljajo kot vojaške osebe ali tem jednake, dopustni eksekucijski koraki, samo v svrho, da se terjatev osigura. Hišni posestniki bi torej ne mogli doprinesti dokazila, ki je v smislu zakona z dne 24. oktobra 1896, drž. zak. štev. 223 potreben, da se davek radi neuterljivosti stanarine odpiše. Finančno ministrstvo je za dobo izvanrednih odno-šajev odredilo, da se dokaz o neuterljivosti tudi takrat smatra kot podan, če se hišni posestnik s pravoobvezno izjavo z najemnikom, ki jo je treba naznaniti, odreče stanarini. To velja izjemoma tudi glede oseb, ki so ali ki so bile s hišnim posestnikom v kakem službenem odnošaju, in bi torej morale biti izključene od odpisa davka, in pa glede oseb, ki so radi napovedi vojne ostale brez zaslužka. Železniiko ministrstvo naroča svoje potrebščine v svrho da bi se množila brezposelnost DUNAJ 29. (Kor.) Vsled vladnega sklepa naj država v svrho, da se obrtniška in industrijska podjetja ne vstavijo in na ta način tudi ne odpuščajo delavci, naroča svoje potrebščine pri onih podjetjih, ki so, če že ne popolnoma, vsaj večinoma navezana na državne naročbe. Glede na ta sklep je železniško ministrstvo naročilo že sedaj lokomotive in vagone za državne železnice za drugo polletje 1914 in prvo polletje 1915 v dotičnih tovarnah. Vse te naročbe bodejo stale okroglo 40 milijonov kron. Odredbe za siačal grike mobilizacije. CARIGRAD 29. (Kor.) Grški generalni konzulat je objavil naredbo grškega vojnega ministrstva, vsled katere se imajo vsi nadomestniki in črnovojniki, v slučaju mobilizacije javiti pri dotičnih svojih četah. Demisija generala Joffra. KOPENHAGEN. 30. (Kor.) Glasom pariških poročil, ki so došla preko Rima, je podal francoski generalissimus Joffre svojo demisijo kot vrhovni poveljnik francoske armade in je navedel kot vzrok za ta svoj korak needlnost med francoskimi generali. Vlaki državne železnice. V podmočju tržaškega ravnateljstva c. kr. državnih železnic, bodo od 1. sepiem-bra naprej do vsakokratnega preklica, vozili sledeči navedeni osebni vlaki že poprej veljavnega poletnega voznega reda, pri čemer jc pripominjati, da za posluže-vanje teh vlakov ni treba imeti legitimacije, izvzeniši za Pulo: Proga Jesenice—Trst, drž. žel.: Vlaki: št. 17, 13, 15, 11, 16, 18, 20; za lokalni promet Trst dr. žel.—Gorica vlak št. 42 in Gorica drž. kol.—Jesenice št. 12. Trst drž. žel.—Herpelje - Kozina vlaki: št. 212, 214. 218, 211, 213, 217. Tinjan—Pula služijo vlaki št. 319, 320, 363 le do Herpelje - Kozina, a s prevažanjem oseb. Dalje vlaki: 317, 312, 316; za lokalni promet Tinjan—Pola služijo vlaki št. 319, 320. 365 m. slednji s prevažanjem oseb. Kanfanar—Rovinj: vlaki št. 440, 446, 448, 443, 449. Trst drž. žel—Buje: vlaka št. 952, 957. Trst drž. žel — Poreč: vlaka 953, 958. Tržič (Monfalkone)—Červinjan: vlaki: 812, 802, 814. 818, 813, 851 in 871. Červinjan—Belvedere—Gradež vlaki: 1851, 1855, 1854. 1858. Trbiž—Ljubljana drž. kol. vlaki: 1712 1716, 1711. Jesenice—Ll«W'!»na drž. kol. vlaki : 1720, 1721, i; Trbiž—Jesenice vlak: št. 1717. Ljubljana drž. kol.—Kamnik vlaki: 2152, 2156, 2155, 2159. Kranj—Tržič vlaki: 2552, 255S, 2553, 2559. Ljubljana gl. kol.—Novomesto vlaka: 2212, 2219. Ljubljana gl. kol.—Bubnjarci vlaki: št. 2213, 2215, 2216. 2218. Novomesto—Bubnjarci vlaka: št. 2211, 2220. Trebnje—Novomesto vlaka: 2221, 2222. Novomesto—Straža—Toplice vlaki: št. 2412, 2413, 2414, 2415. Trebnje Št. Janž vlaki: št. 2652, 2653, 2656, 2657. Grosuplje—Kočevje vlaki: 2311, 2312, 2315, 2316. Gorica Juž. kol.—Ajdovščina vlaki: št. 1152, 1153, 1156, 1157. Dogodki o Albaniji. V al ona pred padcem. RIM 30. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča iz Valone: Dopoldne se je vršilo zadnje zborovanje moslimanskih v stase v in meščanov Valone glede predaje mesta. Nikakor ni mogoče govoriti kaj že vnaprej. Vstaši so naznanili pogoje, ki so jih meščani Valone že sprejeli. Odprto ostane le vprašanje zastave, glede katere zahtevajo vstaši, da ostane muslimanska, do-čim prebivalci Valone nočejo o tem ničesar slišati, vsled česar pride lahko do pre-kinjenja pogajanj med obema strankama. Na vsak način bodo vstaši zasedli Va-lono že v nedeljo al* pondeljek. Konkicve se snide danes. RIM, 30. (Kor.) „Tribuna" piše: Všievši kard nale, ki so dospeli danes senika;, je kardinalski kolegij popolen. Izmed onih, ki se udt'eže konklava, manjkata samo dva in sicer amerikanska kardinala. ,Tribuna- misli, da se udeleži od 65 kardinalov volitve papeža 60. Konklave se otvori jutri ob 5. popoldne. Konklave. RIM, 29. (Kor.) Kardinalni vikar Pompili je odredil, da se morajo za čas konklava vršiti molitve in razpostaviti najsvetejše v vseh bazilikah in ostalih cerkvah. »Giornale d'Italia« poroča, da je dobil kardinal Serafin Vannutelli od novencijal-nega kolegija dovoljenje, da nastavi za konklave tudi posebnega zrdavnika. Nekaterim bolnim kardinalom je bilo dovoljeno, da se jim ni treba udeleževati sej konklava. Kandidati za papeški prestol. RIM, 29. (Kor.) Kakor poroča »Giornale d'Italia«, bo najbrže izvoljen za papeža kardinal Maffi. »Tribuna« poroča, da imajo največ šans za izvolitev kardinali Gasparri, Ferrata in Serafini. List poroča dalje, da so kardinali po zadnjih daljših razmotrivanjih sklenili, da se mora izvršiti izvolitev novega papeža kolikor mogoče hitro. Glasovanje se prične radi tega najbrže že 31. avgusta zvečer in če bi bilo potrebno, bi imeli kardinali dnevno tudi štiri glasovanja. Jutri bodo zakristan konklava, udelež-niki konklava, sluge in stražarji kardinalov, lekarnar in h konklavu pripuščeni brivec prisegli v roke tajnika konklava, da bodo smatrali vse kot najstrožjo tajnost. Danes so bila določena, oziroma zbrana stanovanja za razne kardinale. Od tega sta izzvzeta: kardinal Merry del Val, ki obdrži svoje stanovanje in pa kardinal Farley, ki iina radi svojega slabega zdravstvenega stanja posebno stanovanje. Kardinal, nadškof dr. Piffl, je dobil prostor štev. 3, kardinal knezonadškof ogrski dr. Czernoch prostore štev. 28, kardinal baron Skrbensky iz Prage štev. 60, kardinal Mornigg pa stanovanje štev. 55. Zadnja posmrtna slovesnost za papeža. RIM. 30. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča: Danes zjutraj se je vršila v sikstin-ski kapeli zadnja posmrtna slovesnost za papežem Pijem X. Slovesnosti je prisostvovalo 49 kardinalov, diplomatični zbor, veliki mojster malteškega reda in maršal konklava. Zahvala bolgarskega kralja za brzojavko ogrske akademične mladine. BUDIMPEŠTA, 30. (Kor.) Za brzojavko, ki jo je poslala pred več dnevi tukajšnja akademična mladina po neki baklja-Ji pred bolgarskim generalnim konzulatom bolgarskemu kralju Ferdinandu, se je danes kralj Ferdinand najiskreneje zahvalil. Stran II. »EDINOST« štev. 212. V Trstu, dne 31. avgusta 1914. Veselje v Turčiii radi D^*ni«ki!i in avstrij-' skih zrnat*. CARIGRAD. 29. (Kor.) Celokupno turško časopisje piše z navdušenjem o novih avrstriiskih in nemških zmagah. Grške čete v Srbiji? ATENE, 29. (Kor.) »Atence d'Athenes« označuje iz Bolgarske izvirajoče vesti, glasom katerih da se nahajajo v Bitolju preoblečeni grški vojaki in četasi. kot popolnoma neresnične. Niti en grški vojak in tudi noben grški četaš dosedaj še ni prestopil grške oziroma srbske meje. Prevoz trupta bavarskega dednega princa Luiipolda v Morafcovo. MONAKOM). 29. (Kor.) Danes zvečer oJpe.'jejo truplo bavarskega dednega princa Luitpolda iz Berchtesgadna v Mo-nakovo. Voditelj dvornih lovov umrl. Gdddtfr, 29. (Kor.) Voditelj dvornih lovov, Hubert Pettera, je danes umrl in sicer v starosti S." let. Avijatiška nesreča. JON ANNISTHAL, 30. (Kor.) Ko je avi-jatik Post, ki je danes na aeroplanu Rum-plerjevega sistenia izvršil izpit, pristal, se je pri Ait-Glienicke smrtno ponesrečil. On in njegov spremljevalec v aeroplanu, sta obležala mrtva. Aeroplan je bil popolnoma uničen. mo na tem mestu samo to. kar stoji v ozki zvezi s strokovnimi organizacijami. (Pride še.) F. L. TUMA: Spremljajoči pojavi strokovne organizacije. C. Delavske borze in delavske zbornice. Zanimiv pojav v delavskem strokovnem gibanju so delavske borze in delavske zbornice. Strokovna organizacija ima namen, zbirati v sebi le tiste delavce, ki spadajo v njeno stroko. Tako imamo železničarsko organizacijo, pekovsko, mizarsko i. t. d. Nadalje se razteza delokrog take organizacije po vsej deželi, kier le bivajo njeni člani. Ravno nasprotno je delavska borza: ona pomenja lokalno organizacijo vseli v istem kraju bivajočih delavcev, ne oziraje se dalje na njih stroko. Nje namen je. ravno tako služiti splošni delavski potrebi, kakor pri strokovnih organizacijah. Misel o delavskih borzah se je porodila na francoskem leta 1848; do ustanovitve je prišlo šele 1887. Kar ima Francija tretjo republiko, je opaziti, da so pričeli njeni državniki vedno bolj računati z gibanjem v delavskih vrstah. Z denarnimi podporami in brezplačnimi lokali so skušali to gibanje okrepiti. Ko se je ustanovila prva borza v Parizu — bourse du Travail, izgovori: burs di travaj — ji je nakazala mestna občina letne podpore v znesku 20.000 frankov, pet let kasneje jo je povečala na 100.000, potem celo na 154.000. Tem rajši, ker so borze v prvih letih svojega obstoja vsako sodelovanje s političnimi strankami kot lastno posezanje v politične razmere načeloma in dosledno odklanjale. A podpore so imele za posledico, da so borze postale nekako odvisne od zgorej. Ko so se pojavile med delavci nove struje sindikalizma, se je dvignil velik vihar proti vsaki podpori. »Prej smo se borili proti državi kot svojemu zatiralcu, zdaj se borimo proti njej kot svojemu dobrotniku«. Tako so proklamirali sindikalisti nov boj. Sčasoma je bilo vseh borz v Franciji 85. Leta 1892 so se združile v Deželno zvezo, Federation nationale des Bourses du Travail, na kongresu v St. Etienne. Postala je duša sindikalizmu. Pričele so posegati poleg gospodarskega boja tudi v politična vprašanja, razširjale so antimilitarizem, ustanovile so odseke. ki naj pripravljajo politično generalno stavko. Nato je justični minister Du-puy razpustil pariško borzo (1893), ker vzlic opominom ni hotela jenjati s to propagando, ki je bila v koliziji z zakonom leta 1884. Tri leta kasneje se je borza zopet ustanovila. Ali vlada kot občine so se jim pričele odtujevati, črtale so jim podporo, ki so jo borze vzlic vsem sklepom še vedno prejemale in pariški borzi je odpovedal pred kratkim minister za notranje stvari državne lokale. Od tedaj biva borza v svoji lastni hiši. O političnem gibanju in njegovih smereh, ki so jih borze pričele in ki jih razširja v njih družbi danes C. G. T., nam ni treba nadalje govoriti. Spominjamo svoje čitatelje na vse to, kar smo napisali zgorej o sindikalizmu v obče. Omeniti mora- Mnloofirtne doUaue za vojsko. Eno najg i nejih nalog gospodarskega povspeševanja obrti je v ministrstvu za javna dela sodelovanje pri oddajanju in pora delje*anju vojaških dobav ter pritegnitev male obrti k tem dobavam. Iz usnje večletnega delovanja na tem polju so tako ugodno vplivali na kvaliteto dobav, ki so jih zvršile maloobrtne organizacije i obrtne zadruge, pri-dobil ve ne in gospodarske zadruge), da jili je mogla večinoma sprejeti br z prigovora. Najbolji dokaz za to je, da se dobava, izročene mali obrti, mn že od leta do leta. Vojni dogodki stavljajo sedaj to, v prilog obrtnim zadrugam tako vs[>ešno organizacijo pred posebno težko nalogo. Gre za to, da se dobave različnih predmetov za opremljanje vojske kvantitativno v veči meri poverijo obrtnim organizacijam, pri čemer naj se za-d šča zahtevam vojne uprave in naj se premagajo težave, ki naraščajo mali obrti vsled sedanjega knzničavega položaja. Posebno pada na tehtnico okolnost, daje dobave izvršiti v precej kiatko določenih rokih. Po zaslugi prizadevanj ministrstva za javna dela in po naklonjenosti vojne uprave se je posrečilo, premagati izdatne težave, ki jih povzročajo abnormalne prometne razmere pri dobavi potrebnega surovega materijala, posebno pa usnjine. Posebno usnje za podplate morejo malenkostne zadruge naročati z motivirano prošnjo direktno pri vojnem ministrstvu. Ako bi nastale težave glede druzih vrsti usnja, se morejo zadruge potom obrtnih zbornic obrniti do ministrstva za javna dela za predplačila. Glede porazdelitve dobav, skuša ministrstvo za javna dela skrbno oziraje se na lokalne razmere priti v okom naraščajoči brezposelnosti. Isti namen zasleduje ministrstvo s smotrenim organiziranjem izdelovanja perila po velikih mestih, s čemer bi se dala članom rodbin vpoklicanih rezervistov in posebno ženskim b. ezp. seinim pomožnim delavkam zadostna prilika za zaslužek. To je vsekako težka izkušnja, ki jo imajo prebiti mJoobitne organizacije. Vendar se smemo nadejati z zaupanjem, da se — o-prte na dolgoletna mirno delo in delavnostjo primerno resnosti časov — izkaže,o vsposobijene za izredne izvršitve. Domače yest!. Občinske doklade dovoljene. Glasom naznanila c. kr. namestništva jc bilo z Najvišjim odlokom z dne 18. avgusta t. L dovoljeno — definitivno za 1. 1914. in pro-vizorično za L 1915. — zaprošeno izterjevanje občinskih doklad in neodvisnih občinskih davščin za Trst in okolico. Iztirjevalo se bo torej za to dobo: 1) doklado na erarični užitninski davek na vino v znesku 200%; 2) doklado na mošt in na zmečkano grozdje v znesku 290%; 3) doklado na grozdje v znesku 360%; 4) doklado na erarični užitninski davek na v Trstu zvarjeno pivo v znesku 310%; 5) 250% doklado na užitninski davek na vino v butilkah (zakon z dne 23. junija 1891, dež. zak. št. 13, tarifa 1 a); 6) 100% doklado na predmete, ki so o-menjeni pod tarifnimi številkami 2, 4 b) in c), 5, 6 a) in b), in potem od 7 do vključno 11; 7) 80% doklado na užitninske davke, ki so omenjeni pod tarifno številko 4 a) in 50% doklado na one pod tarifno številko 6 c); 8) 100% doklado na celi užitninski davek na meso in na vino v istem delu tržaške okolice, ki ne spada v ozemlje u-žitninskega davka; 9) doklade na splošni obrtni davek I-, II., III. in IV. razreda; na obrtni davek onih podjetij, ki so obvezane javnemu polaganju računov; na rentni davek, dalje na višje plače (z izjemami, ki jih določa zakon z dne 24. junija L 1898 dež. zak. št. 19), in sicer vsako teh v znesku 70%; 10) 23%doklado na hišnonajemninski davek; 11) 35% doklado na hišno razredni davek; 12) 35% doklado na zemljiščni davek; 13) neodvisno občinsko takso na stanarine v znesku 3% za stanarine do najvišjega zneska 350 kron, 5% za stanarine v znesku od 351 do 800 kron in 8% za stanarine v znesku od K 801 dalje. Mnoge teh doklad so že uvedene več let, nektere so pa povišane ali pa nove. PODLISTEK Vihar in tišina. Prevd is taitine M. C. 6. Naslednjega dne Fulvia ni pela, in jaz sem jo, kakor je bilo sklenjeno spremljal, v villa Prandi. Družba ni bila kaj mnogoštevilna. Markiza Victoria je pozdravila svojo varvanko z navadno jej ljubeznjivostjo in meni se je dozdevalo, da sta si obe dami druga drugi zdeli simpati!nL Razgovarjali sta se prijateljski o vsem možnem ; Ful ia je prehajala potem od stotink na tisoči nke; razpravljala je o stvareh z neko fri-volnostjo, združeno s kapljico sarkazma in izražala je izvestne kočljive misli, da so poslušalci ostali z odprtmi ustmi. Markiza pa je ostajala resna, melanholična in pametna. Meni je pač bolj ugajal resni smisel dame mojega srca, ali tako le kot motrilec stm opazil, da je bDa Fulvia zabavna. Markiza me je pogledala ljubeznjivo se svojima globokima očtsoma. To me je zelo osrečilo m laskalo mi je, ali za vse na svetu ne bi bil želel, da bi Fulvia opazila, da imam... to se pravi, da ima markiza neko tiho ljubezen. Zato sem opozoril, da treba oditi. Ostala je le do desete ure. Pri slovesu mi je Victoria stisnila roko in mi zaše-pehala : „AH se povrneš ?" Odgovoril sem s pritrjevalnim migljajem, ali v svoji modrosti sem bil že sklenil, da se ne vrnem. Fulvia bi mogla kaj sumiti in zdelo se mi je, da sem dolžan prepričati jo, da moje srce... to se pravi: da je srce Victorie povsem svobodno. Zato sem, ko sva s Fulvio dospela v hote! Milano, z najmirnejim obrazom odolžil klobuk in sklenil, da Še ostanem. Moja srčna dama bi morala biti hvaležna za žitev, ki sem jo doprinesel ugledu. Fulvia me je za trenotek pogledala začudeno, skoro tako, kakor bi pričakovala, da se poslovim, jaz pa sem Sel poleg nje in sem listal v nekem albumu. Na to mi je pomutfla smodko in sela na drugo stran mizi e Cas mi je mineval zelo hitro pri dovtipnin domislekih tega živahnega fantastičnega duha. To malo, Te so bile predlagane in odobrene v seji mestnega sveta dne 19. decembra 1. 1913 v pokritje deficita bilance za L 1913, in potem v pokritje primanjkljaja v proračunu za 1. 1914 zopet predlagane in odobrene tekoin zadnje proračunske razprave. Nova je 35% doklada na zemljiščni davek; povišane so pa razne doklade, kakor ona na pivo, ki je povišana od 190% na 310%. Tržaška občina je zaprosila za sankci-joniranje teli doklad še meseca decembra, češ. da so te doklade neobhodno potrebne za saniranje občinskih financ. Sankcije pa tedaj ni bilo. Letos je pn predsedstvo mestnega sveta podvzelo korake pri c. kr. namestništvu v svrho, da se doseže to dovoljenje. Dohodki, ki jih bo imela občina potom teh doklad, so preračunjeni na K 1,200.000. Ministrski odlok sicer pravi, da so bile te dok!ade predlagane v Najvišjo sankcijo le z ozirom na sedanjo akcijo in pa z ozi-rorn na sporazum vseh strank mestnega sveta, sicer pa da se dajo mestne finance sanirati ne le z novimi ali povišanimi davščinami, temveč v prvi vrsti z odpravo vseh nepotrebnih in neobveznih troškov. Kar se tiče sporazuma vseh strank glede teh davščin, moramo pa opozarjati na dejstvo, da je slovenska stranka glasovala proti novim davščinam in da se je dosegel nekak sporazum le med italijansko-liberaino stranko in socijalnimi demokrati in da se imamo torej zahvaliti zato, da bomo v teh hudih časih plačevali večje davke edino le italijanskim liberalcem in pa socijalnim demokratom. Trgovska in obrtna zbornica. Da se omogoči ograničeni blagovni promet, je zbornica poklicala tržaška bančna podjetja na pogovor, kjer se je vprašanje glede sodelovanja bank pri razvitju blagovne tran-sankcije na drobno razpravljalo in se je v prvi vrsti tudi dognala potreba predujmov na blago od strani denarnih zavodov. Razprava se je v svrho, da se doženejo p< izvedbe od strani bančnih zastopnikov, raztegnila na prihodnje dni in trdno se lahko nadejamo, da se v tem pogledu pride do povolj-< ga zaključka. Da se pride v okom ved'o razširjajoči se brezposelnosti, se je tržaška zbornica pri vladi potrudila za to, da se gradnje, ki so že projektirane, kolikor mogoče hitro, začnejo graditi, ker se je v prvi vrsti gledalo na to, da se nadaljujejo zapričeta dela v luki in da se započne z gradnjo razdelitvenega skladišča na Opčinah pri Trstu. Kar se dostaje tukaj-šnih glavnih podjetij, se je zbornica skušala pobrigat za to, da se zapričeta dela po možnosti nadaljujejo in da se niti delavci, niti uradniki ne odpuščajo. V prvi vrsti pa se je vlada zanimala za slabo gmotno stanje paroplovnih društev in vtem pogledu priporočala vse mogoče obzire. Vsted posredovanja zbornice se je od strani vlade dovolila diferencijalna carina tudi za one pošiljatve po morju, ki so bile namenjene izključno za Trst, pa so se vendar vsled vojnih odnošajev morale odposlati v Trst potom kake druge luke. Tržaške banke so v svrho aprovizacije mesta po inicijativi zbornice vstanovile konsorcij v svrho nakupovanja moke, kateri vsled poroštva, ki ga je v tem pogledu sprejela opčina za siučaj eventualnih vojnih rizikov, sedaj že deluje v polnem tiru. Na podstavi direktnih informacij italijanskih trgovskih zbornic in avstro-ogrskega konzulata v Rimu, naznanja zbornica, popravljaje zadnje tozadevno poročilo, da glede fig ne velja italijanska prepoved glede izvoza. JestvinčarJI v prid brezposelnim. Tržaška „Zadruga trgovcev z jestvinami, koloni-jalijami i. dr.* je izdala sledeči poziv na svoje člane: „Tovariši! „Splošna brezposelnost se širi in vedno bolj grozeče se bliža beda. Mi vidimo, kako se vsak dan vtesnjuje trgovski promet: odpuščanja iz služb so na dnevnem redu: vsa, pred tako občudovanja vredna delavnost našega mesta pesa čimdalje bolj. V kratkem bo — če se stvari ne spremene — tisoče in tisoče družin brez kruha in si ga tudi ne bodo mogle poskrbeti, če se jim ne priskoči na pomoč. Tržaško občinstvo se je z vzvišenim duhom resničnega Človekoljubja odzvalo pozivu ter našlo v svojih oslabelih močeh nov sunek svoji nespremenljivi radodarnosti, vsled česar vidimo, kako od vseh krajev prihajajo darovi mestnemu komiteju. A če je pomoč velika, je pa potteba neizmerna f Velikodušni izgled tolikih mora v nas vzbujati ne le hvaležnost in občudovanje, kolikor je vedela o svetu, jo je kazalo v povsem drugi sliki; imela je dar, da me je presenečala z vsako mislijo, ki jo je izrekla. Ko sem jo zapustil, je že odbila enajsta ura, in priznati sem si moral sam, da živahnemu, duhovitemu, svetovno olikanemu možu, čegar srce je svobodno, more ta iskreča dovtipnost Istotako ugajati, kakor kaka sentimentalna dehteča osebnost. Gotovo je bO Jurij Albani se svojim entuzija-stičnim srcem v nevarnosti, da izgubi svoj mir, če bo pogosto obiskoval to mlado umetnico. Čutil sem, da mi je v dolžnost, da obvarujem prijatelja pred nesrečnosno strastjo in skupno žnfun obiskujem njeno družbo; in če bi imel eden naju sam ostati žnjo, potem bo bolje, da sem to jaz, ker sem imel svoj talisman v svojem razmerju do markize. — Naslednjega dne sem začel s svojim heroizmom prijateljstva in sem vse svoje svobodne ure prebijal pri Fulvi. Jurij je bil vedno skupno z nami; prihajala sva skupno in skupno sva zopet odhajala. On jej je metal strastne poglede; in če je govoril žnjo, mu je bil celo glas drugačen. Pogajal je take srčne tone, Id so mi bili doslej povsem tuji v njegovem organu. (Dalje). temveč tudi čutstvo tekmov in siliti nas, da tudi mi prispevauiu k biaženju bede. Lakoća Jc svetovalka, in nihče nas hi gotovo ne hotel videti, da bi n^šc mesto postalo pozenščt prizorov, ki jih more provzročati pomanjkanje kruha. Priznati moramo, dragi tovariši, da je naš stan v tej splošni vihri eden najmanje prizadetih : naša sveta dolžnost je torrj, da v mejah naše moči sodelujemo na tem delu usmiljenja! Odbor Vaše ^Zadruge" bo izdal liste za subskripc jo tedenskih prispevkov v prilog brezposelnih. Ti prispevki se bodo iztirjevali vsak teden v vaš h trgovinah ter se bodo ob sobotah izročali mestnemu odboru za brezposelne. Tovariši, odzovite se soglasno in velikodušno temu pozivu in pokažite, da imate blago dušo. Trst, dne 30. avgusta 1914. Predsednik. S postelje Je padel včeraj zjutraj 5-letni Ljudevit Zupančič, ki stanuje z roditelj v ulici G. Mudo št 1, ter si pri tem zlomil desno roko ter se pobil tudi drugod po telesu. Najnujnejšo pomoč mu je podelil zdravnik s zdravniške postaje, nakar je bil prenešen v mestno bolnišnico. Nezgoda na morju. Malemu parniku „Evelina-, ki odnaša smeti, se je včeraj, ko se je nahajal blizu Miramarja zlomila vija-kova os, vsled česar ni mogel dalje. Sel je ponj parnik pomorske oblasti „Audaxw, ki ga je pri vedel v pristanišče. Igraje. 11 letni Amedej Senigaglia, ki stanuje v ulici deir Acquedotto Št. 16, je včeraj, ko je igral z drugimi svojimi tovariši padel in se pobil na glavi, obenem so se mu pa pietiesli možgani, vsled česar je zdravnik s zdravniške postaje, ki je bil pozvan k njemu, odredil, da so ga prenesli v mestno bolnišnico. Gesti iz GorlšHe. Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici se prične šolsko leto 1914-15 (kakor na drugih srednjih šolah), spričo vojnih dogodkov, n e v predpisanem času, t j. v drugi polovici meseca septembra t. 1., nego si je visoko c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk pridržalo, da samo določi primerni pričetek pouka ter ukrene, kar se mu bo zdelo potrebno za nadaljevanje študij spričo zakasnelega šol kega pričetka. V smislu tozadevnih opominov in ukrepov predstojnih oblasti pa se obrača ravnateljstvo tem potem do gojencev-učiteljiščnikov, ki jih vojaška dolžnost ni poklicala pod orožje, da naj se tudi oni kot izobraženi mladeniči v teh resnih časih živo zavedajo obveznosti, ki jih imajo do cesarja in do-movja, naj nikar ne ubijajo izrednih, nezasluženih počitnic v brezposelnosti in s pohajanjem, r.ego naj doprinašajo tudi oni žrtve v patrijotske svrhe. Zlasti na dva načina se lahko učiteljiški mladeniči udejstvujejo v prilog občne blaginje: na kmetih s poljskim delom, ki ga priporoča že cesarska naredba z dne 5. avgusta t. 1. ter poljedelskega ministrstva odlok z istega dne, in ki so mu mnogi učite-Ijiščniki kot kmetski sinovi že iz mlada privajeni; mestni mladeniči pa naj se popri-mejo telesnih del usmi!j< nja, za koja ne bo manjkalo prilike, ko bodo prihajali ranjenci z bojišč. Dijaki-Goričani pa se še posebno pozivljejo, naj se stavijo ravnateljstvu na razpolaganje, da jih bo po potrebi priporočalo ali za strežbo bolnikov ali pa za pisarniško poslovanje na glavarstvu v svrho br zega reševanja mnogobrojnih prošenj za podporo. Ravnateljstvo. Zo Rdeči križ. Izkaz darovateljev iz posameznih občin: Velike Žablje; (K 4468 že objavljeno) Po 2 K: Jožef Bizjak, Jože! Vrtovec, Al. Kosovelj, Antonija Žigon. — Po 1 K; Celestin Lojk, Franc Troha, župan Viktor Mihel, Alojzij Troha, Jožefa Paljk, Ivana Slejko, Jožefa Paljk, Justina Paljk, Kari Krpan, Franc Vrovec, Jožef Bizaj, Alojzij Be-nevol, Friderika Bandelj, Florijan Štokelj, Vinko Paljk, Karolina Vrtovec, Lorenc Štokelj, Mihael Štokelj, Marija Vrtovec, Anton Troha, Bratina Draga, Blanka Božuti, Jožef Štokelj. — Drugi darovi so bili pod 1 K. V e d r i j a n : (K 51*50 že objavljeno). Po K 10: Žnidarčič Karolina, Neimenovan K 4«—, Neimenovana. - Po K 2: Simčič Eranc, Jančič Anton, Zorzut Marija, Marinčič Jožefa, Koncut Marija, Zorzut Karolna, Samec Ro alija. — Po 1 K: Rusjan Marijana, Primožič Jožef, Neimenovan, Zorzut Jožef, Koncut Franc, Gabrijelčič Anton, Zorzut Jožef, Simčič Jožef, Marinčič Janez, Marinič Jožef, Marinič Janez, Zorzut Anton, Vuga Alojzij —*60, Močilnik Karolina —*40, Ko-vačič Janez —-50. Dornberg: (K 83*90 že objavljeno). Lovrenčič Franjo 10 -, N. N. 20 —, Vodo-pivec Andrej 1*—, Vodopivec Ignac 1*—, Sinigoj Jožefe 10*—, Sinigoj Lovrenc-Jožef 3-—, Sinigoj Janez 1*50, Roje Anton 5 —, Cotar Janez 2 —, Lah Jožef 1— Berce Miha 1*—, Mozetič Franc 1'—, Lah Anton 1* , Lah Janez 1—, Bric Andrej 2*—, Vodopivec Karolina 2 —, Mrevlje Josip 1—, Romancdotti Amalija 10Sinigoj Franca 2 —, Rojč Olga 1—, Vontfna France 5 —, Berce Pavla V—, Sinigoj Jožefa 5 —, Ko-vačič Marta 2"—, Plahuta Ivana 5*—, Cotič Marija — 40, Sakslda Franc — 40. Stubelj Tereza 1*—, Mozetič Ivan —-20, Cotar Jožefa —'20, Baša Jakob 2*—, Roje Janez 1-—, Bric Metoda 2 —, Roje Pavlina 1*—, Vodopivec Alojzija 1—. Osek (K 41 že objavljeno). Miloščina naerana v cerkvi K 20- -, Fr. Franke 10*—, Marija Živec 5'—, Anton Kožuh, mesar 5*—, Fran Rožič 1—. V II. izkazu izpuščena: Lidija Mizerit . tiasii iz Istre. Ghersetich, lekarnar K 3* —; E. Dendicli 4 —; Hoenco —*40; Solari G. 5-—; Covar Ljudevit 10*—; Mrach Viktor 30 — ; 1. Opa-3ič 2*—; Stranic 4 — ; Kalokiia 3 — ; Paner F, 5*—; Stanič Marija 2*—; Družina Stor-pin 6-—; N. N. 2 —: Milotic Heraklij 15*—; Enzminn 1*— ; Langhamer 5* - : Dr. De-piera 10*— ; Depiera Josip 50*— ; Volansek 4\ ; Družina Cattaro 10 — ;. Richter 2*—; Mizzan I.an prof. Fran Noviljan 10* — ; Roza Pilat T—; Magdalena Lovrinicti 2 —; Franja* Chfletto 3*—; Detellc S ; V. 1. Peschle 5*— ; Josipina Zanetlo 20*— ; Uicich Hektor 5* ; Gradišnik 5 — ; Snidersich 5'—; Leander Camus 10* ; Faganel Kata 10 Sverko 5* ; Marija Matejcic 2*—; Bacic Josip 15*—; Matejcic 1" ; Rumac Matej 5*—; Wrischer 10 — ; Craglietto 3 —; Orel 2*—; N. N. 1*-; Ivan Kos 25* ; Nikolaj Zuselj 5*—; Nabrano v cerkvi Corridico 5*—; Matanic Peter 5*—; Grasic J< sip 10"—; Beramsko zajmovsko dr. 20'—; Franjevački samostan, Pazin l0-—; Just Rebek 10*—. Skupaj K 2050*60. FORD ".6-20 HP Novi modeli 1913 Pomnoženo proizvajanje. Znižanje cen. 4- 5 sedežev K 4800; 2 sedeža K 4300 Laudale s 6 sedežev 6300. - Popolna oprava Ca pote s stranskimi zavesami, steklo, pet ti etil k, generator za aoet lenaki plin, rog, kilometarski števnik, hitomer. Cene veljajo za voze prosto voznine in eolnine v Trstu. ANTON SKERL sodnijski izvedenec Trst, Piazza Carlo Ooldoni. Telefon 1734. Garage: Via dei Bacchi 18. Telefon 2247. isn asi Gostilna „Pri Deteljici" v TRSTU, ulico Belvedere $tv. 7 ■ i Priznano najboljša in najcenejša kuhinja. Pristna domača in tuja vina. Prvovrstna tovarna z električnim obratom testenine Iz pristnih jajc G. R0ST1R0LLA, uL G. Gallino šiv. 4. Dnevno izdelovanje testenin iz samih jajc. — Rezanci, obročki, makeroni itd. Specijaliteta : hlebčki. P. n. občinstvo je pri izdelovanja lahko navzoče da se prepriča o snagi. Dr. PECNIK Dr. PETSCHN1GG TRST, VIA S. CATER1NA $TEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8—9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: II1/?—1 in 7 — 7V* AGO čevlji brez Šivanja in Zebljev ItvrŠuje edino le Franjo Cink v Trstu ulica Cecilia Rittmeyer štev. 12. Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točno in ceno, — Na zahtevo pride tuii po na ročila izven meita. MILJAVAC MON zalosa vina na Prošeku štev. 131 priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem svojo najizbornejso istrsko vino domačega pridelka iz Vrsara (Orsera). Cena po dogovoru izven vsake konkurence. Prodaje se od Vt hektolitra naprej. ^dina primorska tovarna dvokoles .TRIBUNA-Gorica. TrfcaAk* al a prej pivovarna Ooriupi Zaloga dvoitoles. Šivalnih in kriiflijsk>b