GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV
PAPIRNICE VEVČE
PAPIRNICE KOLIČEVO
Iz skupne programske usmeritve proizvodnje, ki jo preko domačega in tujega tržišča nakazuje prodaja in izvoz, je odvisna dejavnost nabave in izvoza. Od programske usmeritve proizvodnje je prav tako odvisno delo in obseg skladiščenja, tako surovin in drugih materialov, kakor tudi blaga. Od potreb skladiščenja na eni strani in od potreb proizvodnje na drugi strani, je odvisen obseg in način internega transporta. Vloga in delo OTK je v neposredni odvisnosti od prodajnih zahtev, ki jih narekuje tržišče.
Cene teh uslug bodo odvisne od opravljene vrednosti prodaje ali nabave in od količine opravljenih uslug. Mnenja, smo, da bo moral za posamezne oddelke TOZD-blagovni promet pripraviti predračun stroškov, ki bo osnova za cenik uslug oziroma storitev. Vrednost usluge, ki jo bo TOZD-blagovni promet zaračunaval proivodnim TOZD, bo za le-te predstavljal stroške, za TOZD-blagovni promet pa prihodek, iz katerega rezultira dohodek.
Iz tega sledi, da bo TOZD-blagovni promet mogel samostojno izraziti vrednost dela in da je sposoben ustvarjati prihodek in pridobivati dohodek.
Vsekakor pa se bo moralo v samoupravnih sporazumih z drugimi TOZD naše delovne organizacije upoštevati, da je značaj TOZD-blagovni promet drugačen od proizvodnih TOZD, in da se bo moralo pri sporazumevanju o cenah za usluge, oz. storitve upoštevati, da gre pri TOZD-blagovni promet za pokrivanje stroškov in za doseganje dohodka, ki bo omogočil minimalno akumulacijo, iz katere se bo izračunavalo dogovorjeno razširjanje materialne osnove.
Ne glede na izvajanje, pa se bo pridobivanje prihodka in doseganje dohodka TOZD-bagovni promet uredilo sporazumno S proizvodnimi TOZD in skupnimi službami, s sporazumom o združitvi v delovno organizacijo in drugimi samoupravnimi akti.
Kot posledica Ugotovitve, da je TOZD-blagovni promet delovna celota in da morajo delavci tega TOZD pridobivati prihodek in dosegati dohodek glede na to. da se mora njihovo delo vrednostno izraziti, izhaja tudi možnost uresničevanja samoupravnih pravic. Tudi številčno stanje in organiziranost dela omogoča, da bodo delavci TOZD-blagovni promet enakopravno odločali o delu in poslovanju tako svoje TOZD, kakor DO, v kateri bodo svoje delo in sredstva združili z drugimi TOZD. V takšni organiziranosti so tudi vse možnosti odlor-Čanja o dohodku ter o zadevah osnovne združene reprodukcije« Preko TODZ-blagovni promet jq možno uresničevati tudi funkcije različnih SIS, krajevne skupnosti in družbeno politične skupnosti.
Mnenja smo, da bo komercialna služba v novi obliki organiziranja še bolje delovala, če bo le povezava z ostalimi TOZD živa in če si bomo prizadevali naše gospodarjenje spraviti na kar najbolj sodobno obliko.
S. R.
^ komisiji pri izvedbi referendu-•ba za TOZD Blagovni promet so sodelovali: Marija Jozelj, Lado Trajkovič in Ivan Mrhar
Iz tega sledi, da vse delavce TOZD — blagovni promet združuje enotni delovni proces, iz tega pa izhaja medsebojna odvis-
Gladilec Milan Mijatovič ob II. gladilnem stroju
VEVČE, JANUAR — Dne 27. prejšnjega meseca je bil na Vevčah referendum za sklep DS, po katerem naj bi organizirali še TOZD — blagovni promet. Referendum je v celoti uspel in na njem so se delavci odločili za ustanovitev nove TOZD. Zakon o združenem delu namreč Predvideva (čl. 400—403), da se mora v delovnih organizacijah osnovati TOZD za komercialno dejavnost, če je ta večjega obsega in če zanj obstajajo pogoji. Istočasno pa narekuje poslovanje te TOZD tudi praktično izvajanje obračuna po proizvodnih TOZD.
nost vseh delovnih enot, ki sestavljajo ta TOZD in neposredna medsebojna odvisnost dela vseh delavcev. Iz te medsebojne odvisnosti dela, ki se opravlja s skupnimi delovnimi sredstvi (skladišče, transportna sredstva in dr.), rezultirajo tudi skupni rezultati dela.
Računamo, da bo TOZD — blagovni nromet ustvari al nrihodek
Doslej je komerciala poslovala v sklopu skupnih služb. Te pa nai bi se v bodoče skrčile na administrativno strokovna dela, kadrovske zadeve, knjigovodstvo. Evidenco in statistiko, razvoj in ^ruge splošne zadeve.
Zakon o združenem delu daje delavcem komerciale možnosti, da so se organizirali v lastno TOZD, saj so delovna celota, re-2ultati dela se dajo oceniti samostojno kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu in delavci v njej lahko uresničujejo svoje« družbenoekonomske in druge samoupravne pravice.
Nova TOZD Blagovni promet 2aposluje trenutno 174 ljudi. Vadi0 so vključeni: vodstvo in ekonomska propaganda, obratna tehnična kontrola, nabava, prodaja, uvozni in izvozni oddelek, prodala tapet in notranji ter zunanji
transport.
Na podlagi svojega dela bo TOZD komerciale ustvarjal ce~ totni prihodek in pridobival dohodek, kakor se bo dogovoril s Proizvodnimi TOZD. Vsa dela komerciale se morajo šteti kot Usluge za proizvodne TOZD. Za te usluge bodo proizvodni TOZD namenjali TOZD komerciale prihodek, ki bo predstavljal za pro-izvodne TOZD stroške. Za posamezne oddelke komerciale se bo moral izdelati predračun stroškov, kar naj bi bila osnova za določitev cene uslug, ki se bo do-Sovorno zaračunavala s strani
Glasovali so za ustanovitev TOZD — Blagovni promet
TOZD komerciale proizvodnim TOZD. Pri tem se bo pa moralej vsekakor upoštevati, da je zna-čaj TOZD komerciale drugačen od proizvodnih TOZD in da se bo moral pri določevanju cen za te usluge omejiti na pokrivanje stroškov in na minimalno akumulacijo, iz katere bi se morala financirati dogovorjena višina za razširjanje materialne osnove.
Tako organiziran TOZD komerciale bi delavcem dajal možnost, da bodo enakopravno odločali o delu in poslovanju in da bi z delavci proizvodnih TOZD odločali o dohodku, o združevanju dela in sredstev, o urejevanju delovnih razmerij in o sodelovanju in uresničevanju drugih samoupravnih funkcij, tako v okviru delovne organizacije, kakor v okviru družbeno političnih skupnosti.
in pridobival dohodek od dela oz. uslug, ki jih bodo delavci izvrševali po zahtevah in po naročilih proizvodnih TOZD.
Za vrednotenje tega dela se bo TOZD — blagovni promet dogovoril s proizvodnimi TOZD za ceno posameznih uslug s cenikom. Doseženi skupni prihodek, ki ga bodo proizvodni TOZD dosegli pri prodaji svojih proizvodov preko TOZD —■ blagovni promet, se bo v celoti prenesel v korist proizvodnih TOZD.
Na drugi strani pa bo TOZD — blagovni promet obremenil proizvodne TOZD za vrednost porabljenih surovin in materialov.
Kot prihodek TOZD — blagovni promet se bo pojavila vrednost opravljenih del tega TOZD po skupno dogovorjenem ceniku. Cenik bo obsegal cene za usluge oziroma storitve, kakor so:
TOZD — blagovni promet je delovna celota. Ta celotnost se kaže v osnovnem cilju tega TOZD, ki je v tem, da bodo delavci TOZD blagovni promet opravljali za proizvodne TOZD komercialne usluge vseh vrst. Zaradi podrejanja temu cilju izhaja tudi enotnost delovnega procesa in medsebojna delovna odvisnost vseh delovnih mest oziroma vseh delavcev, ki sestavljajo ta TOZD.
prodajne storitve, izvozne storitve, skladiščne usluge, nabavne storitve, uvozne storitve, transportne usluge.
Se ena TOZD - referendum je uspel
Ob sprejemu samoupravnih aktov TOZD in izvolitvi delavskih svetov
VEVČE, JANUARJA — Na referendumih dne 9. 11. 1977 so delavci izglasovali sklepe v organiziranju štirih TOZD v »Papirnici Vevče«. Naknadno, dne 27. 12. 1977. je bil še referendum za organiziranje pete TOZD. ki bo za ostale TOZD opravljala posle blagovnega prometa.
V	postopku konstituiranja novoustanovljenih TOZD je bilo treba sprejeti samoupravne sporazume o združevanju dela delavcev v TOZD in statute TOZD ter izvolitev delavskih svetov TOZD.
Zato je delavski svet delovne organizacije razpisal referendum v vseh petih TOZD za sprejem teh dveh samoupravnih aktov. Za referendum je bil določen torek 24. januarja. Predloge samoupravnih sporazumov in statutov TOZD so delavci obravnavali in določili na zborih, ki so bili med 16. in 21. januarjem. Na dan glasovanja 24. januarja so z večino glasov vseh delavcev TOZD sprejeli predlagane samoupravne akte.
Da ne bi prišlo do preveč pogostega ponavljanja referendumov oz. volitev, je delavski svet istočasno z referendumom razpisal tudi volitve v delavske svete TOZD in v disciplinske komisije TOZD. Volitve so bile prav tako v torek 24. januarja. Na teh volitvah so delavci izvolili 29-članski delavski svet TOZD »Tehnični papir«, 21-članski delavski svet TOZD »Grafični papir« in TOZD »Blagovni promet«, 11-članski delavski svet TOZD »VETA« in 9-član-ski delavski svet TOZD »Družbeni standard«. Polovico delegatov so izvolili za dve leti. polovico pa za eno leto, tako da se bo v bodoče vsako leto zamenjala polovica delegatov.
V	disciplinske komisije posameznih TOZD je bilo izvoljenih po pet članov.
Predloge kandidatov so pripravile osnovne organizacije; sindikata, kandidatne liste pa« so določili zbori delavcev, ki so bili istočasno kandidacijska konferenca.
Imena delegatov v delavske svete TOZD in imena članov disciplinske komisije bomo objavili v prihodnji številki Našega dela.
J. M.
Zanimiv podatek
VEVČE, JANUARJA — Povprečna gramska teža v letu 1977 proizvedenega papirja je znašala 80 g/m2. Če bi ves papir — 52.200 ton reducirali na 1 m širine, bi tak trak lahko kar 16,3-krat ovili okoli zemeljskega ekvatorja.
S. R.
Papirnica Vevče
Gibanje proizvodnje v mesecu decembru 1977
	December 77	0 I.-XII. 1977	0 1. 1976 = 1
Klasični papirji	142,7	140,7
Premazani papirji	171,7	142,9
Skupaj:	152,6	141,5
Lesovina	132,0	118,0
Tapete	27,7	115,9
Izvoz ton	96,7	100,2
Izvoz $	86,7	101,2
Izkoriščanje zmogljivosti papirnih ter premaznega stroja
December 77		0 L-m 1977	0 1. 1976
II. PS	93,1	91,1	90,3
III. PS	90,1	87,8	89,2
IV. PS	92,7	89,6	86,0
Skupaj:	92,0	89,5	88,4
V. PS	74,3	65,2	—
Premazni stroj	60,3	64,9	62,1
Izmet klas. papirjev II,—IV. PS	13,82	12,99	13,87
Izmet na V. PS	23,75	31,54	—
Izmet na PRS	21,98	21,31	19,92
Proizvodnja papirja je bila v mesecu decembru nadpopreč-no visoka glede na preteklo obdobje, za postavljenim planom pa je še vedno nekoliko zaostajala. Na višino proizvodnje je vplivalo predvsem boljše izkoriščenje proizvodnih kapacitet, predvsem V. PS, ki se je kljub 3-dnevnemu zastoju stroja, znatno izboljšala v primerjavi na pretekle mesece. Prav tako je na višino proizvodnje ugodno vplival tudi znatno nižji izmet na V. PS, ki je bil za ca. 8 °/o nižji od poprečnega. Na ostalih PS pa je bil izmet nekoliko v porastu. V stari proizvodnji je bil proizvodni program bistveno spremenjen v korist srednjefinih paprijev, saj smo jih izdelali nad polovico, od tega največ kulerjev in tapetnih papirjev. Od brezlesnih vrst pa so prevladovali univerzalni tiskarski papirji ter peresnolahki papirji. Proizvodni program V. PS pa je vseboval ca. četrtino premazanih papirjev, ostanek pa univerzalni tiskarski papirji.
Tudi proizvodnja premazanih papirjev na PRS je bila na zadovoljivi višini kljub nekoliko zvišanim zastojem in izmetu. Enostransko premazani papirji so obsegali večji delež.
Proizvodnja lesovine je bila glede na povečane potrebe v osnovni proizvodnji nadpoprečna.
Izredno nizka pa je bila proizvodnja tapet z ozirom na sezonsko neugoden čas za prodajo ter zaradi remonta tapetnih strojev.

d
'v /	'
X/
feV-V X;, mm! TROSTOV I	: \JfWCO 1 .
r—i r-h X'V ,
GARDEROBA OJ AKUMULATORJI
••	• SIUŠ GG 5-
-385
GLAVUl
Vf-

Investicije v tovarni
Graditev zaklonišča med trgovino tapet, banko in papirnim skladiščem
VEVČE, JANUAR — Opišimo nekaj gradbenih posegov.
1. Preureditev vhodov
Skladno s sklepom delavskega sveta, da naj se na vhodih uvede kontrola prihodov in odhodov s kontrolnimi urami, je projektivni biro GRADISA izdelal projekt preureditve vhoda v upravno poslopje in glavnega vhoda.
Upravno poslopje
Na mestu obstoječih vhodnih vrat, ki vodijo z zunanjega podesta v obstoječi vetrnik, se izvede novi manjši vetrnik. Obstoječi vetrnik, ki vključuje tudi notranje stopnice, pa se združi z obstoječim prostorom za telefonista in z obstoječo vratarnico v enoten prostor — vežo, ki se delno poveča tudi proti notranjemu hodniku. Tako bomo imeli v veži delovno mesto vratarja s predprostorom, kjer bodo nameščeni sedeži za morebitne čakajoče stranke in registrirni uri s pripadajočimi kartončki. Preostali del telefonske centrale je spremenjen v sprejemno sobo. Veža bo od ostalega dela upravnega poslopja ločena z nihajnimi vrati, ki se bodo odpirala z delovnega mesta vratarja s pritiskom na gumb.
Glavni vhod
Prav tako, kot vhod v upravno poslopje bo tudi glavni vhod prirejen za namestitev kontrolnih ur in pripadajočih kartončkov. Obstoječi prehodni prostor bo podaljšan v smeri satinaže in zaprt z nihajnimi vrati. Registrirni uri sta pritrjeni na zid, omarica za kartončke pa delno na zid, delno pa na ogrodje jeklenih profilov.
Ekipa gradbenikov iz GRADISA je projekte Za izdelavo že prevzela. Pričakujemo lahko, da bo do preureditve prišlo čimprej, odvisno od dobave vetmika iz kaljenega stekla, ki je na domačem tržišču zelo težko dosegljiv.
2. Zaklonišče
Gradnja zaklonišča se je v prejšnjem mesecu začela. Največja pozornost velja zasilnemu izhodu med blokom in paviljonom tapet, za katerega so v teku dela za pripravo temeljev. Prav pri teh izkopavanjih pa smo naleteli na konglomerat (živo ska-
lo), ki močno zavlačuje nadaljnjo gradnjo, obenem pa veča stroške gradnje.
V teku so pripravljalna dela za ureditev zasilnega izhoda v skladišču papirja. Zaradi del, ki se nam bližajo, bo potrebna uskladitev med transportom po žičnici in izvajalci del, da ne bo prišlo do kakšne nesreče.
3. V. papirni stroj
Zadnji dan preteklega leta smo končno po predhodni predložitvi vseh potrebnih dokumentov pridobili dovoljenje za poskusno obratovanje V. PS in vodočistilne naprave. V naslednjih nekaj mesecih, torej v času trajanja poskusnega obratovanja, pa smo dolžni odpraviti pomanjkljivosti, navedene v zapisnikih posameznih inšpektorjev. Ce se bomo dela lotili resno, lahko pričakujemo,
da bo tehnični prevzem stroja izvršen v prvi polovici leta 1978.
J. S.
PLANINCI
Ce spadamo v enotno družino PD Vevče in smo pravi ljubitelji planin, imamo tudi določene obveznosti.
Ena od njih je plačevanje članarine. Poravnajmo jo pri blagajničarki društva tovarišici Mili Jeriha v upravni zgradbi, soba 73, II. nadstropje, vsak dan od 6. do 10. ure.
Članarina za leto 1978 znaša za:
člane 40,— din mladince 10.— din pionirje 5,— din
Odbor
sPRFjmm $o3A
PLASTIKA, 159G m
UPUAVMO T0SL0P3E
;/mk'$miETlOBA)
GRAKfTUc KOCKE

"REZ. K K ritji
33Kt m2 \
HOB.HK
+0 00
■SSRMITUS-KOClfF-
Predstavljamo vam nove
VEVČE, JANUAR — Tretja TOZD, ki jo tokrat predstavljamo kolektivu, je TOZD »Tehnični papirji«. Proizvaja pisalne in tiskovne papirje — klasične in premazane, tehnične papirje za nadaljnjo prede-lavo, površinsko obdelane papirje, ročno izdelane in dodeluje v končni Proizvod, sposoben za prodajo. Obsega delovne enote starih papirnih krojev (PS I., PS II., PS III. in PS IV.). Sem spada tudi dodelava papirja — strojna in ročna, premazovanje papirja. Priključeni pa so tudi oddelki za vzdrževanje in energetiko.
temeljne organizacije združenega dela
„ V TOZD Tehnični papirji zdru-Zuje delo nad 650 delavcev in je P° obsegu zaposlenih najštevil-neJši. Upravlja z osnovnimi sredstvi nabavne vrednosti •191,375.000 din, ki pa imajo za-radi starosti le še vrednost
80.560.000	din.
Proizvodna zmogljivost znaša
82.000	t papirja letno in večjo kocino pare, energije in vode. Predvidena je realizacija v znesku 543,273.700 din, vključujoč Prodajo pare, električne energije, tehnološke vode in vzdrževalne
storitve.
Kakšne so perspektive Poslovne uspešnosti TOZD
Enote, ki obsegajo TOZD tehtni papir imajo kljub trenutno ugodnejši finančni sliki od vseh naislabše pogoje za uspešno poslovanje, ker razpolaga z zastarele proizvodno opremo. Poleg te-®a ima v svojem sklopu DE energetiko in vzdrževanje, katerih Proizvodi nimajo tržne vrednosti ln kjer ni poudarjena tendenca Ppv neposrednem ustvarjanju dobička. Položaj je najbolj jasno Ponazorjen z dejstvom, da je v stari proizvodnji produktivnost Za Približno 160 odstotkov nižja |l°t v ostalih dveh produkcijskih rOZD. Nadalje je v bližji pri-
hodnosti pričakovati razmah poslovno negativnih činiteljev, predvsem iz razloga, ker se bo z osvajanjem tehnologije na PS 5 velik del sedanjega sorazmerno donosnega programa odtegnil starim proizvodnim enotam. Izhajajoč iz navedenih predpostavk in iz poslovnega rezultata I. polletja 1977, bodo možnosti za uspešnost TOZD dane samo ob naslednjih poslovnih premikih:
a)	Zvišanje tehnične produktivnosti z modernizacijo proizvodnih naprav
b)	Povečanje rentabilnosti proizvodnje s postopno spremembo proizvodnega programa
c)	Povečanje rentabilnosti z zniževanjem proizvodnih stroškov
d)	Formiranje nove cene energetskim in Vzdrževalnim storitvam, ki bo delu teh dveh enot zagotavljalo ustvarjanje dobička, ki bo na višini povprečja za delovno organizacijo.
e)	Sistemsko vzgajanje kadrov in zagotovitev kvalitetnejših nižjih kadrovskih struktur.
In kakšni so načrti za dosego uspešnosti TOZD
Ad a)
— Odstranitev ozkih grl v dodelavi papirja z nabavo prečne-
ga rezalnega stroja na premazu, in po potrebi (glede na bodoči program), nabava vzdolž, rezal, stroja v sanitaži.
— Usposobitev avtomatskega stroja za lepljenje na premazu in zamenjava navijalnega aparata pope-roller-jem.
— Odstranitev drobnih tehničnih pomanjkljivosti in napak na starih papirnih strojih z namenom, da bi kvaliteta papirja ustrezala v večji meri strojnemu prebiranju (predelava zračnikov, uvedba visokotlačnih brizgalnih cevi, povečanje mlelnih kapacitet, zamenjava navijalnih aparatov, predelava natočnih omar itd.).
— Odprava kondicionirnega stroja, s predpogojem, da se pri strojno izdelanem papirju doseže ustrezna vlaga.
— Izboljšanje obratne kontrole — modernizacija obratnega laboratorija.
— Izgradnja centralne prlpra ve polnil in pigmentov.
Ad b)
—■ Na stare papirne stroje vpeljati nov proizvodni program, z višjo kvalitetno stopnjo. V ta namen bo morala razvojna služba delovne organizacije, v skladu z raziskavo tržišča, v kratkem času razviti nove vrste papirja.
— Rekonstrukcija PS 4 z vgradnjo premaznega agregata.
— Za PS 2 zagotoviti zadostno količino tapetnega papirja ali drugih donosnih srednje finih papirjev.
— Vgraditev agregata AK v PS 2.
Ad c)
— Prehod na nevtralno ali površinsko klej an j e.
— Obnovitev proizvodnje kalcijevega karbonata za polnilo in premazni pigment.
— Znižanje specifične porabe pare z izboljšano rekuperacijo toplote na starih papirnih strojih.
— Prehod na optimalno razmerje med listavci in iglavci.
— Prehod na uporabo beljene lesovine kot nadomestka za celulozo v brezlesnih papirjih.
— Zmanjšanje porabe tehnološke vode in vzporedno s tem znižanje snovnih izgub.
— Zmanjšanje količine izmeta z ukrepi 3. alinee točke a.
Tak ekonomski položaj navedenih enot pa bi nastal tudi, če ne bi bilo TOZD in bi prav tako morali enako ukrepati. Uvideti te probleme in jih rešiti pa bo v okviru TOZD lažje.
Perspektive PS 1
Ponovni zagon PS 1 pride v poštev v primeru, da bi se zanj našel program, ki bi ustrezal naslednjim pogojem:
— Proizvaja naj se največ tri vrste papirja, ki so po načinu izdelave na stroju sorodne.
— Papir naj bi po možnosti ne spadal v vrsto visokokvalitenih papirjev.
— Papir naj ne bo satiniran in naj zahteva čim manj dodelave.
V primeru, da bi hoteli stroj aktivirati za proizvodnjo nekih kvalitetnih tehničnih papirjev, bi bila potrebna predelava in tehnološke dopolnitve, katerih umestnost bi bilo ekonomsko zelo težko opravičiti. Pri tem je treba poudariti, da proizvodnja starega programa (bankpost, meha-nografski, peresnolahki) ne bi vzdržala konkurenčnosti proizvodnje na ostalih papirnih strojih. Poleg tega so nove razmere na trgu pokazale, da po navedenih vrstah papirja ni tolikšnega povpraševanja, kot se je pred časom mislilo.
Trenutno najprimernejša in v skladu z realnimi možnostmi, bi bila varianta, po kateri bi se PS 1 ponovno pognal v 3 izmenah za proizvodnjo grobovlaknatega papirja. Predpogoj za uresničitev te variante je (poleg zagotovitve ustreznih kadrov), prodaja 1500 do 2000 t na leto GVP. Pretehtati bi veljalo tudi možnost proizvodnje manjših količin GVP (500 do 1000 t na leto), s tem, da bi za ostalo kapaciteto stroja našli še eno ali dve tehnološko sorodni vrsti papirja.
Prednosti proizvodnje grobo vlaknatih papirjev •— GVP (na PS 1 so naslednje:
— PS je prostorsko ločen od ostale proizvodnje.
— Proizvodnja GVP zahteva manjšo kadrovsko -zasedbo stroja in manj zahtevno obratno tehi nično kontrolo.
— Ugodna lokacijska povezanost PS 1 s TOZD VETA.
— Zaradi nizke hitrosti proizvodnje (ca. 30 m/min), bi bilo možno GVP proizvajati tako, da bi bilo na stroju opravljeno še vzdolžno rezanje in bi odpadla vsa dodelava.
— Možnost predelave izmeta v kolodrobih.
—- Vertikalni prebiralnik in centricleanersko napravo, ki pri GVP ne prideta v poštev, bi lahko uporabili za linijo sekundarnega natoka, s čimer bi bistveno izboljšali kvaliteto GVP im si odprli možnost paralelne proizvodnje dvoplastnega papirja.
Finančne obveznosti
TOZD ima finančne obveznosti od izgradnje nove toplarne v višini 30,391.525 din.
To vsoto je treba odplačati do leta 1980.
Opis notranje organizacije dela
Delovne enote,: ki sestavljajo temeljno organizacijo, delujejo samostojno na svojih področjih, ki se v bistvu ne razlikujejo od sedanjega obsega dela. Vzdrževalne delavnice in energetika nudita svoje usluge v naprej načrtovanem obsegu ostalim TOZD ter skupnim službam, glavnino svoje dejavnosti pa posvečata proizvodnji papirja (znotraj TOZD), v širšem pomenu besede. S tem v zvezi bi bilo potrebno v navedenih dveh delovnih enotah Obnoviti naslednje aktivnosti:
a)	Delovanje vzdrževalnih delavnic preusmeriti, zj določenim delom zmogljivosti o-d izključno servisnega značaja v tehnološko operativni značaj.
b)	Za izpolnjevanje točke a, v vzdrževanju organizirati konstrukcijsko dejavnost, ki bo omogočala izvajanje predelav in tehnoloških dopolnitev na proizvodnih napravah v lastni režiji.
c)	DE vzdrževanje m-ora uredil ti vodenje centralne tehnične dokumentacije za TOZD.
d)	V svrho hitrega in učinkovitega izvrševanja tekočih servisnih del, se v vsako DE dodeli pb 1 referent za vzdrževanje, ki samoiniciativno in v sodelovanju z operativnimi vodji enot organizira izvajanje del. Delovno mesto navedenih referentov je v proizvodnih obratih.
e)	DE energetika ponovno razširi svojo dejavnost od proizvodnje pare in elektrike na energet-sko-papirniško operativo. To pomeni, da samoiniciativno in v sodelovanju z vodstvom proizvodnje dela na izpopolnjevanju tehnologije sušenja papirja rekupe-racije toplote na PS, zniževanja porabe tehnološke vode, klimatizacij delovnih prostorov itd.
Za izvajanje učinkovitega poslovanja temeljne organizacije bo potrebno del administracije
premestiti v neposredno proizvodnjo. Delno bo mogoče cilje tega ukrepa doseči tudi s centralizacijo obstoječih administrativnih moči v delovni enoti. Navedena administracija bo omogočala izvajanje tekočega zasledovanja stroškov. S tem v zvezi bi se moralo v temeljni organizaciji izvajati naslednje funkcije:
— Obračun bruto in neto proizvodnje
— Obračun izmeta in snovnih izgub
— Obračun porabe surovin in pomožnih sredstev
— Evidenca strojne vprege in opreme
— Obračun porabe električne energije, tehnološke vode in pare
— Obračun vzdrževalnih stroškov
— Evidenca in razpored delovne sile
—• Evidenca osnovnih sredstev
— Pregled nad koriščenjem sredstev za investicije.
Programiranje, skladiščenje surovin, transport in embalaža
Za elastično ter hitro pomoč pri vsakodnevni problematiki1 proizvodnje bi morala temeljna organizacija vsebovati tudi ele-i mente programiranja, skladiščenja osnovnih surovin (celuloza, pigmenti, klej, galun, škrob, mazut, lateksi, kazeini), internega transporta in embalaže.
Programiranje v temeljni organizaciji naj bi zajemalo razpored globalno določenega programa, po posameznih proizvodnih enotah. S tem je mišljena:
— Detajlna izdelava .delovnih nalogov za papirne in dodelavne stroje.
— Detajlna izdelava vnosnih listov.
—• Program razporeda surovin za posamezne stroje, ki bi ga izvajal notranji transport.
— Izdelava programa skladiščenja surovin glede na globalni program delovne organizacije.
—• Program za izdelavo embalaže glede na detajlni program dodelavnih strojev.
V ta namen bi morali biti v temeljni organizaciji neposredno prisotni:	programski tehnolog,
skladiščnik surovin ter organizator notranjega transporta.
Strogo centralistično izvajanje navedenih funkcij, izven temeljne organizacije, bo neizogibno povzročilo dvakratnost določenega obsega del in neučinkovitost zaradi slabega sporazumevanja glede podrobnosti.
Obratna kontrola
TOZD organizira lastno obratno tehnično kontrolo, v obliki obratnih laboratorijev, ki že obstajajo v delovnih enotah. Vj obratnih laboratorijih se izvršujejo analize tekoče izdelanega papirja in kontrola pogojev na papirnih strojih. Nadalje ibo za razliko od današnjega stanja potrebno v obratne laboratorije prenesti del vhodne kontrole, ki je bila sedaj v kompetenci centralnega laboratorija. Sem spadajo analize smet-nosti in vlage celuloze, analiza lesovine, analiza kaolina, določanje aktivne substance klejnih sredstev in lateksov, analiza mazuta, analiza maziv, analiza kemikalij za regeneracijo ionskih iz-menjalcev, kontrola snovnih izgub, analiza kotelske vode, pare in kondenzata.
Elemente obratne kontrole bo treba vnesti tudi v delo vzdrževalnih delavnic. Tu je mišljena predvsem kontrola nad izvršitvijo vzdrževalnih in reparaturnih del, kontrola brušenja valjev, kontrola kvalitete gumiran j a valjev itd.
(Nadaljevanje na str. 4)
Zrezana je nova paleta papirja na IV. prečnem rezalnem stroju. Paleto bo zamenjal rezalec Dušan Žgajnar
ZAKLOM1SCE
POD LOLES<\RUlCO UPCtAVUE&Pv 6	POSVOPDA
.... NT

UPRAV UO POSLOPJE
Ob sprejemanju samoupravnega sporazuma o delitvi
VEVČE, JANUAR — Pestrost in živahnost zborov delovnih ljudi je tolikšna, kolikršna je zanimivost snovi, o kateri zbori razpravljajo. Resnici na ljubo je treba povedati, da udeležence zbora najbolj vzburka tak material, ki jim je razumsko bližji, ali tak, ki direktno vpliva nanje. Prvi zbori v letošnjem letu so bili izredno živi, saj so na njih razpravljali o novi organiziranosti delovne organizacije. Razčleniti je bilo treba vsaj začetne odnose med vsemi TOZD, razumsko sprejeti več samoupravnih sporazumov in statut organizacije združenega dela Papirnica Vevče in se zediniti na referendumu, ki je bil 24. t. m.
Namen imamo in upati je, da ga bomo lahko uresničili in bralcem kolektiva v naslednjih izdajah našega glasila predočili nekatera važnejša poglavja sporazumov in statuta. Ustavimo se danes pri zelo važnem Sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke.
S tem sporazumom določajo delavci vseh petih temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb skupne osnove in merila razporejanja čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter osebno in skupno porabo.
Sporazum ureja delitev čistega dohodka, pri čemer bodo udeleženci upoštevali nekatera važnejša načela:
— Delitev čistega dohodka mora biti skladna z doseženimi rezultati dela in gospodarjenja, pri tem pa je treba upoštevati tudi vzajemnost in solidarnost vseh delavcev.
— S povečanjem dohodka je treba sorazmerno povečati tudi sredstva za razvoj delovnih sredstev za osebne dohodke.
— Pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov se je treba držati meril, ki jih vsebujejo samoupravni akti.
In kaj je s sredstvi za osebno porabo?
— Po sporazumu ima vsak delavec pravico do osebnega dohodka, ki je sorazmeren vloženemu delu in prispevka tekočega in minulega dela.
—- Rast osebnega dohodka mora biti usklajena z rastjo produktivnosti dela.
— Osebni dohodek mora biti sorazmeren vloženemu delu in zahtevam dela.
— Vsakemu posamezniku je zajamčen iz dela takšen osebni dohodek, ki zagotavlja njegovo materialno in socialno varnost.
— Na osebni dohodek vplivajo tudi zahtevnost in pogoji dela.
Ob rezalnem stroju za mali format je vedno tesno. Pomanjkanje primernih skladišč čutijo sami delavci ob strojih, kakor tudi zavijale! bal
(Foto: C. Zupančič)
Predstavljamo vam nove temeljne organizacije združenega dela
(Nadaljevanje s str. 3)
Vodje delovnih enot sestavljajo strokovno skupino, ki se vsakodnevno sestaja zaradi izmenjave operativnih informacij.
Srednjeročni investicijski program
V	srednjeročnem obdobju bi bilo potrebno investirati v naslednja dela:
— Priključek energetike na plinovod.
— Centralna priprava polnil in pigmentov (vključno deponija kaolina).
— Rekonstrukcija PS 4 z vgraditvijo klej ne stiskalnice ali premaznega agregata BB
— Nabava novih dodelavnih strojev
— Rekonstrukcija vzdrževalnih delavnic
— Nabava blok-kotla 20 t/h.
V	investicijski program bi spadale še nekatere druge postavke, kot so: rekonstrukcija He Fužine ali rekonstrukcija starih PS. Dokončna odločitev bi bila možna po podrobnejši ekonomski analizi.
Predlog samoupravne organiziranosti
— Zbor delavcev oziroma referendum o vseh pomembnih poslovnih dogodkih
— Delavski svet sestavljen iz predstavnikov DE po delegatskem sistemu
— Komisija za kadrovska vprašanja
— Komisija za nagrajevanje in delitev dohodka
— Komisija za družbeni standard
— Komisija za tehnične izboljšave
■—• Odbor delavske kontrole
(V navedenih komisijah in odborih so predstavniki vseh delovnih enot.)
— Osnovna organizacija sindikata je razdeljena na podružnice po DE
— Vsaka DE ima zbor delavcev in po potrebi delne zbore delavcev.
TOZD ima tudi lastno osnovno organizacijo zveze komunistov in mladinsko organizacijo.
Po predlogu in razlagi dipl. ing. Dušana Kogeja zapisal S. R.
Spomin na jesen ob stanovanjskem bloku Vevče 46 (Foto: C. Zupančič)
Razporejanje čistega dohodka
Delavci TOZD in Delovna skupnost skupnih služb pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, potem, ko so odračunali materialne stroške in amortizacijo, kar urejajo s posebnim sporazumom. Čisti dohodek pa delavci razporejajo za:
—	osebne dohodke
—	skuipno porabo
—	izboljšanje in razširitev materialne osnove dela
—	za rezerve.
Sporazum posebej omenja način pridobivanja sredstev za sklad skupne porabe, iz katerega še črpajo sredstva za regres, nagrade in podobno. Prav tako ureja tudi formiranje rezervnih sredstev, katerih višino določa družbeni dogovor.
Osnove in merila
Za način delitve sredstev za osebne dohodke predpisuje sporazum posebne osnove in merila. Pri tem upošteva tudi določila samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za papirno panogo. Udeleženci sporazuma soglašajo s tem, da se med letom obračunavajo akontacije. Ob zaključnem računu vseh TOZD pa bodo udeleženci sporazuma opravili dokončno razvrstitev čistega dohodka in pri tem seveda upoštevali ostale potrebe (skladi in drugo).
Oblikovana sredstva za akontacijo osebnih dohodkov med letom morajo zadostovati za pokrivanje OD po merilih produktivnosti, OD po merilih za kolektivne individualne učinke dela, OD za posebne okoliščine dela in za nadomestila osebnega dohodka.
Osnova je vrednotenje delovnih nalog. Zanjo obstaja poseb-
na metodologija. Delovne naloge so določene za posamezne delavce z opisom teh nalog, z določitvijo potrebnih znanj, odgovornosti, pooblastil, delovnih pogojev itd. Metoda analitične ocenitve je sestavni del sporazuma in pravilnikov TOZD.
Od 160—760
Sporazum predvideva ocenitev delovnih nalog po točkovnem sistemu. Razmerja so določena v obsegu 160 točk za najmanj zahtevne delovne naloge in 760 točk za najzahtevnejše delo. Seveda pa se vrednost teh nalog med letom lahko spreminja, če nastopijo spremembe v tehnologiji dela ali v drugih činiteljih, ki sestavljajo obeležje delovnih nalog.
Za ocenitev delovnih nalog obstajajo kriteriji, ki so znani že iz analitične ocene. Sem spadajo
osnovna znanja, strokovna praksa, dopolnilna znanja, znanje tujih jezikov, telesne spretnosti, odgovornosti za izvajanje delovnih nalog, odgovornost za delovna sredstva, za varstvo pri delu, umski napor, fizični napor, delovni pogoji in podobno. Skupek teh in drugih pogojev daje končni rezultat.
Sporazum ureja tudi minulo delo, nadomestila osebnih dohodkov, zajamčeni osebni dohodek, prejemke in izdatke iz sklada skupne porabe, kot so regresi, nagrade ob odhodih v pokoj, solidarnostna pomoč, delovni jubileji in drugo.
V končnih določbah sporazuma dopušča spremembe in dopolnitve, vendar za to velja enak postopek kot pri sprejemanju sporazuma.
Sporazum je bil sprejet na referendumu dne 24. 1. 1978.
S. R.
Plan izobraževanja za leto 1978
VEVČE, JANUAR — Samo volja za delo, ki pa je tudi velikokrat premalo, ne zadostuje za kvalitetno opravljanje delovnih dolžnosti. Izkušnje nam sicer pri delu pomagajo, vendar pridemo na tej podlagi le počasi do delovnih rezultatov. Cesto nas izkušnje veliko stanejo, ker se včasih izjalovijo in tudi čas je eden bistvenih elementov. Le redko so izkušnje povezane z novimi dosežki v tehniki in tehnologiji, da ne govorimo o upravljanju po novih vidikih, ki jih določa zakon o združenem delu in na tej podlagi napravljeni samoupravni sporazumi vseh vrst.
Z izobraževanjem pridobljena strokovna sposobnost je tista, ki daje že fizičnemu, še bolj pa umskemu delavcu možnost hitrega spoznavanja situacij, da lahko takoj ukrepa in rešuje še tako težke probleme na področju proizvodnje in drugih dejavnosti v delovni organizaciji.
Pripravljenost za izobraževanje je kaj različna. Tako posamezniki kot oddelki ne čutijo vedno enake potrebe po pridobitvi novih in koristnih znanj. Že pri seminarju za novo sprejete delavce se zadeva ustavi. To je začetek in najenostavnejša oblika informacij o delovni organizaciji, o varstvu pri delu, o požarni varnosti, o organiziranosti organizacije združenega dela, o higieni pri delu, o kadrovskih vprašanjih in podobno. Udeležba na teh izobraževalnih akcijah je malo nad polovična. Ali je temu kriva mlačnost posameznikov ali nepravilen odnos vodij oddelkov do potrebe po začetnih informacijah in uvajanja novih delavcev v delovno skupnost. Res je včasih težko najti nadomestnega delavca pri stroju, vendar začetniki niso še toliko kvalificirani, da bi izpol-
njevali zahtevnejše delovne naloge.
Tudi pri dopolnilnem izobraževanju so apetiti po primernih priznanjih katerekoli šole večji kot pa volja do študija. Marsikdo, ki se odloči za študij ob delv, po lastni iniciativi ali zaradi zahtev delovnega mesta, odjenja sredi študija. Temu botrutje le pomanjkanje volje. Zanimiv je tudi moment, da posamezniki prej zasedejo delovno mesto, pre-, den so zanj izpolnjeni pogoji. Potem ne čutijo več potrebe, ker je »stolček« že tu.
Funkcionalno izobraževanje poteka in je do sedaj potekalo v redu. Ob poplavi razpisov zunanjih institucij za izobraževanje, društev, združenj in podobno, ki prirejajo seminarje in tečaje ali posvetovanja, se je pa treba posluževati le tistega, kar je za delovno organizacijo nujno potrebno, sicer bo več strokovnih delavcev odsotnih kot pa na delu. Plan izobraževanja za leto 1978 zasleduje predvidene potrebe po izobraževanju. Upošteva izobraže-
Letna konferenca
VEVČE, JANUARJA — Dne
16. 12. 1977 so se zbrali člani ZRVS na svoji letni konferenci. Konferenco so imeli v kulturnem domu na Vevčah.
Tovariš Franc CERK jev krat-' kem govoru orisal dolžnosti in naloge, ki nas čakajo v naslednjem letu. Dotaknil se je tudi političnega položaja v svetu in mesta, ki ga zaseda naša država v tej situaciji.
Pohvalil je tudi samo organizacijo, ki je dosegla lepe uspehe s sodelovanjem mladine.
vanje za pridobitev poklica, kamor spadajo štipendije, stroški šolanja vajencev, dalje) šolnine in učila za one, ki se dopolnilno izobražujejo ob delu, za kar so predvidene tudi olajšave glede delovnega časa. Obsežno poglavje v planu izobraževanja je funkcionalno izobraževanje. Sem spadajo razni seminarji, tečaji, predavanja iz papirne stroke, iz vodenja, upravljanja in organizacije dela, iz varstva pri delu, vzdrževanja in transporta, energetike,, samoupravljanja in družbenopolitične dejavnosti. Plan vsebuje tudi izgubljeni čas zaradi izobraževanja in dajatve za šolstvo izven delovne organizacije.
Skupni znesek stroškov po planu, namenjen izobraževanju, znaša 2,071.830,— din. Seveda pa ga morajo potrditi še samoupravni organi, potem ko ga bodo do dobra pregledali in o njem razpravljali. Ni rečeno, da ne bo še kaj izločeno ali pa dodano, vsekakor pa sq v planu glavne postavke zajete.
S. R.
vojaških starešin
Naj omenim samo nekaj teh:
Razvitje prapora, udeležbo na pohodu ob žici okupirane Ljubljane, streljanje ob Titovem in partijskem jubileju ter vedno kvalitetnejših proslavah ob dnevu JLA.
Tudi sama razprava je potekala v tej smeri. Diskutanti so kritično podali dejavnost te organizacije. Vsi so si bili enotni, da v naslednjem letu naredimo še več in da pritegnemo še več mladih starešin.
DIV
Ignac Junkar je spored popestril z izvaja njem priljubljenih opernih arij
Tovariš Meljo pri prejemanju priznanja
Slavnostni govornik generalmajor Franc Sotlar
Častni gostje
Proslava
ob 22. decembru
VEVČE, JANUARJA — Tudi letos smo krajani Vevč in Zg. Kašlja pripravili proslavo, ki je bila posvečena 22. decembru, dnevu JLA in Titovim ter partij j skim jubilejem. Bili smo le kamen v množici proslav, ki so se odvijale po vsej naši domovini.
Proslavo so pripravili in na njej sodelovali: učenci osnovne šole Polje s pevsko točko, gojenci VVZ Vevče so nas tudi tokrat Prijetno presenetili s kratko igrico in ritmičnim plesom. Vojaki iz kasarne na Fužinah so tudi prispevali svoj del v programu. Ve-, seli smo, da smo imeli priložnost slišati petje našega krajana IGNACA JUNKARJA, že priznanega solista. S svojim petjem nam je nudil enkratni glasbeni užiteic. Recitiral je tudi naš delavec Vinko JEŽEK. Seveda pa tudi to Proslavo ne bi tako uspešno izvedli, če ne bi bilo našega pihalnega orkestra. Slavnostni govornik je bil generalmajor Franc SOTLAR, ki nam je kot prvoborec orisal nastanek in razvoj naše JLA. Na tej slovesnosti sta krajevni organizaciji ZRVS in ZB krajevne skupnosti Vevče —
Zg. Kašelj podelili priznanja in odlikovanja.
Priznanja so prejeli:
LAMPELJ Franc TRTNIK Janez HRIBAR Franci ZAPUŠEK Dane
Plakete so prejeli:
KRPAN Maks SUNAJKO Stevo MAROLF Jože RIGLER Miljenko TRTNIK Tone in RADIO KLUB Vevče
Dvorana je bila premajhna za vse, ki so z zanimanjem in zavzeto spremljali program.
DIV
Vojaki med izvajanjem svojega programa

Polna dvorana z zanimanjem spremlja program (dan JLA)
Anketa je pokazala dejansko stanje
Dedek Mraz
med vevškimi taborniki
VEVČE, JANUAR — V zvezi z realnejšim planiranjem sredstev stanovanjskega sklada za leto 1978 je služba družbenega standarda v mesecu oktobru pripravila anketo z namenom, da ugotovi med delavci, zaposlenimi v Papirnici Vevče, realne potrebe po stanovanjih, adaptacijah in novogradnjah. Tako smo povabili vse tiste, ki imajo še nerešeno stanovanjsko vprašanje, da dvignejo in izpolnijo anketni list.
Anketni list je izpolnilo 82 delavcev, svoj stanovanjski problem pa želijo rešiti takole:
57 delavcev oziroma 69,50 %> anketiranih želi najemno stanovanje
10 delavcev oziroma 12,20 % anketiranih se odloča za nakup stanovanja
5 delavcev oziroma 6,10 °/o anketiranih želi adaptirati svoje stanovanjske prostore 10 delavcev oziroma 12,20 %> anketiranih se odloča za individualno gradnjo.
Največ prosilcev, tj. 69,50 % anketiranih se odloča za najemno stanovanje in sicer želijo:
5 delavcev želi samsko sobo 21 delavcev želi enosobno stanovanje
23 delavcev želi dvosobno stanovanje
8 delavcev pa se odloča za tro-sobno stanovanje.
Že sedaj je jasno, da toliko najemnih stanovanj ne bo mogoče kupiti. Toda sodelovanje z drugimi organizacijami in TOZD, kjer so zaposleni zakonci naših delavcev, lahko pripomore k večjemu številu nakupa najemnih stanovanj. Tako bo že sedaj stekla akcija participacije drugih delovnih organizacij in TOZD za nakup najemnih stanovanj.
Na osnovi rezultatov ankete v zvezi s potrebami po najemnih stanovanjih je mogoče ugotoviti -naslednje:	Nerešeno stanovanj-
sko vprašanje imajo mlade družine, delavci s krajšo delovno dobo in tisti delavci, ki so prišli
iz drugih republik. Pomembno je še to, da so skoraj vsi prosilci zaposleni v neposredni proizvodnji.
Za nakup stanovanja v etažni lastnini se odloča 10 anketiranih delavcev. Za nakup so pripravljeni prispevati lastna sredstva, od delovne organizacije pa pričakujejo posojilo.
Za individualno gradnjo in adaptacijo se odloča komaj 18,30 odstotkov anketiranih delavcev. Pričakujemo, da se bo to število povečalo, saj je za pridobitev posojila pogoj urejena dokumen-; taci j a tj. gradbeno dovoljenje oziroma dovoljenje o priglasitvi adaptacijskih del.
Iz rezultatov ankete so razvidne sedanje stanovanjske potrebe v Papirnici Vevče. Tako je mogoče že sedaj napraviti plan pokrivanja teh potreb in ga uskladiti z razpoložljivimi finančnimi sredstvi.
Vsem, ki ste sodelovali in nam posredovali odgovor na anketni list, lepa hvala.
R. J.
VEVČE, JANUARJA — Dne
30. 12. 1977 so se taborniki odreda »PUGLED« z Vevč zbrali okoli jelke v prostorih VVZ Vevče. Tovarišica Jurca nam je odstopila za ta dan vse prostore v novem vrtcu. Tudi vsa dekoracija prostorov je ostala taka kot so jo imeli obiskovalci tega zavoda ob svojem praznovanju.
Vodi so se zabavali v svojih prostorih po programu njihovih vodnikov. Najbolj živahno je bilo ob prihodu dedka Mraza, saj so ga naj mlajši komaj čakali. Preden so dobili darilo, so morali tudi dedku Mrazu kaj zapeti in deklamirati.
Po zakuski je dedek Mraz vse prisotne tabornike povabil v posebno okrašeno dvorano, kjer so si lahko ogledali risanke. To je bilo tudi za naj starejše zelo privlačno, tako da je skoraj zmanjkalo prostora. Smeha in komentarjev ni bilo ne konca ne kraja, tako da se je ura za odhod naj-
mlajših bliskovito približala. Že ob 20.00 uri so jih prišli iskat starši. Seveda krega in pregovarjanja ni manjkalo, saj so hoteli še ostati. Samo, kaj smo hoteli, ko pa je drugi del ostal samo za tabornike ne pa za medvedke in čebelice. Tak je pač taborniški režim. Taborniki pa so si pripravili dvorano za ples. Stalno se je vrtelo okoli 10 parov. Prostor je majhen, stanovalci nad nami, tako da smo morali paziti tudi na jakost zvoka. Res škoda, da v naši krajevni skupnosti ni primernega prostora za take prireditve.
Na koncu bi se rad še enkrat zahvalil v imenu tabornikov, medvedkov in čebelic in murnov VVZ Vevče za izkazano zaupanje pri dodelitvi prostorov in za pomoč pri obdaritvi naših otrok. Posebej pa upraviteljici tovarišici JURCA, ki ima vedno kakšno skrito presenečenje za mlade.
DIV
PPO Vevče
skrbi za naraščaj in bodočnost
VEVČE, JANUARJA — Ne tako kot nekateri športni klubi, ki do onemoglosti gradijo svoje uspehe na starejših Igralcih, ki kasneje res onemorejo, za mlade pa se ne brigajo, Papirniški pihalni orkester ne dela. Svojega števila članov — godbenikov ne želi zmanjšati. Še več. Želi pridobiti kvalitetne instrumentaliste. Zato je pohvalna njegova kadrovska politika.
Iz svojih sredstev, ki so le relativno zadovoljiva, plačuje šolnine za ustrezno število naj mlajših (okrog 10 let) v glasbeni šoli. Gojenci se učijo instrumentov, ki jih veselijo in ki bodo prišli prav za kasnejši sestav v orkestru. Mladina je z orkestrom tesno povezana in že čuti pripadnost godbeni skupnosti.
Pred kratkim smo bili priča glasbeni prireditvi, kjer so nastopali najmlajši. Užitek je bil prijeten, zlasti pa zavest, da ta del kulturne tradicije na Vevčah ne bo propadel.
Z nastopom so učenci pokazali, koliko so se naučili. Slišali smo začetnike, tiste, ki so šele vstopili v svet glasbe in pa že prave mojstre, tiste, ki imajo že sedem let šolanja v glasbeni šoli.
Vsak po svoje se je trudil, da bi se kar naj bolj ei odrezal.
Koncert je bil v prostorih glasbene šole, ki so majhni in marsikdo ne ve zanje. Mogoče bi bilo dobro, da bi se gojenci drugič pokazali v primernejši dvorani.
DIV
Malemu Skubicu instrument ne dela težav (Foto: V. V.)
Gojenec glasbene šole Luka Vilfan je svojo točko v programu brez hibno izpeljal (Foto: V. V.)
Aladin Lane - slikar akvarelnih krajin
VEVČE, JANUARJA — Ob
prehodu starega leta v novo 1978. leto je v dvorani nad kavarno v Kamniku razstavljal večjo kolekcijo svojih akvarelnih slik akademski kipar in slikar Aladin Lane. Približno tretjino svojih umetnin j e narisal na našem vevškem ročno izdelanem papirju, ostali dve tretjini pa na francoskem, nemškem in italijanskem ročno izdelanem papirju. Veliko nam je pomagal s svojimi nasye-ti glede kvalitete ročno izdelanega papirja (npr.: kakšna naj bi bila površina papirja, kakšno naj bi bilo razlivanje barv itd.). S sedanjo kvaliteto našega ročno izdelanega papirja je slikar popolnoma zadovoljen. Omenil je tudi, da je italijanski papir naj slabši.
Aladin Lane, akademski kipar, se je rodil leta 1917 v Puli. Kiparstvo je študiral na Akademiji likovnih umetnosti v Beogradu in na Dunaju. Po vojni se je vpisal na Akademijo — oddelek za slikarstvo v Ljubljani. Kot likovni pedagog je služboval v raznih šolah po Sloveniji. Ob kiparskih in v zadnjih desetletjih predvsem slikarskih prizadevanjih se ukvarja tudi s poezijo. Njegove pesmi so izšle v raznih revijah in časopisih. Leta 1947 mu je revija »Besede« podelila Prešernovo nagrado za najboljšo! pesem, združenje fakultet v Beogradu pa' prvo nagrado za pesem »Trstu«. Pesnitev »Živa kri« je upodobilo Celjsko gledališče, medtem ko je poema »Vojna« nudila vsebino filmskemu režiserju Ljubičiču.
Svoja dela je Aladin Lane razstavljal po večjih mestih v Jugoslaviji samostojno in v okviru Društva slovenskih likovnih umetnikov. Za likovno udejstvovanje mu je bila leta 1968 podeljena Brejčeva nagrada mesta Kamnik.
NA ZAČETKU FEBRUARJA 1978 IZIDE NOVA POMEMBNA KNJIGA V DRUŽBOSLOVNI ZBIRKI ZALOŽBE DELAVSKA ENOTNOST
Dr. Bogdan Kavčič in Vojko Antončič:
SAMOUPRAVNA UREJENOST IN GOSPODARSKA
USPEŠNOST DELOVNIH ORGANIZACIJ
Kako se spreminja narava družbenih odnosov v organi^ zacijah združenega dela? Ali gospodarska uspešnost organizacije vpliva na razvoj samoupravnih odnosov? Ali se z razvojem samoupravnih odnosov povečuje gospodarska uspešnost? Kako meriti razvoj samoupravnih odnosov? Na ta in podobna vprašanja sta avtorja skušala odgovoriti z raziskavo, o kateri poročata v tej knjigi.
Podatke za raziskavo so zbirali od leta 1969 do 1973. Tista leta so bila za našo družbo izjemno pomembna, dejansko revolucionarna. Takrat smo opredelili nove smeri, določili nove poti razvoja jugoslovanskega samoupravnega socializma.
V raziskavi je sodelovalo več tisoč delavcev iz sto delovnih organizacij s področja industrije in rudarstva v Sloveniji. Čeprav delavci ugodnej ocenjujejo razvoj samouprav-] nih odnosov, je očitno, da niso povsem zadovoljni z obstoječimi razmerami. Zavedajo se, da bo treba še marsikaj spremeniti .. .
NAROČILA SPREJEMA:
Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana
Cena za izvod je 250.— din
Kamnik zelo plodovitemu in ustvarjalnemu umetniku ni več službeno mesto, pač pa mu je sedaj priljubljen kraj domovanja, kjer je letos praznoval tudi svojo šestdesetletnico.
Dve vrsti svojih slik ima Aladin Lane in sicer »akvarele« in »voščenke«, torej uporablja dve rezlični tehniki slikanja. Za akvarele uporablja angleški način — list namoči z vodo in nato po mokrem papirju upodablja z akvarelnimi barvami.
Pri voščenkah je podlaga akva-relna, ki jo pusti posušiti, nato da nanjo plast voska in preko tega tuš, ki pronica skozi pore. Ko vosek spraska proč, nastane raster; nato pa naredi posamezne akcente z voščenimi paličicami. Seveda vsak tip papirja zahteva svojo obdelavo.
Za akvarele Aladina Lanca je značilno, da se po svojem vsebinskem in oblikovnem sporočilu dosledno ločijo od del drugih znanih akvarelistov na Slovenskem. V Lancovih akvarelih ie podana zgolj slikovita impresija,
ki je pravo nasprotje kakršnikoli dokumentarnosti. Zato bi bilo odveč iskati podobnost v podrobnostih. Lane se posveča skritim, mirnim kotičkom v naravi, kot nekoč slikarji v dobi romantike in pozneje v impresionizmu. Zanj je tipična že sama izbira motiva in vzdušja v naravi — rob gozda z jaso v ospredju, tolmun, rečna struga z brzicami, Bled ob sončnem zahodu, drevesa v meglici ... Prosojna barva je značilno za akvarelno tehniko mehko razlita in razgibava slikovno ploskev kompozicijsko z ritmom nasprotij kot tudi z barvno perspektivo. Pri tem se slikar kdaj pa kdaj zateče k tehničnemu eksperimentiranju in lovi razpoloženje, ki nadomešča podobnost. Občutje in razpoloženje sta bistveni sestavini Lančevih akvarelov. Njegove akvarelne krajine so nam toliko ljubše zato, ker so zazrte v naši bližnji okolici in pa seveda tudi zato, ker jih je umetnik upodobil na našem — vevškem ročno izdelanem papirju.
Vida Bartol
Ni treba posebej poudarjati, kaj pomeni za Ljubljano ljubljanski grad. Vendar se Ljubljančani in obiskovalci gradu od blizu in daleč sprašujejo, kdaj lahko računajo na dokončno rešitev restavriranja gradu (Foto: C. Zupančič)
Pogled na del Ljubljane z gradu (Foto: C. Zupančič)
VEVČE, JANUARJA — Na
Kiisel mi je prišlo, da nikoli ne vemo dovolj drug o drugem, pa bi bilo to zelo, zelo važno. Šele ljudje, ki vedo, kakšen je v delovnem procesu delež tovarišev, lahko prav cenijo delo in vzdržujejo umirjene, enakopravne odnose. Ne bi smeli molčati, pa tudi tega nas ne bi smelo biti sram, da bi pokazali svoje neznanje, kadar naletimo na neznano področje. Zavedati bi se morali, da z neznanjem lahko veliko škodujemo, s posvetovanjem o neznanem pa zamudimo le delček časa.
Velikokrat imam priložnost slišati od koga oceno za ljudi na raznih delovnih mestih ali oddelkih: »Saj tam pa sploh nimajo nobenega dela; tam pa prav nič ne delajo.« Takšne pavšalne obsodbe brez dokumentacije gotovo ne rodijo prijateljskih vezi med nami; posebej so škodljive, kadar so posredi osebni interesi m ne interesi družbe. Pravilno je, da se zanimamo drug za drugega, sprašujemo pa se, ali so se ljudje, ki te sodbe dajejo, o njihovi upravičenosti tudi prepričali? Ali poznajo naravo dela na teh delovnih mestih? Ali so obveščeni o potrebnosti tega dela? Morda pa imajo kdaj tudi prav? Slišim tudi: »Ja, ta pa resnično veliko dela.« Toda, ali se je lčdo vprašal po rezultatih tega dela? Navadno ljudje dajejo nekomu Prav samo zato, da nekomu dru-i g emu nasprotujejo. Niti določene: strokovne službe niso sposobne vseh teh stvari urediti. Vsekakor' smo verjetno vsi premalo obveščeni in o vrednosti, ki jo pomeni za slehernega delavca ali za podjetje OBVEŠČENOST, nj, vredno posebej razpravljati. Če ne vemo za delovne naloge, pravice in dolžnosti, sklepe in druge napotke, jih tudi ne moremo do^ sledno izvajati, ne moremo upravljati kot enakopravni člani de-
Kakšni smo ...?
lovnega kolektiva in ne moremo dajati zdravih razsodb. Lahko rečemo, da smo si tega največkrat krivi sami. Če se za dogajanja ne zanimamo, se tudi ne moremo preveč pritoževati, češ, da nismo informirani. Biti informiran ne pomeni površno potešiti svoje radovednosti z nekaj pavšalnimi podatki, ki zadoščajo za klepet ob kavi. Cilj je drug. Delavci moramo vedeti vse tisto, kar prispeva k večji učinkovitosti pri delu, da bi bolje poznali probleme in jih lažje premagovali. Skratka tisto, kar rabimo, je razgledan delavec, ki bo svoje znanje — kakršnokoli že — znal uporabiti v, svojo in skupno korist.
Leto 1977 je že preteklost. Pred nami pa je novih tristopetinšest-deset neizpisanih strani; čakajo na naša dejanja: osebna, službena, družbena, poskušajmo se vsi potruditi, da jih odigramo v pozitivnem smislu. Ozrimo se okrog sebe in imejmo odprte oči in uše-
Rekreacija
VEVČE, JANUARJA — Po
krajšem premoru smo organizirali rekreacijo v telovadnici nove šole v Novem Polju. Vsak ponedeljek ob 19.30 se zberemo pod vodstvom smučarskega učitelja. Suhi trening vodi Andrej Pirk-maier, ki prisotne dobro oznoji. Po segretju telesa sledijo športne družabne igre z žogo. Od košarke, odbojke in nogometa, vse to, pripomore, da si resnično sprostimo mišice in možgane.
Poleg stalnih obiskovalcev, ki že vsa leta prihajajo k rekreaciji, imamo tudi rekreativce iz drugih podjetij, tako da ravno ti toliko prispevajo, da nam uprava šole ne prekine pogodbe za-
sa za želje in potrebe sotovari-šev. Res je, da pomanjkanje dobrih, sposobnih delavcev pesti skoro vsako delovno organizacijo, zato gotovo ni v našem interesu, da bi sodelavci odhajali v druge organizacije združenega dela. Skušajmo si na vse načine in vsepovsod prizadevati, da bi bilo v delovnem procesu ravno pravšnje število rok, da bi se nalog lotevali polnoštevilno in brez bojazni, da jih ne bomo zmogli. Skušajmo z združenimi močmi ustvariti boljše medsebojne odi noše. Trenutna slika kaže, kot da se prav trudimo, da bi bili še slabši.
Če naletimo na sodelavca, ki išče nasvet, mu pomagajmo. Tudi novim delovnim tovarišem, ki pridejo v našo tovarno, olajšajmo prve korake; pomagajmo jim z dobro besedo, da se bodo laže znašli. Skratka, od nas samih so odvisni vzdušje v tovarni, delo in rezultati dela!
Vida Bartol
telovadnici
radi premajhne udeležbe, ker je dejansko nesmotrno, da se v tako veliki telovadnici »drenja« samo 6—8 navdušencev. Realna kapaciteta dvorane je tja do 30 rekreativcev, seveda, če je to vse pod strokovnim vodstvom.
Res je škoda, da v tako velikem podjetju kot je naše, pride samo nekaj delavcev, nobene od nežnega spola pa tudi ni. Problem pa je potem pri raznih športnih igrah, ko bi v dveh ali treh dneh vsi radi postali vrhunski športniki v kraju prireditelja papirniških iger.
Zato ponovno vabimo vse delavce, da pridejo na to prepotrebno rekreacijo.
DIV
Konec januarja izide 12. brošura v zbirki KNJIŽNICA SINDIKATI
TEHNOLOGIJA IN SAMOUPRAVLJANJE
V brošuri je strnjeno gradivo s posveta z naslovom Tehnologija in samoupravljanje. Organizirala ga je Sekcija za idejna vprašanja samoupravljanja in politično ekonomska vprašanja, ki deluje v okviru Marksističnega centra pri CK ZK Slovenije« Pobuda za to posvetovanje je bila izražena s strani nekaterih družbenopolitičnih delavcev, ekonomistov, pravnikov in drugih družboslovcev, predvsem pa tudi s strani tiste tehnične inteligence v združenem delu, ki se s problemi uvajanja novih vrst tehnologij v samoupravni sistem najkonkretneje ukvarjajo. Te pobude so bile brez dvoma izraz potreb prakse pa tudi idejnih in teoretičnih nejasnosti na tem področju.
Sodobni svet je danes v tako silovitem spreminjanju in spremembe so tako dinamične kot še nikoli doslej v zgodovini. Temeljno gibalo takega razvoja pa je znanost in tehnika. Te nove proizvajalne sile človeštva pa lahko človek uporabi tako v svoj prid ali proti samemu sebi.
Jugoslovanska samoupravna družba je na tem področju dosegla že veliko pozitivnih rezultatov, predvsem kar zadeva človekov družbenoekonomski položaj ...
Avtorji prispevkov so:
dr. Bogdan Kavčič, Franc Godina, dr. Boris Grabnar, Valentin Jež, dr. Andrej Kirn, Jože Jan, Andrej Bleiweis, Evgen Marek, Davorin Žvab, dr. Rudi Babič in Dušan Stare.
Naročila sprejema:	DELAV-
SKA ENOTNOST, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana.
Cena za izvod je 35.— din.
REŠITEV
NOVOLETNE KRIŽANKE
Vodoravno:	Vse najboljše,
veselo, zdravo, Levec, stil, oje, ost, Aci, N S, prt, at, Paka, oda, Anatole, V. M., en, L.
H,	, G. N., Broz, naj srečno bq in prijeno oseminsedemdese-to leto, trn, gospodarstvenica, ne, patrola, in, Alan, Ni, ostrva, sirota, LJ, pik, sneti, nič, Žan, Orest, Titicaca, J. I„ naivnost,
I.	Č., časovna stiska, vtis, NN, Alep, tiče, motika, bonton, bi-kan, prečan, Rzeszow, NATO, Adra, Lazarevac, tren, mako-vina, Sudeti, din, N. T„ T. Ž., start, S A. trk. Vučo, ata, gl., TEOL, S. S., ojačitev, motor, Olimp, nečak, nekovina, vakuum, Atala. acetat, sintaksa, Jaka, sako, Ag, Er ato.
Novoletno križanko so pravilno rešili in bili izžrebani:
Po 50,— din TAURER Ani KAMNAR Nadi PREPELUH Ana JOZELJ Marija SEŠEK Magda
po 100,— din KOGEJ Cirila
po 200,— din MOŠKRIČ Milka
po 300.— din SEVER Boža
po 400,— din SEVŠEK Roman
po 500,— din JOZELJ Anton
Ali dovolj dobro poznamo ljubitelja slovenskih planin dr. Julija Kugyja
Ob spomeniku — oče in hčerka
VEVČE, JANUARJA — Če potujemo po dolini Trente in naprej po alpski cesti proti Vršiču, vidimo nad prvo serpentino na okroglem kamnitem podstavku bronasti kip v nadnaravni velikosti. Postavljen je bil leta 1953 ob 60-letnici slovenske planinske organizacije. Kip (delo pokojnega kiparja Jaka Savinška) upodablja dr. Kugyja, kako sedi na skali in zamaknjen občuduje Jalovec, Mangart in druge trentarske gore.
Dr. Julij Kugy (1858—1944.) je pričel spoznavati gore prav v Trenti, ko je iskal čudežno rožo svojega srca — Scobioso Trento. Preplezal je kot prvi turist večino vrhov okrog Trente in je posebej o Trenti napisal mnogo naj-lepših, pesniško občutenih b&se-di v svojih knjigah, ki so ponesle slavo Julijcev in slavo njihovi lepoti v široki svet. V planinskem pisanju je bil in bo ostal skoraj nedosegljiv mojster visoko umetniške besede.
Naj omenim samo eno izmed njih:
ZDI SE MI, DA LJUDSKA DUŠA PRAV TAKO OBČUTI IN PODOBNO RAVNA TER ŠELE POTEM DA GORI IME, KO JE PO STOLETNEM OPAZOVANJU NATANKO IN RESNIČNO SPOZNALA NJENO OSEBNOST IN NJEN ZNAČAJ. ZATO BI MORALI SPOŠTLJIVO IN Z LJUBEZNIJO UPORABLJATI DOMAČA IMENA, KI JIH JE GORAM DALO LJUDSTVO. IŠČIMO JIH, KJER SO SE IZGUBILA IN OTMIMO POZABE! LJUBOSUMNO JIH ČUVAJMO PRED SAMOVOLJNIM SPAKE-DRAVANJEM ALI IZUMETNIČENIM PREIMENOVANJEM! (Kugy)
C. Z.
Zadružne gradnje vedno manj
VEVČE, JANUAR — V Papirnici Vevče je bila že pred 20 leti ustanovljena stanovanjska zadruga,, kajti potrebe po stanovanjih so bile zaradi novih investicij in naraščanja števila zaposlenih vedno večje.
Povezovanje zaposlenih delavcev, zasebnih graditeljev v stanovanjsko zadrugo je tako zagotovilo racionalnejšo, cenejšo in hitrejšo izgradnjo stanovanj.
Do sedaj je bilo na »zadružni način« dograjenih 82 enostano-vanjskih hiš v Zg. Kašlju. Značilnost tovrstne gradnje je ta, da poteka gradnja izredno hitro, saj graditelji, lastniki vrstnih hišic, vlagajo v izgradnjo poleg sredstev tudi lastno delo.
ir
Kljub temu, da je bil zadružni način gradnje vsa povojna leta uzakonjen z zveznimi predpisi, po letu 1972 pa je pristojnost prešla na republiko, se zadružništvo kljub vidnim rezultatom ni razširilo. Tako so zadruge pretežno delovale v gospodarskih organizacijah. Na osnovi rezultatov zadružne gradnje lahko trdimo, da je bil tak način gradnje v Papirnici Vevče izredno pomemben in uspešen.
Res je, da se v stanovanjskem gospodarstvu razvija in uveljavlja sistem hitrejše pridobitve stanovanj, škoda le, da bo verjetno načinov zadružne gradnje v obliki, ki smo jo bili vajeni, vedno manj.
R. J.
Po stezah partizanske Jelovice
VEVČE, JANUARJA — Letos mineva 38 let od znamenite dražgoške bitke, torej od tistih dni od 9. do 12. januarja 1942, ko je v vasi Dražgoše na pobočju Jelovice 220 borcev slavnega Cankarjevega bataljona vodilo junaški boj z nadmočnimi silami nemškega okupatorja.
7. 1. 1978 in 8. 1. 1978 je potekala tradicionalna zimska šport-3 na prireditev »Po stezah partizanske Jelovice«, ki na najbolj neposreden način prenaša tradicije legendarne dražgoške bitke in pomeni tudi znaten prispevek pri krepitvi obrambne sposobnosti naše socialistične družbe.
Tekmovalni del prireditve, pa-trolni tek, na katerem so nastopale ekipe JLA, teritorialne obrambe, ljudske milice, ZRVS in ZSMS, ima poseben pomen za razvijanje področja SLO. Tudi iz naše občine Moste-Polje se je tekmovalnega pohoda udeležila ena ekipa. Streljali smo slabo, pa smo se morali zato bolj potruditi na pohodu.
Pot je bila dolga dobrih 7 km z višinsko razliko 600 m. Pošteno smo »grizli kolena«, preden smo prišli na cilj, imeli pa smo tudi priložnost, da smo se izkazali v srčnosti in tovarištvu, kajti mnogim je zmanjkalo sape, nekaterim pa smo tudi pomagali pri hoji-
Na cilj smo prišli s 15 minutnim zaostankom, ampak kljub temu smo zasedli 15. mesto od 64 tekmujočih ekip.
Dobro bi bilo, da bi tudi naša ZSMS in ZRVS drugo leto poslala vsaj po eno ekipo na to tekmovanje.
DIV
V zadružnih stanovanjih, ki jih člani kolektiva Papirnice Vevče gradijo v Zg. Kašlju, nekateri že stanujejo, drugi pa so z gradnjo proti koncu, pač odvisno od količine v žepu (Foto: B. V.)
Povezane besede
Ze naslov te uganke pove, da so vse besede, ki jo sestavljajo, med seboj povezane. Zadnji dve črki prve besede sta namreč prvi črki druge besede, prvi dve črki tretje besede pa sta hkrati zadnji črki druge besede. V lik morate torej razporediti 24 besed, vse vodoravno.
Od A do C: 1. vljuden, viteški, udvorljiv človek, 2. mizarsko orodje, 3. najbolj razširjena oblika napisanega sporočila, ki ga naslovniku posreduje pošta, dopis, 4,. Idealno sožitje, popolno ujemanje, izraz enotnosti, 5. neprijetna bolezen, trganje po udih, olbolenje sklepov, mišic ipd., ki nastane zlasti zaradi prehlada, 6. ladijski vijak ali letalski propeler, 7. glasovna prvina v fonetiki, tudi slušna halucinacija pri duševno bolnih, 8. suha stebla polj-
ščin brez plodov in semena, ki se uporabljajo za krmo, nastiljanje in tudi embalažo.
Od B do D: 1. orjaška južnoameriška kača, 2. omrežje, po katerem se pretakajo različna sredstva za ogrevanje, 3. oblikovalec besednih vrst v slovnici, obliko-slovec, 4. stalna vojaška posadka v mestu ali trdnjavi, tudi kraj s tako posadko, 5. igralec priljubljene igre z dvaintridesetimi kartami, pri kateri štejeta kralj in kraljica iste barve 40 ali 20 točk, 6. ujedljiv, strupen posmeh ali ironija, pikra, posmehljiva pripomba, ki reže v živo, 7. zamašitev, začepitev žile, zlasti s krvnim strdkom, 8. slikar ali risar morskih motivov, tudi privrženec teženj po gospodarstvu na morju.
Od D do F: 1. v stari Avstriji uslužbenec, ki je pobiral davek od težnega blaga, zlasti od živil in pijač, 2. industrijsko mesto in najpomembnejše črnomorsko pristanišče v Ukrajinski SSR, 3. zgodovinsko naselje v Italiji, blizu izliva Soče, Aquileia, 4. cunja za v čevlje, obuj ek, 5. francosko mesto ob Roni z ostanki rimskih zgradb in amfiteatrom, 6. ilirsko in pozneje rimsko naselje na ozemlju današnje Ljubljane, 7. mitološki tesalski kraljevič, vodja Argonavtov, 8. tvegana napoved, vrsta igre na srečo, kjer dve osebi z različnim mnenjem ugotavljata, kdo ima prav.
Ob pravilni rešitvi boste dobili na označenih poljih navpično štiri surovine, ki jih v proizvodnji papirja, kartona in lepenke uporablja papirna industrija.
I. S
Po naporni poti smo si nabirali moči v šotoru. Del naše ekipe pri sušenju perila (Foto: DIV)
Ljubitelji planin!
Planinsko društvo Vevče bo v času od januarja do aprila 1978 organiziralo vrsto predavanj, ki bodo vsakokrat v Kulturnem domu v Vevčah, s pričetkom ob 18. uri:
27. 1. 1978 — Gibanje v gorah (180 dia)
Prikaz vrst in oblik gibanja.
Predavatelj: ing. Danilo Skerbinek.
3. 2. 1978 — Z veselim korakom po naših Alpah (200 dia)
Jezersko, Zahodne Julijske Alpe, Mangart, Bohinjske gore.
Predavatelj: mag. Mirko Kambič.
17. 2. 1978 — Delo Gorske reševalne službe (150 dia)
Prikaz dejavnosti GRS, elementi dela. Predavatelj: ing. Danilo Skerbinek.
3. 3. 1978 — Triglav v slovenski fotografiji (200 dia)
Ob 200-letnici pristopa na Triglav. Triglav so osvajali tudi fotografi 19. in 20. stoletja s svojimi starimi in novimi kamerami; slike in zgodbe nam bodo pričarale slikovit delček triglavske preteklosti in sedanjosti.
Predavatelj: mag. Mirko Kambič.
Teme predavanj za konec marca in april bomo objavili pozneje.
Vabimo vse člane planinskega društva pa tudi ostale člane kolektiva, da se udeleže teh zanimivih, poučnih in prijetnih predavanj.
KADROVSKA SLUŽBA POROČA I
Papirnica Vevče
DECEMBER 1977
Prišli:
Gašperlin Dragica — zaznamovalka
bal
Naraglav Andrej — paznik pap. stroja
Krajnc Bernard — strugar I Kolenc Marijan — obratni laborant Krašovec Vinko — pom. strojevod. za prem. naprave
Mitrovič Milisav — pospravljavec izmeta
Odšli:
Lesjak Branko — vodja gaufrirnega stroja
Krizmanič Dragan — I. pom. prem. stroja
Milosavljevič Branko — pom. vodje za v. stroja zvitkov Peterca Franc — vodja zav. stroja formatov
Ilič Nikola — razkladalec surovin Galijaševič Mehmed — pom. vodje preč. rezal, stroja
Rodili so se:
Japič Osmanu ain Zlatko Hribar Zvonetu sin Boštjan Korlat Ibru hči Sanela Marinovič Jelici sin Goran
Poročili so se:
Strainovač Ivan z Martan Ano Kovačevič Simo z Miljatovič Milko
ČESTITAMO!
—HUSE DELO —
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papir-niče Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
ČESTITAMO!