28. štev.
V Ljubljani, dne 22. decembra 1900.
X. leto.
Izhaja vsako soboto ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni1 v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
g s
Kmetski stan —vržen ob tla.
Pri državnozborskih volitvah iz kmetskih občin dne 18. decembra je bil kmetski stan vržen ob tla.
Pri teh volitvah se je prvič poskusilo, rešiti kmeta iz farovške sužnosti. Kmeta naj zastopa kmet, je donelo križem dežele, a duhovščina se je temu uprla, češ, da kmeta ne sme zastopati kmet, ampak izdajalci kmetskega stanu.
In izvoljeni so bili ravno tisti ljudje, ki so zadnja -leta kmeta izdajali, ravno tisti nesposobni ljudje, ki so krivi, da se kmetu tako slabo godi, ravno tisti možje, ki so mirno utaknili očitanje, da so bili od vlade podkupljeni.
V dveh okrajih sploh ni bilo resnega boja, namreč na Gorenjskem, kjer je le malo pametnih naprednih mož, in še veliko zelo zabitih, pa v ljubljanski okolici, kjer so ljudje tako malo vredni, da so rajše volili načelnika tihotapskega društva kakor poštenega kmetskega moža.
V treh okrajih pa je bil hud boj, a a če so bili kmetje premagani, in so zmagali farovški podrepniki, je tega kriva strahovita zloraba cerkve in spovednice. Tako strahovito kakor letos ni naša duhovščina še nikdar divjala. Duhovniško nasilstvo je preseglo vse meje in vsled tega nezaslišanega hujskanja so zmagali penzijonist Povše, invalid in prijatelj 36% Pfeifer in prevžitkar Žitnik, ki je pod častno besedo lagal.
Izid volitve je ta-le: V volilnem okraju Vencajz-Lenarčič je dobil Vencajz 5411, Lenarčič 815 glasov. V volilnem okraju Pogačnik-Pirc je dobil Pogačnik 5420, Pire 915 glasov. V volilnem okraju Žitnik-Božič je dobil Žitnik 2839 glasov, Božič pa 2518 glasov. V volilnem okraju Pfeifer-Globočnik je dobil Pfeifer 3072, Globočnik 1803 gla-ov. V volilnem okraju Povše-Zupančič je dobil Povše 2198, Zupančič pa 1649 glasov.
Uspeh klerikalne stranke je bil torej jako klavrn, kajti Žitnik je dobil samo 321 glasov več kakor Božič, Povše pa le 549 glasov več kakor Zupančič.
Klerikalci so svoje zmage kar pijani. A vzroka nimajo se veseliti. Volitev je pokazala, kako mogočno narašča kmetsko gibanjo v deželi. Prvič je ljustvo poskusilo 8e otresti duhovniškega jerobstva. Prvič 8nio poskusili se iznebiti klerikalcev. Izgubili nismo ničesar, pač pa so je pokajo, kako se morajo klerikalci tresti za s^ojo oblast.
Ljudstvo vstaja. Ljudstvo je začelo Videvati, da mora kmet sam vzeti vajeti v roke, ako naj se njegov položaj izboljša *A to je dobro znamenje za prihodnost. ^° pogumno in nevstrašno  naprej. De-
lajmo z vsemi močni, da rešimo ljudstvo pijavk iz zatiralcev, in da pride dan, ko bomo lahko rekli: Zmagal je kmetski stan.
Naš kmet in farovž v številkah.
Božič je dobil na Notranjskem 2518, dr. Žitnik 2839 glasov. Razlika v korist farovža 321.
Lenarčič je dobil 815, Vencajz 5431. Pire 915, Pogačnik 5429. Zupančič 1649, Povše 2198, Globočnik 1803, Pfeifer 3072. Izračunite si sami druge razlike mej temi številkami številk. Glejte toliko moč ima farovž v posameznih volinih okrajih nad kmeti. Na Notranjskem najmanj. Sli ste pametnejši kmetovalci z veliko unemo v volilni boj za vaše kandidate. Imeli ste kandidate, da vam farovški zanje zavidajo. Najboljše može se je dobilo, kar jih zdaj kranjska kmetija premore. Farovž je postavil take kandidate, da se je moral farovški privrženec nad njimi zjokati. Ali farovž je vas, ki ste začetkoma volilnega gibanja bili v velikanski večini za kandidate kmetije, prijel s strašilom, da vas ne bo pokopaval, krstil, poročal, rekel vam je, da pomagate cerkve podirati, da pridete gotovo v pekel, če farovški kandi-datje ne zmagajo. Rotil vas je v spoved-nici, rotil pri izpraševanju, rotil vas doma in v cerkvi. Nazadnje jih je veliko izmed vas izgubilo pogum. Vaše ženice so bile nahujskane. Pravi mož je moral biti tisti, ki je kmetskemu kandidatu zvest ostal, mož brez strahu. V teh volitvah ste videli, kaj je še našim duhovnikom sveto. Vse, kar je vam vernim katoličanom bilo v veri sveto, vse ste videli za vaše glasove metati v blato. Bilo je to barantanje, kakor ga slov. svet od časa luteranske dobe ni videl. V tabernaklih so stali: Vencajz, Pfeifer, Povše, Žitnik, Pogačnik. Pred njimi so vas silili duhovniki poklekniti in jih moliti. 7700 vas je bilo na vsem Kranjskem, ki niste hoteli poklekniti pred temi svetniki. Veliko tisoč tistih tudi ne, ki jih ni prišli na volišče. Zmagali so farovži s svojim strašilom.
Kaj hočete, možje brez strahu! Tak je bIov. svet. Poskusili ste ustopiti za vaše kmetsko gospodarstvo. Farovž vam je za-klical: roke stran, zato bomo mi skrbeli, kakor bo nam kazalo. Farovž je močnejši, kakor vi kmetovalci. Ce bi vsi tisti pomnožili vrste vas korajžnih, ki so se volitve izdržali, kaj bi vas več bilo in zmagali bi proti Žitniku, Povšetu in Pfeiferju. Tako pride, če kmet puško v koruzo vrže.
V tej  volitvi ste vi korajžni kmetovalci videli, da gre farovžu za njegovo
kasto. O tem vas je vseh 7700 prepričanih. Proti pravim kmetom-kandidatom in tako huda gonja! Ali so se jih v farovžih bali teh vaših mož!
Zgubljena je bitka. Ne tako kmalo dobite iz vaše srede take može za kandidate, kakor so: Božič, Globočnik, Lenarčič, Pire, Zupančič. Kdo še bo zaupal kmetskim volilcem, katere lahko mleko-zobni kapelan tako ustraši s peklom in hudičem, da ne vedo ali so moškega ali ženskega spola! Zapravili ste tudi mnogo vašega kredita. Boste še iskali take može, pa jih ne boste našli, jih ne boste dobili ven na plan. Zadovoljni boste morali biti z vsem, kar vam bo farovž voliti dal Tudi pravega osla vam lahko dajo. Tarnajte, kakor hočete, da hodi vaše gospodarstvo na kant, da morate v Ameriko, na Vestfalsko. Farovž, ki je že toliko vaših izgnal v tujino, je neizprosljiv, j© neusmiljen, dokler vas je strah pred njim. Le pred korajžnimi ljudmi je njega strah in teh je med toliko tisoč kmetovalcev na Kranjskem le 7700 bilo.
Nosite, trpite dalje, in če enkrat berete, kako se mej avst. Nemci in mej Čehi kmetje gibajo in po kmetovalcih-poslancih za-se, za svoje kmetije skrbijo, otrinite si solze iz oči,
Slovenec je bil tlakar farovžev, a v vaših rokah je vaša usoda. Ustani kmet, dvigni se, sicer si izgubljen. Klerikalizem je že veliko Slovencev ubil in bo Še nas, kar nas je na svetu, če se mu ne upremo. Na noge, kmetski stan, zakaj če se ne ganeš, bo rekla zgodovina: Slovenski narod je umrl, ker ni imel toliko moči, da bi bil stri klerikalnega gada, ki mu je iz-pijal kri. _
Dopisi.
Iz Št. Jerneja, 18. decembra. Zbranih smo imeli 200 volilcev. Zajutrkovali smo skupno in volilci so dali glasovnice pregledati; vse je bilo v redu. Napisali smo na zahtevanje za Globočnika, kar je še bilo prazno. — Nič se ni mej volitvijo prepisavalo. Prišlo jih je pozneje več poštenih naših. Ali od 274- oddanih glasov je bilo glasovnic za Pfeiferja 175, za Globočnika 99. Možje so dobili pri izpraševanju v farovžu glasovnice izpolnjene za Pfeiferja. 100 naših je vrglo na Globočnika glaseče se glasovnice pri oddaji glasovnic stran; našli smo jih pozneje zunaj volilnega lokala. Tako so v farovžu učili. Bali so se odkritega boja. Glasovnic je bilo v Št Jerneju dobiti od klerikalcev, kolikor sejihje hotelo. — 430 je bilo upisanih volicev. Veliko volilcev pa Bta župan Polancin dekan Fettich-Frankheim iz volilnega imenika izbrisala
Ljudje niso reklamirali. Mislili so si, če me davkar najde, me bo tudi občinski sluga, kadar so volitve. Poznejše reklamiranje je glavarstvo odklonilo. Volitev se vrši. Naši agitatorji povedo, da je najmanj 200 glasov za Globočnika oddanih. Pazili so. Mej volitvijo se ni nič črtalo in prepisavalo. Ali dobili so pri izpraševanju naši tudi glasovnice za Pfeiferja. Dekan je sedel v komisiji. — Prišli smo po vo-litvi skup v isti gostilni. Bilo nas je 150. Ko se zaključek volitve naznani, je velika razburjenost. Goljufija! Ta goljufija se najde v dvojnih glasovnicah. Štejmo se! Vrata zapreti! Tu vidimo, kako nekateri vrata iščejo in ven begajo. Ostale poštenjake so pa naši, ko so se prepričali o njih nezvestobi, ven napodili. To se je dogajalo mej kmeti, ki so enkrat šteli mej najboljše kmete na Dolenjskem. Oj kako hodi s slabim gospodarstvom tudi moštvo našega kmeta v zaton! Pa ne samo slabše gospodarstvo je vzrok, da gine moštvo in poštenje. Vpliv politiku-jočih duhovnikov je naše ljudstvo pokvaril, ti politikujoči duhovniki so ubili v našem ljudstvu tudi poštenje in nravnost.
Ponikva ob južni železnici. Naša dva črnosuknježa začela sta posnemati srbo-rite kranjske pope in na vse kriplje agi-tirata in pridušata volilne može, da bi oddali  glasove  za  škofovega kandidata ŽiČkarja. Župnik je na dan pred volitvijo volilnih mož na prižnici rohnel in žveplo pljuval na svoje verne poslušalce, ker je zvedel, da so brali liberalni volilni katekizem. Umevno je, da je popom to neprijetno, če kmet zve, kakšni prijatelji ljudstva so dukovniki. Župnik je rekel, da je vse zlagano, kar stoji v volilnem katekizmu. To je lahko reči.  Ali dokazati, dokazati to je težko. Mi kmetje vemo najbolje, da je vse res, kar pove volilni katekizem, ker kmetje poznamo duhovnike, da so največje pijavke na ljudskem telesu in najbolj ne-nasitljive stvari. Dolgo časa smo kmetje voljno   prenašali,   da so nas duhovniki tlačili  in  izžemali,  sedaj  pa  mora biti temu konec, in na vsa usta jim bodemo povedali, da stoji ljudstvo nad duhovniki in ne duhovnik nad ljudstvom. Ti ljudski požeruhi morajo enkrat zvedeti, da je v občini kmet gospodar, ne pa far, kateri je le uradnik cerkvene oblasti in pa služabnik božji. V cerkvi naj nas uči, in poslušali ga bodemo, v posvetne reči naj pa se ne vtika. To bi bilo res sramotno za kmeta, katerega rod je morda že nad sto leti v kaki občini, če pride potem v faro kak mlad za ušesi še moker kaplanček, in ta ga hoče potem komandirati v vseh posvetnih stvareh. A kmetje! Pomislimo, ali Vam kedaj pošlje škof domačina za duhovnika, ne. Ne, pošlje Vam kakega »per-leka« in ta tuj človek nam v domači fari in v domači občini zapoveduje v posvetnih stvareh in ukazuje, koga naj volimo v tajne zastope. Ali je to prav ? Nikdar ne in mi kmetje od sedaj naprej tega ne bodemo več trpeli. Sedaj bodejo farji spet hodili po beri in prišli k nam kmetom s praznimi žaklji, da jih napolnimo. Pošljimo jih k tistim  farovškim podrepnikom, ki so na dan volitve volilnih mož glasovali za farovške kandidate. Videli bodemo, koliko bodejo dobili. Trobenta mariborskih kanonikov in drugih farovških gospodov »Slov. Gospodar« je proglasil našo volilne može za farovške hlapce, češ, da so vsi razen jednega za Zičkarja. če so res, le
naj bodejo, zapomnili si jih bodemo dobro in tudi povedali, da so potem dvorezni nož. Upamo, da tega ne bode treba, ker jih predobro poznamo, da so zavedni in zanesljivi možje, ki imajo pa toliko poguma, da se ne bodejo udali župniku. Župnik pa naj bode miren in naj opravlja svojo službo, če hoče zadovoljno živeti med nami. Kaj čemo pa o kaplanu reči. Grehov ima toliko, da jih tukaj ne bi mogli našteti. Poboljšal se tako ne bode, in to, ker mu je greh prirojen. Svetovali bi mu pa, da naj preveč ne steguje jezika, da ga ne bodemo enkrat za tistega prijeli, in mu povedali v obraz, kar mu gre. V zadnjem času se farovški dopisnik prav rad oglasi v »Slov. Gospodarju« in prodaja tamkaj svoje laži. Vse, kar je pisal v telegramu soštanjskih volilcev na volilni shod v Kranju je gola laž. Telegram so podpisali samo kmetje, in je original s podpisi dobro shranjen. Kmetje, ki smo še naročeni na »Slov. gospodarja«, vrnimo ga in ne naročimo ga več. Naj ga berejo farovške kuharice, za druge ljudi tako ni. Naročimo raje »Rodoljuba«, ki je neodvisen list in se upa povedati tudi žegnanim gospodom svoje mnenje. Verjamemo, da je srboritim farovškim gospodom »Rodoljub« trn v peti in da se jeze, da ga prihaja okoli 50 iztisov na Ponikvo, in gospodje že kriče o zagrizenem liberalcu, ki goji »liberalizem«. Kaj je neki to za en tič. Kdor ne posluša fajmoštra ali kaplana, kdor ne daje bere, kdor ne pošilja v farovž puranov, kapunov, jajc itd., kdor fajmoštra in kaplana ne napaja, ta je liberalec, in če bi tudi ves dan tičal v cerkvi in ves dan molil. Taki so naši gospodje in taki bodejo ostali, dokler bodemo mi kmetje tako neumni, da jim bodemo slepo pokorni in jim za trdno vse verjeli.
Politični pregled.
Hud udarec za vlado. Sedanje ministrstvo je izgotovilo načrt zakona, po katerem bi se zvišal davek na žganje in bi se od tega pribitka tudi večje svote odkazale posameznim deželam. Treba jo seveda bilo, da ta zakon sprejmejo vsi deželni zbori. To pa se ni zgodilo. Dalmatinski dež. zbor jo ta zakon odklonil. To je seveda hud udarec, ker je morala vlada vsled tega umakniti svoj predlog.
Volitve. Doslej so bile volitve najzanimivejše na Kranjskem in v Gališki. Tudi v tej slednji deželi so duhovniki, kot zvesti služabniki grofov in škofov, delali zoper kmetsko ljudstvo in spravili v drž. zbor največ same ljudske nasprotnike, pokorno hlapce grofov in škofov.
Deželni zbori so sklicani sicer Le na kratka zasedanja, toda sejo so vzlic temu viharne. V Dalmaciji so začeli hud boj zoper vlado, in sicer radi bosanskih železnic. Na Tirolskem so se Lahi vrnili v dež. zbor, v katerega jih veliko let ni bilo, in so začeli obstrukcijo, pa tudi v češkem deželnem zboruje pričakovati viharnih sej.
Državni zbor bo sklican začetkom meseca februvarja. Ako ne bo obstrukcije, bo rešil začasni proračun in predlogo o vojaških novincih, potem pa se zasedanje prekine do velike noči, da se o tem pridobi čas za zasedanje dež. zborov.
Vojna v južni Afriki. Buri delajo Angležem veliko skrbi. Udrli so v angloško ozemlje, kjer niso bili Angleži pripravljeni
in Btoje sedaj pred mestom Ladybran<L Angleži so v velikem strahu, in njih za-povednik je zahteval, naj mu takoj pos-ljejo še 40.000 mož vojaštva, češ, da sicer ni vkrotiti Burov.
Domače in razne novice.
Deželni zbor kranjski se je sešel dne 19. decembra. V prvi seji je bil izvoljen samo finančni odsek. Načelnik tega odseka je letos napredni poslanec Gras-selli, poročevalec o proračunu je napredni poslanec Hribar. Časih so imeli vse to klerikalci v rokah, pa liberalci so jih odstavili, da vidi cela dežela kako malo veljave imajo klerikalci v deželi. Včeraj, v petek, je bil v deželnem zboru odobren začasni proračun.
Vesele božične praznike želi »Rodoljub« vsem svojim bralkam in bralcem ter jih prosi, da naj kakor skala trdni ostanejo pri kmetski stranki ter naj tudi v prihodnje delajo z vsemi močmi z* prebujenje kmetskega stanu.
Razširjnjmo „Rodoljuba". Letošnje izkušnje pri volitvah so nas izučile, da tam, kjer je »Rodoljub« razširjen, je ljudstvo dosti bolj vneto za volitve in ve, za kaj se gre, kakor pa drugod, kjer nimajo tega lepega lista. Od tistih, ki so nanj naročeni, je malokateri odpal in volil klerikalca. Zato pa je naša dolžnost, da storimo, kar je mogoče, da se list med narodom še bolj razširi. Priporočujmo lju~ dem list pri vsaki priliki. Ponudimo se jim, da bomo naročnino mi poslali zanje» ker ljudje mnogokrat ne vedo, kako s0 pošilja. Plačajmo tudi mi naročnino, s tem jim prihranimo vendar le nekaj krajca?' jev. Razširjanje »Rodoljuba« je v resnic1 misijonsko delo.
Slepar. V kamniški okolici se potep* mlad človek in pobira denar za maše, za očenaše, za zvonove in orgije za na Brezj0-Ljudje so mu že precej nametali, potepu*1 pa se jim smeje.
Iz pred sodišča. V Žužemberku se je vršila 7. decembra kazenska obravnava« ki je postavila hinjskega župnika Fra11" četa Zbašnika v prav čudno luč. Priče so pod prisego povedale, daje ta župnik izjavil »Saj cerkve se žiher poderejo, i1*1* župnik vsaj manj opraviti«. Ta župnik?^1 ima tako krivoverske nazore, pa je tudi ponarejal podpise in je prav čudno, ^a moža še niso zaprli.  Župnik Zbašnik J0 namreč pred sodnijo sam priznal, da p°^ križuje na cerkvenih poročilih in računi kjučarja Antona Pečjaka, kije že jednajs*0 leto v Ameriki.  To je sleparija, in če *a župnik  Zbašnik radi te sleparije ne b° zaprt, mora  ljudstvo izgubiti vsako z* upanje v pravosodje.  To je toliko b potrebno, ker je župnik Zbašnik tudi dr*^ gega ključarja Jožeta Novaka brez nJ gove vednosti podkrižaval na cerkven računih.  Pred postavo smo vsi jedna ' zato naj so tudi vsak kaznuje, kdor Sre.^ Če bo reven posel iz neumnosti v 9V°KQ poselskih bukvicah kaj prenaredil, ga ** koj zaprli. Ravno tista pravica naj v tudi za župnika Zbašnika. :0
Važna odredba.  Cesarska vladai bolniškim blagajnam prepovedala na ^. svoj   denar pri Sušteršičovi posojilnici« v Ljubljani, ker ta af jilnica ni varna, to so pravi, 1 pri njej ni pupilarno naložen.
Podraškega župnika Koller j a pretepli so v nedeljo zvečer neznani zlikovci dvorišču klerikalne gostilne, kjer je že Nekoliko večerov zbiral klerikalne smeti v fcoju zoper Božiča. Splošno se sodi, da je ^il ta namestnik božji tepen za to, ker je pisal v notranjske farovže in v »Slovenca« ^ajnesramnejše laži o g. Božiču, da bi ž *yimi duhovniki nevedne volilce begali, ln pa zato, ker je v nedeljo Podražane *ako surovo na leci napadal, ker so po Ogromni veČini za Jelenca glasovali, dasi ^e je on noč in dan trudil, da bi jih zoper božiča in Jelenca pridobil, da so ljudje demonstrativno iz cerkve odšli, V Podragi Je danes mnogo  smeha in zadovoljnih obrazov; mi pa tega odobravati ne mo-*emo, naj si je vzrok že ta ali oni; vse-^ako pa je to zanimiv pojav za našo duhovščino, da je v  mirni, tihi in krotki vipavski dolini tekom teh volitev že drugi *lučaj, da skušajo vipavski kmetje svojim "dušnim pastirjem že s pestmi dopovedati, da nočejo postati klerikalni hlapci. Morda Je pa na nje vplival tudi nauk krščanskega •Župnika Hladnika, o katerem moramo ob |>riliki povedati, kako zna svoji lepi Ančki Sobe zdraviti, in ki je rekel, da so pravi  katoliški  možje  tisti, ki so Božiča pred Košano dejansko napadli, *n da so prav  storili.  Župnik Koller |>asel je do lani tam na Babinem polji ob hrvaški meji pohlevne ovčice, kjer se je prav intimno bratil z znanim konsumar-jem Petrom v Starem trgu.  V zadnjem ^asu  prišlo je v vipavske  farovže več mladih petelinov, in med njimi tudi Koller, -kateremu se je vidno od kazala naloga •preobrniti napredno-narodno Podrago, ter Vzlasti odvrniti ljudstvo od župana in deželnega poslanca Božiča.  Že ob sedanjih Volitvah bahal se je Koller, da nima Božič Jiiti v domači   vasi nobene veljave, da <lobi jedva par glasov. Prav to je pa bilo povod,  da se je dvignila dne 12. t. m. ■ogromna večina vaščanov brez vsake agitacije na volišče, isto so storili tudi dne 18. t. m. in v kratkih dneh tudi pri obč. Volitvah.  Kakor ga je čitalnični odbor sramotno iz čitalnice izbacnil, tako mu bodo tudi Podražani pri raznih volitvah pokazali, da ne potrebujejo v posvetnih ■Zadevah njegovega varuštva. Babinopoljce je ob slovesu on prav surovo razžalil, Podražani ga bodo pa že prej obrzdali in in ohladili, če tudi ima zelo vročo kri. O tem pa naj bo že naprej prepričan, da se Je hudo zmotil, misleč, da si bo s preganjanjem   narodnonapredne   stranke v fodragi pri škofu milost in boljšo faro prislužil.  Za tako pastirsko delovanje je siaše polje nerodovitnejše od kraških skal.
Nasilstvo še v smrtni uri. Z Goč pri Vipavi se nam piše 17. decembra: Kksmisijonarju so pač dobre krono liberalcev, a za dušo istih se ne zmeni! Neki Ud bralnega društva »Triglav« leži na •smrtni postelji. Sinoči so poklicali eksmi-sijonarja k bolniku, da bi ga spravil z fcogom, predno zapusti to solzno dolino. f*op je sicer z dvema cerkovnikoma prišel ^ bolniku, a prvo vprašanje, ki ga je stavil nesrečnežu, je bilo: »Ali se odpoveš »Triglavu«, sicer te ne izpovem!« »Ne — odgovori bolnik. — ker ne vem zakaj?« Kakor blazen je zbežal pop od njegove Postelje ter kričal: »Pogubljena je tvoja duša, — tebi ni več pomoči!« Takoj poceni hiteli so po kaplana v Vipavo, kateri -Je moral na povelje dekanovo, pozno v
noči na Goče. A tudi ta ni absolviral bolnika, dasiravno mu je dekan ukazal, da ga mora, ne glede na stranko, ako se le hoče izpovedati. — Radi tega je naše ljudstvo tako razburjeno in zahteva, da se popa Ferjančiča prej ko mogoče spravi od tod, sicer bode primorano storiti druge korake. Še nima ta človek dosti dveh hudodelstev na svoji vesti.
Dokaz krivo verskega mišljenja. Dne 12. t. m. je pod Nanosom umrl neki bolnik, ne da bi bil dobil sveto popotnico. Oba duhovnika sta bila na volišču in kaplan je tako rogovilil, da ga je moral orožnik z bajonetom krotiti. Ker sta ta dva duhovnika rogovilila pri volitvi, mesto da bi izvrševala svojo dolžnost, sklepa ljudstvo po vsi pravici, da se jima zdi volitev bolj važna, kakor podelitev svete popotnice, in da mislita, da človek tudi brez svete popotnice lahko umre. To je seveda popolnoma krivoversko mišljenje, kateremu se mora vsak pošten človek odločno upreti.
Netopir v Logatcu. V nedeljo je prišel Žitnik-Netopir v spremstvu dr. Schvveitzerja strašit v Logatec, a naletel je tako slabo, da bo ta izlet vse žive dni pomnil. V Dolenjem Logatcu so ga izvižgali, v Gorenjem Logatcu so mu priredili mačjo godbo, na kolodvoru pa sta klerikalna junaka bila nagnana z gnjilimi jajci.
Med ljudstvom sedaj hudo vre. Spominjajo se še nekateri leta 1848. in pripovedujejo si nekatere zanimive dogodbe. Tukaj jedna: Tlaka je bila odpravljena, Leskovžki dekan pa je še vedno od svojih podložnih zahteval, da mu tlačanijo naprej. Zbere se več posestnikov v leskovškem žup-nišču, in jeden mož prime dekana ter ga vleče po stopnjicah in ga sune skozi vrata. Ravno tako zgodilo se je jednemu kaplanu, dasi je na kolenih prosil, naj mu prizanese Dekan seje peljal tisti večer v Novo mesto, poprej pa pokliče svojega hlapca ter mu da 200 gld, z naročilom, da naj dekanovo pristavo zažge. Hlapec si to vendar ne upa storiti, in naznani to drugemu kaplanu, ki je bil pri ljudstvu priljubljen. Ta mu to odsvetuje, reče pa mu, da naj denar le zase porabi. Cez nekoliko dni pridejo vojaki iz Novega mesta, in so hoteli gnati kmete v zapor, ki so pristavo zažgali — pristava pa je še stala. Ta dekan je živel potem še dve leti v Novem mestu, a nazaj med svoje farane, katere je hotel pustiti po nedolžnem zapreti, se ni upal več.
V spovednici. »Soča« poroča: Gori v gorah se je bila napotila žena nam znanega posestnika k spovedi. Gospod Jakob je bil kaj hitro pri kraju, obsenčil jo je z milostjo Božjo in oblagril z odvezo — tako hitro je šlo — namesto pouka in srčne tolažbe pa je nastopila v spovednici agitacija za volitve volilnih mož! Mož te ženo je bil trd naprednjak, ki se ni hotel upogniti vednemu nadlegovanju gospoda Jakoba, da bi volil za njegovo stranko. Ha, zdaj pa je prišla žena v past, kakor za nalašč za gospoda Jakoba! Pozabil je na svetost kraja in zakramenta ter začel agitovati in prigovarjati ženi, naj vpliva na moža, da bo volil, kakor on hoče. Nune je priduševal ženo že naprej, naj vpliva na svojega moža, kar je ta obljubila. Ali nuncu ni vedala dati druzega odgovora nego ta: »Prosila in prosila sem, ali nič ne pomaga.« In kaj je zahteval na to brumni gospod Jakob? »Ako bo hotel, že veste, kaj čem reči, »tisto malo reč«, pa
ne pustite, ako ne poreče, da bo volil z mano! Saj ste razumela, kaj čem reči? To morate obljubiti in tako storiti! Saj veste, kaj čem reči!« Ti, uboga spoved-nica! Tako daleč tje notri v zakrito zakonsko življenje je morala seči! In kako pokora je bila naložena zakonski ženi! Čudno je bilo pri srci ubogi ženi, ki je prišla v spovednico po srčni mir, odšla pa razočarana, s polnimi ušesi o volitvi volilnih mož, da mož mora voliti z nun-cem, česar ona sicer nič ni razumela, pokora pa se glasi, da ga mora pregovoriti, in če ga ne pregovori, pa ona ne
sme-----. Vsa reč je prišla v
javnost, ker ljudje niso več tako nespametni, da bi se ozirali celo na take zahteve gospoda Jakoba, marveč se zgražajo nad tako agitacijo v spovednici. — Zdaj ga vprašamo: Katera stranka na svetu razpolaga s tako strašnimi sredstvi? Torej niti pri spovedi naše žene niso varne pred klerikalno hujskarijo? — Tudi nam pride na misel ona znamenita nemška brošura o zlorabi spovednice, ki je bila v Ljubljani zaplenjena! — Rojaki! To nam daje mnogo misliti!
„Slovenčevci8 so od samega veselja pijani. Ti tonzurani kljukci so se morali za svoje mandate proklicano tresti, ker bi drugače ne divjali tako, kakor divjajo sedaj. Lažnjivi »Slovencev« podlistek »Bajka o Johani na smrtni postelji« nam kaže farško surovost pijanih naših duhovnikov v taki luči, da se morajo »dušni pastirji«, ki stoje krog »Slovenca«, vsakemu pametnemu človeku studiti, kakor podgane, lazeče po gnoju. Omenjena bajka pričenja se takole:
»Umrla je. Lep zimski dan je bil; ona je pa umirala. In stare žene iz vasi so ji pele našo lepo pesem: »Smrt na vrata potrklja: Ljuba Johana, al' si doma?« Dolgo časa se je mislilo o umirajoči, da je možak. Ob smrti pa se je jasno izpre-videlo, da ni, da je bila le potvorjena baba. V Poljanah so jo krstili za Janeza. Zmotili so se; bila je Johana. In sedaj je umirala!
Šest sinov je stalo poleg njene smrtne postelje, vsi obupani in neutolažljivi. Gledala jih je milo. Zeblo jo je v srce: zapustiti jih ji je bilo treba. In govorila jim je v slovo in razkrila jim je svoje ostarelo srce:
»Jaz sem vas le varala. Izdajala sem se za vašega očeta, bila sem pa le baba, navadna beraška baba. Nič več, nego baba! Govorila sem po babje, delala sem po babje, in vi ste se z menoj vred obnašali po babje.«
Prezgodaj se veselite svoje »zmage«! Kdo je baba, ki umira pokaže prihodnost. To pa je gotovo, da vam dr. Tavčar ne napravi veselja, da bi kmalo umrl. Za sedaj ste z lažjo in lečo še obdržali svojo pozicijo, če tudi s težkim denarjem. Stranka, katero vodi duhovski stan, ki vsaj na Kranjskem obstoji nad dobro polovico iz resničnih, pijanih in beraških bab, taka stranka nima bodočnosti!
Šegavi liberalec in prismojeni klerikalci. V Dobrničah, kjer so časih posebno častili sveto Cilko, so ljudje večinoma se precej kratke pameti. To zelo razširjeno lastnost je neki šegavi liberalec izkoristil, in oni dan, ko je bil dr. Tavčar v Sadečah, dobrniškim klerikalcem na-tvezil, da pride dr. Tavčar popoludne v
slavnoznane Dobmče. Takoj so bili vsi dobrniški klerikalci na nogah. Zbralo se jih je kacih 700, in seveda je bil mej njimi tudi neki blagoslovljeni gospod. Veselja so jim žarela lica, in živo so se pomenkovali, kako bodo dr. Tavčarja pre-mikastili in mu pregnali željo, spraviti črne gosenice s kmetskega hrbta. Delali so take naklepe, da jih je omenjeni blagoslovljeni gospod celo svaril, češ, samo tepsti ga ne smete, drugače pa lahko naredite ž njim kar hočete. In čakali so možje v družbi ženic in otrok, čakali potrpežljivo od 2. ure popoldan do 7. ure zvečer, vzlic mrazu in z lic jim je žarelo sveto navdušenje za blagor farovške bisage in na čast dobrniške patrOne svete Cilke. Bili so lačni in žejni, a čakali so vendar. Zeblo jih je, a čakali so vender in si delali gorkoto s tem, da so preklinjali kakor slavonski drvarji. Toda dr. Tavčarja ni bilo. Mudil se je v Radečah in še na misel mu ni prišlo, obiskati dobrniške janičarje. Ko se je bilo že stemnilo, raznesel se je glas, da je dr. Tavčar že prišel. In zdaj so ga šli dobrniški katoliški možje iskat po gostilnah. Hodili so od gostilne do gostilne in se grozovito jezili, da jim dr. Tavčar ni naredil veselja, da bi bil prišel v Dobrniče. Konečno so so razšli, seveda več ali manj nadelani, a tolažeč se z mislijo, da se jih je dr. Tavčar ustrašil. Radi bi videli te smešno farovške podrepnike, kake obraze so naredili potem, ko so izvedeli, da se je poreden liberalec iz njih norca delal in jih prav dobro »nafarbal«. Ker pa si Dobrni-čani tako žele spoznati dra. Tavčarja, jim povemo, da ga bodo imeli priliko videti in slišati v Dobrničah samih, in sicer še predno mine leto dnij.
Kres ob katoliškem shodu pred sodiščem. Za časa katoliškega shoda so hoteli klerikalci na Gradu napraviti velik kres. Navozili so tja velikansko grmado suhljadi in se v naprej veselili, kako bo plamen to grmado razsvitlal Ljubljano in kazal sijaj klerikalizma. A to veselje se jim je izjalovilo.  Velikanska grmada je že popoludne zgorela. Takrat se je vse mesto smejalo, klerikalce pa jo same jeze kar krč popadal. Seveda so »požigalca« takoj oznanili sodniji in pričakovali, da bo obsojen   kar   mogoče   naj strast nej še. Pasar Kregar je nastopil pri tisti obravnavi kot pravni zastopnik privatnega udeleženca »krščansko-socialne zveze« in zastopal je svojo stvar tako izvrstno, da je bil obtoženi   »požigalec«   Adolf Praček obsojen na 5 dni zapora, na plačilo odškodnino 15 gld. in na povrnitev pravdnih stroškov. Krščanski socialci so to sodbo vzeli z zadoščenjem na znanje, in si tisti dan privoščili obilne merico žganih pijač, tako da so bili prav tako skrivnostno-sladko ginjeni, kakor tedaj na katoliškem shodu, ko so gledali »vzoritega« kardinala Missio. Toda ta radost je bila prenagljena. Apelno   sodišče je  namreč »požigalca« Pračeka popolnoma oprostilo. Krščanski čestilci  sv. Miheljna  so se torej zopet jedenkrat korenito blamirali.
Pravi vzrok klerikalne zmage. Zadnji »triumpf«, ki ga je klerikalna stranka izigrala in s tom tudi tri za svojo stranko izgubljene mandate obdržala, bile so pridige, katere so se mesto božjih besed minulo nedeljo z raznih lec — seveda na višji ukaz Čule: »Kdor bo brez-
verca (to je narodnega kandidata) volil, ga ne bomo, ako je še samec, poročili, ako bo oče postal, mu ne bomo otroka krstili, in ako bo on, ali kdo izmed njegove rodbine na smrtni postelji ležal in zadnje popotnice želel, mu je ne bomo dali, in če bo potem umrl, ga ne bomo v blagoslovljeni zemlji pokopali«. Ni vrag, da ne bi tako imeniten recept pomagal! Take »božje« besede morajo izdati, in kakor se je pokazalo, so tudi izdale, sicer bi bili gospodje Pfeifer, Povše in Žitnik danes brez mandatov. V soboto imeli so naši kandidati v teh treh okrajih še zanesljivo večino. Vsled teh propovedi pa je kar po 50 — 100 odpadlo. Na ta način so nam te »božje« besede do malega 2800 glasov snedle. Toda le korajžno na započetem delu naprej! Ni treba obupati. Volilce se mora poučiti, da se teh »božjih« besed ni treba prav nič bati, ker se ne bodo nikdar vresničile, kajti »gaspudje« se ničesar bolj ne boje, kakor Ricmanj II., III. itd. Prirejajmo torej shode po vsej deželi in poučujmo ubogo zbegano ljudstvo!
Dober fajmošter. Piše se nam: Slučaj me je zanesel te dni v vaško gostilno na Gorenjskem. Pri mizi so ga vlekli trije kmetici, že precej skrivnostno-sladko ginjeni. Kar udari jeden ob mizo in pravi: »Pri moj' duš', tako dobrega fajmoštra, kot so naši, pa ne najdete kmalo? Tiste popirje, ki nam jih je okrajni glavar poslal zaradi volitev, so kar sami popisali, in ko sem jih vprašal, koliko sem dolžan, so rekli, da nič ne rajtajo.« —• Pa naj še kdo reče, da tisti pregovor ne laže, ki pravi, da f . . zastonj niti zaveka ne!
„Družinska pratika". V roke nam je prišla družinska pratika. To je konkurenčna pratika proti stoletni Blaznikovi. Zopet nov dokaz, da hoče klerikalizem vso požreti! Uničiti hočejo, zdaj pod jednim, zdaj pod drugim imenom vse obrtnike in trgovce. Nobeno sredstvo ni tako umazano, (tu božja podoba — tam žlindra), samo da nese in škoduje obrtniku in trgovcu. Ta družinska pratika ima na čelu podobo »svete družine«. Torej sveta družina pomagaj umazani konkurenci. Sredi pratike je tudi v barvah reklamna podoba Misslerja, moža, ki ljudi čez »veliko lužo« vozi. Upanje imaš, ti ubogi slovenski kmetski trpin, da kadar te klerikalizem popolnoma izmolze, izveš vsaj iz duhovniške pratike, po kateri poti pridoš najhitrejšo v Ameriko, in kdo te tja spravi, kajti beračev klerikalci ne marajo. Vrzi, slovenski kmet, to družinsko pratiko klerikalcem v obraz nazaj in povej jim, da sveta podoba spada v mašno knjigo in v cerkev, živinče pa v hlev.
Mariborski občinski svet. Pri zadnjih dopolnilnih volitvah v mariborski občinski svet so v tretjem razredu zmagali socialni demokratje. Občinski svet je imel dno 17. t. m. sejo, in v tej seji jo kratkomalo razveljavil volitev iz tretjega razreda, češ, da trije izvoljenci nimajo pasivne volilne pravico, da je bilo oddanih 59 neveljavnih glasov, in da so sploh socialni demokratje pri volitvi nepošteno postopali. — Ko bi državni zbor tako strogo postopal, bi moral razveljaviti vso volitve, ki so se vršile ta mesec na Kranjskem, zakaj tako nepošteno, kakor so klerikalci pri nas postopali, se niti v Ga-
liški ne upajo. Klerikalna korupcija n* Kranjskem smrdi do neba.
Umrl je tržaški rodoljub g. Jakob Man koč, lastnik poznane tvrdke in?o£j vzorne narodne rodbine. Pokojnik je bil značajen, požrtvovalen domoljub, kakorš* nih imamo Slovenci malo. Dosegel je vi' soko starost 89 let, Mir njegovi blagi dušu
Samomor. Znani gostilničar Erjavec (Jezernik) v Gaberju se je dne 14. t. m* ustrelil v svoji spalnici. Vzrok je neznan. Na lističu je pustil pozdraviti svoje celjske somišljenike, župana Stiegerja, Wallanda i. t. d.
Potres. 17. t. m. okolu polu 3. p°~ poludne so čutili v Črnomlju 4—5 sekund trajajoč potres.
Požar. 16. t. m. zjutraj je gorelo prI posestniku Jakobu Berniku v Hrašah ter je škode za 1400 K. Zažgal je menda tast, Jožef Blaznik, katerega so zaprli.
Očeta je umoril v Arku neki Iva» Benuzzi. Oče je ležal bolan na postelji* ko ga je sin z nožem zabodel trikrat-Morilec je bil že dvakrat v blaznici.
Najpobožnejše mesto je menda Hoch v Kanzasu. Tam so namreč ženske dosegle, da se mora pred vsako gledališko predstavo moliti.
Mož s petero ženami Pred londonskim policijskim sodiščem je stal te dm neki mož, ki seje zval Hali, King, Charter, Palmer, VVatson, Wilson, Scott, Baines in Cascela. Imel je petero žen, izmed katerih so bile tri pri obravnavi kot priče. Mogoče pa je, da je imel še več žen. Slepar je lovil služkinje z inseratom. Oglasilo sejo vedno dosti možaželjnih žensk. Slepar jo izbral n^jpremožnejše ter se oženil ž njimi-Z nekaterimi je živel kratko dobo, ji pobral denar in zginil. Včasi je imel kar po več žen ob jednem.
Vsa družina umorjena. Iz Vitebska, zahodnoruskega mesta poročajo, da 30 neznani zločinci na posestvo Adamovo umorili židovskega najemnika Abramo\vitcza, njegovo ženo in pet otrok in troje poslov* Nato so hišo oropali in zažgali.
Medaljo v želodcu je imelo neko triletno dekletce na Nemškem dalje časa-Zdravniki je niso mogli odpraviti in niti z Rontgenovim aparatom zaslediti. Dekletce je bolehalo, končno pa medaljo iz* bljuvalo samo.
Hamburg brez razsvetljave. V soboto zvečer so v Hamburgu v nekaterih ulicah ugasnile vse električne svetilke. Mnogo prodajalnic jo prenehalo prodajati, in v gledališču Thalia so morali nehati & igranjem ter poslati ljudi domov.
Loterijske srečke.
Gradec, 7. decembra. 69, 07, 51, 52, 81.
Brno, 12. decembra. 24, 35, 80, 85, 9.
Dunaj, 7. decembra. 7, 52, 81, 36, 11,
Lino, 15. decembra. 34, 51, 56, 63, 13.
Praga, 5. decembra. 11, 24, 13, 89, 58.
Trit, 15. decembra. 19, 68, 62, 48, 67.
Tržne cene v Ljubljani
15. decembra 1990.
PSenica, 100 kg Rež, „ . Ječmen, „ Oves, „ . Ajda, B . Proso, „ Koruza, „ Krompir, Leča, Grah, „ . Fižol n . Maslo, kgr. . Mast, „ . S peh svež, „ .
lit.
K	9
16	—
13	
13	20
13	
11	-
17	-
12	
4	40
—	21
	20
	16
2	_
1	40
1	30
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno. . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečje
Svinjsko „ „ KoStrunovo ,, „
Piščanec.....
Golob......
Seno,  100 kilo   . . Slama, „    ,, .  . , Drva trda, klftr. . . „ mehka,   „   • •
K	p
1	44
1	90
	8
	16
1	28
J	2q
I 1	40!
	80)
1	30
	45
4	20
A	—
8	
5	—1
Odgovorni urednik dr. Ivan Ta v Car.
Lastnina in tisek „Narodne Tiskarne* v Ljubljani.