Poštnina plačana t gotovini.
IZHAJA VSAK TO KEK, CETKTEK L\ SOBOTO.
Krč
Cena posamezni številki Din 1'5C.
   -------------------------
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino^ industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
leto XVI.
V Ljubljani, v četrtek, dne 13. julija 1933.
štev. 78.
‘28 velikih mednarodnih konferenc je bito v povojnih letih in vse te konference 80 veljale tako veliko denarja, da bi bilo •kogoče s tem denarjem izvesti velika jav-dela. A uspeh teh konferenc? Ne dosti toanj k.o nič in ljudje so se na to redno bfezuspešnost konferenc že tako navadili, da sploh nihče več ne veruje, da bi moglo P^iti zboljšanje od kakršnekoli konferen-to. Konference so med ljudstvom izgubile ^sak kredit.
In vendar so na teh konferencah tudi tocžje, ki slove po svojem strokovnem ®ianju, ki so tudi pošteni ljudje in ki bi v resnici hoteli najti pota za zboljšanje. A kljub temu se končujejo vse konference z •touspehom ali pa kvečjemu s papirnatimi resolucijami! Zakaj to, zakaj tudi naj-&Posobnejši ljudje ne morejo nič doseči?
, Odgovor je na dlani. Ker je osnovna za-.eva vseh teh konferenc, da se velikih dobičkov ne smejo dotakniti. Veliki dobički Sakrosanktni, veliki dobički so nedotakljivi! in ker vlada ta aksijom, zato so tudi vsi sklepi konferenc polovičarski, zato se ne gre nobenemu vprašanju na dno! Tako pravi n. pr. danes Amerika, da je Prvo in najvažnejše, da se zvišajo cene. Ko kodo cene visoke, bo takoj zopet nastopilo blagostanje. Resnica pa je, da bo blagostanje nastopilo samo za prav velike tvorui-Čarje, ker je znano, da delavske plače nikdar vzporedno ne naraščajo z dvigom cen. Kljub višji delavski plači se dejansko pla-^toa sposobnost delavca pri višjih cenah ae bo zvišala in vsa nova teorija Amerike Se bo izkazala kot napačna, ker služi le Velikim dobičkom.
Vprašanje žitnih cen enako uči, da so y®liki dobička nedotakljivi. V Podonavju 1® bila n. pr. od nekdaj doma žitna produkcija in od nje zavisi življenje vsega prebivalstva. Ce žitna produkcija preneha, je Podonavje brez zaslužka. Druga pa je stvar v velikih čezmorskih državah. Tam se je Pričela industrijska proizvodnja žita iz špekulativnih nagibov in tam ni nobeno avtohtono prebivalstvo vezano na to produkcijo. Najbolj naravna posledica bi zato bi-a’ da te države omeje žitno produkcijo, a 011e zahtevajo, da jo omeje tudi podonavske države, čeprav te od žita žive. Oni, ki ‘uiajo velike dobičke, nočejo nič popustiti, Spuste naj le oni, ki že itak nimajo dosti.
Neštetokrat je že bilo ugotovljeno, da je sedanja gospodarska kriza v prvi vrsta posodica zmanjšane kupne moči prebival-sK’a. Naravna posledica te ugotovitve bi korala biti, da se zviša kupna sila prebivalstva. To je le mogoče na ta način, da Judje več zaslužijo, ali pa da vsled sploš-^bga zvišanja cen dobe pri isti plači več Pridelkov čn izdelkov. Ce bi n. pr. v Nem-‘ii aK na Češkoslovaškem znižali carino 113 pridelke, bi se tam takoj vse pocenilo, a pruski junkerjii bi manj zaslužili. Zato 86 carine še povečujejo, če bi se drugod ®iizale nekatere zaščitne carine na indu-y rijske izdelke, ko n. pr. pri nas na slad-
or, bi se tudi življenje pocenilo, a manj ibi zaslužili oni , . ., , .	...	, , V
ki delajo velike dobičke!
\ eliki dobički so ipač nedotakljivi in zato ne pridemo iz sedanje stiske. To dokazuje tudi vsaka konferenca m to se vidi tudi na londonski konferenci. Govori se le o raznih teorijah, ki pri vsej svoyt nčeno-®ti ne morejo prinesti nobene rešitve. Kaj-
vse vprašanje je veliko bolj enostavno. Treba najti pogum za rešitev, da se bo ^a-ko blago raje delilo med potrebne za-st°nj, kakor pa da bi se ga uničevalo. S 'isto kavo, ki jo vsako leto zaradi cene uni-Clljejo v Braziliji, bi mogli v drugih držar 'ah izvesti velika dela, ki bi dvignila; bogastvo dežel in bi mogle polagoma te ku-P°vati tudi nekdaj odvisno kavo. In podimo je 7, vsemi drugimi pridelki in dz-v6'ki, ki se uničujejo zaradi višje cene.
Na
ta način se pomaga samo nekaterim
producentom, da ohranijo svoje velike dobičke, račun za te dobičke pa morajo plačati vsi drugi.
Protidraginjski zakon proti velikim dobičkom, ki pa bi se moral seveda tudi izvajati, je najboljši izhod iz krize. A takšen zakon bi se moral izvajati v vseh dr-
žavah, ker drugače ne bi imel pravega učinka. Niti misliti pa ni na to, da bi mogla katerakoli mednarodna konferenca skleniti ali tudi le priporočiti takšen zakon. Zato; pa so tudi vse konference brez uspeha, ker so brez meči napram velikim dobičkom, ki so izvor vsega zla.
Ito tč	Gdto&UcHnfr!
Obcestna meča Vlacadne banke {e tceba	iZati!
Vsi naši gospodarski stanovi, tako slovenski, ko srbski in hrvaški, so že več ko enkrat naglasili svojo nujno zahtevo, da je treba obrestno mero Narodne banke na vsak način znižati. Na neštetih shodih in zborovanjih naših trgovcev, obrtnikov in industrijcev je bila ta zahteva podkrepljena z veljavnimi argumenti in enako je donela ta zahteva tudi z zborovanj srbskih in hrvatskih gospodarstvenikov, da moramo mirno reči, da so bili v tem vprašanju vsi jugoslovanski gospodarstveniki enega in istega mnenja, da namreč treba obrestno mero Narodne banke znižati. Proti tej strnjeni fronti vseh jugoslovanskih gospodarskih ljudi in proti tej enodušni zahtevi našega gospodarstva pa je sedaj nepričakovano nastopil v »Slovencu« g. I. A. Ni naša naloga, da bi razpravljali o motivih teda nenadnega nastopa g. I. A.-a proti gospodarskim krogom, pač pa se moramo baviti z nastopom samim, ker bi mogel povzročiti, da bi naše gospodarstvo še naprej trpelo pod pezo previsoke obrestne mere.
Kaj torej pravi g. I. A.? — Predvsem zelo globokoumno ugotavlja, da si mora biti na jasnem, kdor hoče debatirati o obrestni politiki emisijske banke, kako ta skrbi za zadosten promet z gotovino. Ker mislimo, da smo v to tajnost prodrli, sledimo nadaljnjim izvajanjem g. I. A.-a, ki pravi v glavnem:
Za obtok gotovine so najvažnejša eskontna in lombardna posojila. Pri nakupu teh se morejo postaviti emisijske banke le na dvoje načelnih poslovnih stališč. Ali eskon-tira emisijska banka menice brez ozira na lastnika, samo da odgovarjajo menice njenim predpisom glede kratkoročnih posojil, ali pa se ozira na kreditno sposobnost lastnika in mu kredit kontingentira. V prvem primeru mora biti obrestna mera tem višja, čim nižje je kritje. Pri kontingentiranju se navadno 'dogodi, da je ves eskontni in lombardni kredit razdeljen med denarne zavode, čeprav je po svojem bistvu namenjen predvsem trgovini in njenemu prometu. Slaba posledica tega sistema je, da morajo trgovci plačevati še denarnim zavodom posebno provizijo, ki znaša običajno 25 do 50% obrestne mere emisijske banke. Druga slaba posledica kontingentiranja pa je, da se v primeru nelikvidnosti denarnih zavodov spremene vsi kratkoročni krediti v dolgoročne. Predpis o odstotkih zlatega kritja vzame emisijski banki možnost dajanja novih kreditov in tako pridemo avtomatično do tega, da imajo kredite le podjetja, ki so si znala pravočasno pridobiti kredit emisijske banke, dočim druga žive ali hirajo ob privatnem kreditu.
Pri naši Narodni banki je odstotek zlatega kritja že dosežen in zato so novi krediti nemogoči. Kredit Narodhe banke uživa le omejeno število podjetij, pretežna večina podjetij pa nima od kreditov v N. B. nobene koristi. Ergo argumentira
I.	A.: je odvzeta N. B. tudi vsaka možnost, da vpliva na splošno obrestno mero na denarnem trgu! Tudi, če bi N. B., pravi g-1. A., znižala obrestno mero na 2%, bodo imeli korist od tega le njeni dolžniki, ker si bodo prihranili 40—50 milijonov. S ta-im znižanjem pa Narodna banka sploh ne more vPjivati na znižanje obrestne mere.
Zato je čisto odveč to veliko vpitje(!) o neizmernem pomenu znižanja obrestne mere Narodne banke, važna je le debata o načelih, kako naj oddaja N. B. eskont in lombard in pa o odpravi načela kon-
tingentiranja: Ta debata pa bi bila težja in tudi nevarnejša, dočim so napadi proti obrestni meri N. B. brez praktičnega pomena, četudi prinašajo avtorjem lovorike.«
Tako torej g. I. A. in naša dolžnost je sedaj, da pogledamo, kakšne lovorike je prinesel g. I. A.-u njegov članek in njegov nastop proti zahtevi gospodarskih krogov.
Predvsem moramo povdariti, d'a tudi članek g. I. A.-a, dokazuje, da smo zašli v denarstvu v čisto nenormalne razmere in da je zato mnogo bolj umestno, če manj teoretiziramo, a raje tem bolj izdatno pomagamo gospodarstvu. Sam g. 1. A. priznava, da so danes dovoljeni skoraj vsi krediti N. B. le s posredovanjem bank, kar ]H>meni praktično, da morajo posojilojemalci plačevati za obresti in provizijo približno 10 odstotkov in to za posojila pri N. B., ki bi morala biti najcenejša. Je to obrestna mera, ki je visoka že za dobre čase, ki pa je neznosna za tako hude čase depresije, kakor vladajo danes. Če so padle vse cene, če je zemljiška renta padla tako katastrofalno, da se kmetija že ne izplača več, potem se mora znižati tudi obrestna mera, ali pa se plačevanje obresti in dolgov neha! Tu ne pomaga nobeno teoretiziranje, kako bi se v idealnih časih posli razvijali, tu je treba pregledati resnici v oči. In ta pravi, da ljudje manj zaslužijo, da je zaslužek kmeta minimalen, da je trgovina v zastoju, da vse trpi od pomanjkanja denarja. V takšnih časih, ko je padel donos zemlje, hiš in podjetij, mora pasti tudi donos kapitala, ker pač ni možnosti za prejšnji zaslužek. In zato se mora obrestna mera znižati ali pa pade čisti dobiček denarnega zavoda kljub enako visokim obrestim. To je naša N. B. tudi doživela in ni le slučaj, da je za lansko leto morala odpisati toliko, kolikor je odpisala v vseh 48 letih svojega obstoja. Ne gre in konec! To je prva napaka g. I. A., da je pozabil, da živimo v depresiji.
Druga napaka, ki ji sledi za petami pa je, da je g. I. A. prezrl še drugo važno dejstvo, da namreč mora Narodna banka biti tudi regulator kreditnega prometa. Dolžnost Narodne banke je, da skrbi, da je obrestna mera vedno v skladu s potrebami in sposobnostjo gospodarstva. Te naloge se sicer naša Narodna banka ne zaveda v preveliki meri in zato je tembolj treba, da jo na njo opominjamo. Zlasti še, ko je čisto jasno, da denarni zavodi nikdar ne bodo znižali obrestne mere, dokler je ne bo znižala tudi Narodna banka. Smešno je govoriti, da bo pomagano z znižanjem obrestne mere Narodne banke samo onim, ki imajo od nje posojilo. Tako naiven menda le ni nihče, da bi kdo pričakoval, da bi imel direktno korist od znižanja obrestne mere tudi tisti, ki sploh nima posojila pri N. B. Toda indirektno korist bodo imeli vsi, ki iščejo in imajo kredit, ker bi bilo znižanje obrestne mere N. B. le uvod za njeno splošno znižanje. In to je oni glavni razlog »onemu vpitju« po znižanju obrestne mere N. B. in samo čudimo se, da tega razloga ni spoznal g- I- A.
Mnogo teorij je, kako priti iz sedanje krize, toda vse teorije so si edine v tem, da je pogoj gospodarskega ozdravljenja v večji investicijski delavnosti. Nemogoča pa je večja delavnost, če je kredit tako drag, da je rentabilnost novih podjetij onemogočena. Vsako novo podjetje pomeni vendar tveganje denarja, a da bi kdo tvegal denar in moral plačevati še pretirano visoke obresti za kredit, ki ga potre-
buje, je pač preveč zahtevano. Pogoj vsake živahnejše delavnosti so nizke obresti in že samo v tem je dovolj močan razlog, da zahtevamo znižanje obresti. A tudi ta razlog je prezrl g. I. A.
In prezrl je g. I. A. še drugi, splošno znani razlog, da imajo namreč vse emisijske banke, z edino izjemo Bolgarske, nižjo obrestno mero, ko mi. Prav nikomur ne bo dopovedal g. I. A., da ne doživljajo tudi druge emisijske banke iste težave, ko naša. Povsod po svetu so gospodarske razmere razrvane, povsod trpe od spremembe kratkoročnih v dolgoročne kredite, da omenimo ta najbolj navaden argument g. I. A.-a, in vendar imajo povsod nižjo obrestno mero ko mi. Vendar ne bo trdil g. I. A., da so povsod drugod na svetu nespametni in da prav delajo samo oni, ki so istega mnenja ko g. I. A.: »Čim nižje dejansko kritje, tem višja mora biti obrestna mera«. Tako vzklika g. I. A. Lepo bi ga pogledali v Nemčiji, če bi morali po tem receptu plačevati kar 35% in več obresti! Nimamo nobenega posebnega rešpekta pred tujcem, a vendar pravimo, kar je povsod drugod dobro, ne more biti slabo tudi za nas. Zlasti pa je gotovo, da bi bili naš izvoz, naša trgovina in tudi industrija mnogo bolj konkurenčni, če bi plačevali tako nizke obresti, kakor veljajo v drugih državah.
In na konec še eno vprašanje! Niso se še spremenili vsi kratkoročni krediti v dolgoročne, niso še nastopile sedanje težke razmere, a Narodna banka je le imela isto obrestno mero ko danes. Vidi se, da je poučni članek g. I. A. izšel mnogo pre-kasno.
Zato pa tudi ne bo žel g. 1. A. nobenih lovorik, čeprav bo morda kje našel tudi lepo pohvalo. A v naših gospodarskih krogih prav gotovo ne in najbrže tudi ne v vseh krogih »Slovenca«, kjer se morda vsaj včasih spominjajo na kanonsko pravo in na nauk velikega Tomaža Akvinskega o nedopustnosti obresti. Zato moremo tem manj razumeti, zakaj je baš g. I. A. nastopil kot zagovornik obrestne politike Narodne banke! Pa to je njegova stvar, kakor pa je stvar javnosti, da njegovo ražlhgo o obrestni politiki Narodne banke odkloni z vso odločnostjo.
Pravilno!
Mestni župan dr. Puc je izdal okrožnico, s katero se prepoveduje vsako čezurno delo mestnih nameščencev in tudi uradnikov. Vsa ta dela bodo v bodoče poverjena brezposelnim delavcem in intelektualcem. Ze dosedaj pa je ljubljanska občina mesto podpor zaposlovala brezposelne, ki so dobivali za en teden dela nakazila na hrano za štiri tedne.
Korak ljubljanskega župana dr. Puca je toplo pozdraviti. Samo z zaposlitvijo ljudi je mogoče ubiti brezposelnost. Podpore so večinoma le metanje denarja v brezdno in ne rode nobenega pravega uspeha. Upamo, da bodo tudi druga oblastva*sledila primeru ljubljanskega župana in z javnimi deli pričela boj proti brezposelnosti.
Trgovinski sporazum z Grško
V	torek so bila končana pogajanja med našo in grško delegacijo za sklenitev dopolnilnega trgovinskega sporazuma. Novii sporazum velja osem mesecev do 20. marca 1934. S sporazumom se ureja plačilni promet in določajo nekatere olajšave za izmenjavo blaga. Grška bo plačevala naš izvoz na polovico v devizah, na polovico pa v kompenzacijskih bonih. Za izvoženo pšenico pa bomo prejemali (izjemoma 80% v devizah in 20% v bonih. Jugoslavija pa je dovolila carinske olajšave za grško posušeno grozdje, olive, fige, preproge in majhne pluge. Grška še nadalje jamči potrebne kontingente za naše pridelke. Pogajanja so se vodiila v zelo prijateljskem duhu. Kljub velikim gospodarskim težavam je pokazala Grška veliko razumevanje za naše zahteve in je zato sklenjeni sponaizum ugodna podlaga za zunanjo trgovino z Grčijo.
2a	znižanjetelefonslaU
1/si naf ftlacujeio enake telefonske ^cisto/JUne!
3nu5
Zveza trgovskih združenj v Ljubljani je v smislu predkonference na zadnjem občnem zboru v Kamniku pričela energično akcijo za znižanje telefonskih pristojbin in za odpravo vseh neenakosti pri plačevanju telefonskih pristojbin.
Ta akcija je nujno potrebna, a tudi aktualna. Nujno potrebna, ker so telefonske pristojbine vsled svoje neenakosti mnogo previsoke, aktualna pa, ker se bo še letos začela revizija telefonskih pristojbin. Potrebno je, da se izvede ta revizija pravilno, da bodo zadovoljni vsi interesenti, zlasti pa oni, ki danes največ plačujejo. Revizija telefonskih pristojbin pa je nujno jK)trebna tudi zato, ker je danes sistem teh pristojbin vseskozi napačen.
Vsi telefonski naročniki so namreč razdeljeni pri plačevanju pristojbin v razne razrede in to ne po tem, koliko kdo uporablja telefon, temveč po poklicih. Trgovci so v prvem in drugem razredu in plačujejo najvišje pristojbine, ki znašajo v prvem razredu po 3800 Din za kraje, kjer je več ko 400 naročnikov, v drugem razredu pa 2800 Din na leto. V petem in šestem razredu, kjer so vsa javna in državna podjetja, zdravniki, inženirji, na-bavljalnc zadruge seveda tudi in drugi, ki uporabljajo nič manj telefon ko trgovci in ki so poleg tega dostikrat neprimerno bolje situirani, pa le po 720, oziroma 400 dinarjev na leto.
Z drugimi besedami se pravi to, da morajo trgovci in druga gospodarska podjetja plačevati telefonske pristojbine za druge in dostikrat naravnost bogate ustanove, kakor so vakufi, nabavljalne zadruge in drugi. V današnjih časih pa trgovci res ne morejo več plačevati telefonske pristojbine za druge in zato se naj uveljavi edino pravilno načelo, da se plačujejo telefonske pristojbine le po številu naročnikov v krajih, ker je pač znano, da se tem več uporablja telefon, čim več telefonskih naročnikov je v kraju.
Zveza trgovskih združenj predlaga zato, da se telefonske pristojbine odmerjajo po številu telefonski naročnikov v posameznih krajih in ®ioer naj bi so delili kraji z
1—10, 10—25, 25—50, 50—100, 100—250, 250—500 in z več ko 500 naročniki. Delitev naročnikov po stanovih pa naj se odpravi. Obenem pa se naj zniža telefonska naročnina, ki bo v skladu z zmanjšanimi dohodki vseh slojev prebivalstva.
Prepričani smo, da bi takšna pravična ureditev telefonskih pristojbin koristila
Treba priznati, da zna majhna Avstrija naravnost mojstrsko izkoriščati svoj boj z Nemčijo. Kamor pridejo avstrijski delegati, povsod so kar najbolje sprejeti in če le mogoče se jim ustreže.
To se je znova pokazalo ob potovanju dr. Burescha v London in Pariz, odkoder se sedaj vrača s celo vrsto uspehov. Predvsem je treba omeniti veliko posojilo Avstriji v smislu lozanske pogodbe. Največji boj je bil za francosko tranšo posojila v višini 100 milijonov šilingov. Ta transa je sedaj zagotovljena. V kratkem pa bodo urejene tudi angleške, švicarske, italijanske in češkoslovaške transe tega posojila.
Druga velika pridobitev za Avstrijo je preferenčni kontingent za uvoz avstrijskega lesa v Francijo. Te ugodnosti, ki jih ima Avstrija, so mnogo večje ko pa ugodnosti, ki jih je priznala Francija za naš les. V senatu je sicer še nekaj odpora proti tem ugodnostim, a vse kaže, da bo ta odpor kmalu premagan.
Avstrijski listi pa poročajo, da bo Francija tudi pričela pospeševati potovanja v Avstrijo. Da se dvigne avstrijski turistični promet, bo Francija znižala železniške voznine za Avstrijo.
Kakor razumemo, da Francija vsled Hitlerjeve nevarnosti tako intenzivno podpira Avstrijo, tako pa moramo le povda-riti, da bi pričakovali tudi mi vsaj enako naklonjenost. To tem bolj, ker smo mi že dokazali svojo zvestobo do Francije, dočim danes še prav nobeden ne ve, kakšno bo v odločilnem trenutku stališče Avstrije do Francije. Ne moremo si misliti, da ne bi bilo mogoče prepričati tudi Francijo, da so vendarle zvesti zavezniki najprej vredni podpore. Bojimo se zato, da se z naše strani mnogo premalo stori, da bi Francija z večjim razumevanjem upoštevala
tudi poštni upravi, ker bi se zvišalo število telefonskih naročnikov. Tudi poštna uprava se mora ravnati po edino pravilnem trgovskem načelu, da se dosegajo večji dohodki le z večjim prometom, ne pa s pretirano visokimi cenami. Previsoke cene so se še vedno izkazale kot napačen račun, ker znižujejo promet in s tem manjšajo dohodke.
Instalacijske pristojbine morajo biti za vse enake!
Najbolj napačno pa je, da se sedaj tudi instalacijske pristojbine plačujejo po stanovih. Trgovci morajo plačati za inštalacijo telefona po 1600, oziroma 1200 Din, drugi pa plačajo od 1200 do 300 Din. Mnenja smo, da bi morala poštna uprava smatrati inštalacijo telefona le kot nujno potrebno investicijo, ki ji omogoča redne letne dohodke. Inštalacijski stroški bi morali biti čim nižji, da bi privabljali naročnike, da se ta ne bi prestrašil že predrage inštalacije. Dobiček, ki ga ima poštna upravai od inštalacije, bi moral biti minimalen, le toliko, kolikor je potrebno za amortizacijo aparatov in napeljave. To bi bila dobra trgovska politika poštne uprave, ki bi z njo znatno dvignila število naročnikov, ki ji vendar edino dajejo redne dohodke.
Že celo pa ne gre, da se celo inštalacijski stroški plačujejo po stanovih. Vendar ne gre, da bi moral trgovec, tudi majhen trgovec plačevati petkrat več ko drug naročnik za inštalacijo telefona. Je to grda krivica, ki se godi trgovcu in ki je ni mogoče olepšati s prav nobenim argumentom.
Če se že dovolijo kakšne olajšave pri telefonskih pristojbinah, potem bi se te smele dovoliti le pri naročnini, nikakor pa ne pri inštalaciji, ki jo naj plačujejo vsi enako po dejanskih stroških. Edino pri naročnini bi se smele dovoliti kakšne olajšave, a to le za splošnost koristnim ustanovam in društvom, ki so tudi socialno šibki. Da pa plačuje nižje pristojbine na-bavljalna zadruga, ki ima čez 4 milijone čistega dobička, je krivica, ki se obsoja sama. Le socialno šibki imajo pravico do olajšav, ne pa oni, ki delajo milijonske dobičke.
Na teh načelih naj bi se izvedla revizija telefonskih pristojbin in ker so ta načela edino pravilna, zato tudi upamo, da bodo upoštevana.
potrebe in želje naših gospodarskih krogov, zlasti pa naših izvoznikov.
Pričakujemo zato od naših odločujočih krogov, da bodo nove francoske koncesije Avstriji uporabili v to, da pridobe tudi našemu blagu večji odjem v Franciji. Ni naša namera, da bi manjšali pravice, ki si jih je pridobila Avstrija, temveč da bi dosegli tudi mi enake.
Naj bi avstrijski uspehi v Parizu in Lodonu vzpodbudili naše ljudi, da bi dosegli enake uspehe in s tem omogočili našim gospodarskim ljudem, da s povečanim izvozom preskrbe državi več deviz in ji dajo sredstva za nujno potrebna javna dela.
ROOSEVELT DIKTIRA PLAČE IN 40-URNIK
Roosevelt je podpisal prvo uredbo, s katero hoče izsiliti zvišanje delavskih plač in namestitev brezposelnih v podjetjih. Po tej uredbi je bombažna industrija obvezana, da vpelje v svojih podjetjih 40-ur-nik in minimalne plače. V južnih državah naj dobi delavec najmanj 12 dolarjev (okoli 600 Din) na teden, v severnih pa 13 dolarjev. Enake uredbe bo Izdal Roosevelt tudi za vsa druga podjetja.
Že v 24 urah S£!S\5£
klobuke itd. Skrobl in sretlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere, snSi, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Seleburgora ni. S. Telefon it. 22-71.
Združenje trgovcev v Konjicah
vabi na skupščino, ki bo dne 21. julija 1933 ob poldevetih zjutraj v dvorani okrajne hranilnice v Konjicah.
Dnevni red: 1. Poročilo predsednika.
2.	Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstvenega odbora. 5. Odo-brenje proračuna za poslovno leto 1933.
6. Volitev 2 delegatov in njih namestnikov za skupščino Zveze trgovskih združenj.
7. Volitev 3 overiteljev skupščinskega zapisnika. 8. Predavanje zastopnika Zbornice TOI g. dr. Ivana Plessa. 9. Poročilo zastopnika Zveze trgovskih združenj. 10. Slučajnosti.
V	slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje druga skupščina z istim dnevnim redom, ki pa sklepa veljavno, neglede na število članov.
Udeležba je obvezna. Člani, ki se brez predhodne tehtne opravičbe ne udeležijo skupščine, se kaznujejo z globo do 1000 dinarjev.
Poslovodje morejo svojo tvrdko zastopati le, če so kot takšni oblastvom prijavljeni.
Za združenje trgovcev v Konjicah: Predsednik:	Tajnik:
Martin Sumer s. r.	Mihael	Fink	s.	r.
GUt/u&praMje
RENTNINA SE MORA VEDNO PLAČEVATI
Neka davčna uprava je sporočila davčnemu oddelku finančnega ministrstva to-le: Vsak dan se davčni upravi dostavljajo s sodnije sklepi, da se je izbrisala obrestna mera na vknjižene dolgove in sicer ne samo za tekoče leto, temveč tudi za več let nazaj. Dolg je še naprej intabuliran, toda brez obresti. Davčna uprava je mnenja, da je treba v takšnih primerih zaslišati dolžnika in če ta 'izjavi, da mu je upnik obresti odpustil, se mora sporočiti davčnemu odboru, da ni obresti in da potem davčni odbor sklene potrebno po svoji uvidevnosti, na kar bi davčna uprava na temelju pozitivnega sklepa davčnega od-l>ora izbrisala davek na rento. Na to vprašanje je dobila davčna uprava odgovor, ki se glasi. Črtanje vknjižene obrestne mere v nobenem primeru ne vpliva na davčno obveznost plačevanja davka na rento in zato takšne primere sploh ni prijavljati davčnemu odboru, ker je obrestna mera že preje določena. Sam izbris obresti še ne pomeni, da vknjiženi dolg ne donaša upniku nobenih koristi. Zato o kakšnem odpisu ne za tekoče leto in ne za prejšnja leta ne more biti govora, ker traja davčna obveznost še dalje.
Trgovinska agencija g. 1’ctra S. Petroviča, Marseille, Ruc Paradis sporoča, da so cene kožam od divjačine v Franciji sledeče: bela kuna 225 fr. frankov komad; rumena kuna 300 fr. frankov komad; planinska lisica 80 fr. frankov komad, podlasica 30 fr. frankov komad. Cene veljajo franko Marseille. Interesenti se naj za nadaljnje informacije obrnejo na gornji naslov.
»SLUŽBENI LIST«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 12. julija objavlja: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. — Naredba o izročanju pologov Narodni banki na zbiralni račun tujih držav. — Izpremembe točk 1. do 5. člena 20.a pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami. — Postavitev mojstrske izpitne komisije za podikovsko stroko. — Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1933. — Razne objave iz »Službenih novin«, razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
OBČNI ZBORI
X. redni občni zbor Jugoslovanskih tekstilnih tvornic Mautner d. d. bo dne 29. julija ob pol 11. v sejni sobi Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Jfoovctu^
V	takoimenovanem liškem procesu je *
drž. sodišče izreklo razsodbo, po kateri je r bil Jurij Rukavina obsojen na smrt na ve-šalih, več obtožencev na večletno robijo ; od 3 do 20 let, dva pa sta bila oproščena 1 Rukavina je aktivno sodeloval v revolucio- ! narni organizaciji »Ustaša«, ki je bila vzdrževana od naših zunanjih nasprotni-kov.
»Sehulverein« in »Siidinarka« tožita Av-strijo za 1,021.158 šilingov odškodnine, ker je Avstrija v drugem haaškem sporazumu ,
1.	1930. pristala, da Jugoslavija zapleni premoženje teh društev na njenem ozemlja
Resno gibanje proti makedonstvujuščim se je pričelo na Bolgarskem, da je morala celo vlada nekaj ukreniti proti vsakodnevnim ubojem in umorom. Zgradila je za inakedonstvujušče dvoje koncentracijskih taborišč, enega za mihajloviste, drugega pa za protogeroviste. Pod vplivom javnosti so celo makedonstvujušči izdali proglasi da bodo prenehali z ubijanjem, če se pol meseca ne izvrši noben atentat proti nji® in če se ne bo skušalo razbiti enotnosti njih organizacije.
Londonska konferenca bo zasedala še do konca tega meseca, nato pa bo odgo-dena do oktobra. Upajo, da bo med tein prišlo do preobrata v ameriškem stališču glede stabilizacije valut.
Francosko-italijanska pogajanja o donavju se v kratkem prično. Francoski ministrski svet je že določil program teh pogajanj. O njih poteku bodo stalno informirane države Male antante in deloma tudi pritegnjene k tem pogajanjem.
Mussolini je sprejel v daljši avdijenci sovjetskega poslanika in za njim turškega zunanjega ministra, ki mu je poročal 0 vzhodnem londonskem paktu. Sodijo, da bo tudi Italija podpisala ta pakt.
Litvinov bo vsled podpisa pakta o ne-napadanju predlagan za Noblovo nagrado za mir, kakor poroča »Daily Express«.
Gombiis je sklenil z dr. Dollfussom oh svojem zadnjem bivanju na Dunaju nekak pakt, ki določa složen nastop Avstrijo i11 Madjarske v zun. političnih vprašanjih.
Soc. dem. poslanec, bivši general Kor-ner je vložil interpelacijo na seji zvezne^8 sveta zaradi Gombosovega obiska. Izjavil je, da soc. demokrati ne bodo priznali nobenega pakta, ki ne bi bil odobren od zveznega sveta.
»Ilust. Kurjer Godzienny« poroča iz Pariza, da pomeni vzhodni londonski pakt samo začetek akcije, ki hoče doseči fran-cosko-poljsko-rusko sodelovanje v vseh p°" litičnih vprašanjih srednje in vzhodne Evrope.
Plovno zvezo Poljske s Črnini morjem
nameravajo zgraditi na ta način, da bi se po dogovoru med Rumunijo in Rusijo reguliral Dnjester tako, da bi postal ploveč in potem s kanalom zvezal z Vislo. Romunski listi poročajo v zvezi s tem «a' Črtom o gospodarskem zbližan ju z Rusijo-
Namestnik predsednika sovjetske vlade Skripnik se je ustrelil, ker so mu prišli na sled, da je v dogovoru s hitlerjevci deloval za odcepitev Ukrajine od Rusije in njeno priključitev k Nemčiji. Na njegovem stanovanju so našli mnogo denarja i° silno veliko koinpromitujočega materijala-Sovjetsko-nemški odnošaji so se vsled ie afere zelo poslabšali.
Grof Reventlow, eden prvih in najbolj zvestih članov nar. soc. stranke, je pri8* Hitlerju pismo, v katerem ostro protestira proti terorju, ki ga uganjajo nar. soc. vm ditelji. Ti ne mučijo samo ljudi, temveč kradejo aretirancem tudi denar in celo zadnje pare najbolj revnim delavcem. R<^ ventlow pravi, da bodo Papen in njegovj ljudje skušali ta nasilstva izrabiti in vreči Hitlerjev režim.
Vse evangeljske cerkve namerava združiti Hitlerjeva vlada z novo cerkveno ustavo.
Narodni socialisti v Avstriji so sklenili* da mesec dni ne bodo več kadili, da bi se s tem zmanjšali dohodki države in bi prišla vlada v denarne težave.
Bombni in drugi atentati hitlcrjevcev so v Avstriji kar na dnevnem redu. Ti atentati ne povzročajo navadno posebne škode* zato pa se tem bolj odlikujejo po pobalinstvu.
Pri finskih državnozborskih volitvah 50
dobili mandatov: soc. demokrati 88 (doslej 66), agrarna stranka 54 (59), LapP0 32 (42), švedska stranka 21 (21), naprednjaki 11 (11), mali kmetje 3 (1) in m>v8 kmetska stranka 1 (0).
AvstcLfaki uspelu v feanci^
deHOCStVb
STANJE NARODNE BANKE
Zadnji izkaz Narodne banke z dne 8. ju-**j'a izkazuje te spremembe (vse v milijonih dinarjev):
v Kovinska in zlata podloga se je zmanjšala za 0-54 na 1.899-4 in sicer so devize 111 zlato v blagajni narasle za 0-14, dočim 80 se zmanjšale devize za 0-69 na 101-9.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se P°večale za 037 na 42-2. Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 27-4 na 306-9.
Povečala so se posojila za 17-5 na 2,260-6. Eskontna so narasla za 19-03 na 1,942-8, JpnVbardna pa so se zmanjšala za 1-4 na 317.7
Prejšnji predujmi državi so večji za 0-17 znašajo sedaj 1.814-9. To so plačane °bresti za izdane blagajniške bone. Vrednosti rezervnega fonda, nepremičnin, pohištva in izdelovalnice bankovcev so se Povečale za skoraj 0-31. Razne aktive pa 80 se zmanjšale za 0-45 na 116-5.
Na pasivni strani se je rezervni fond Povečal za 0-03 na 66-8; drugi fondi znašajo 8-5.
Število bankovcev v obtoku se je zopet ^manjšalo, in sicer za 31-9, da je vseh “ankovcev v obtoku le 4.371-5. Narasle pa obveze na pokaz in sicer za 44-7 na *-002-l. Od teh obvez so se povečale državne terjatve od 3-2 na 7-3, depoziti po tekočem računu za 61-4 na 312-1, dočim so razni računi zmanjšali za 19-9 na 682-6.
Tudi obveze z rokom so se povečale in Slcer za 30-1 na 1.309-3, razne pasive pa 80 se zmanjšale za 52-9 na 326-2.
o,2lat0 in devizno kritje se je znižalo od ■' 44% na 35-34% samo zlato pa 33-52 na 33-44%.
Obrestna mera je ostala neizpremenjena.
PADEC DOLARJA IN AVSTRIJA
Padec dolarja je v Avstriji posebno zadel lastnike ameriških posojil. Kakor pri »as, tako je tudi v Avstriji mnogo ljudi naložilo svoj denar v ameriška posojila Avstriji. Ker se izplačujejo kuponi teh posoli! samo po tečaju avstrijske Narodne ban-mora lastnik posojila pretrpeti dvakratno izgubo in sicer tako v dolarjevem ko v šilingovem, tečaju.
POLLETNO POROČILO BASELSKE BANKE ZA M. P.
Izkaz Banke za mednarodna plačila z dne 30. junija izkazuje znižanje bilančne vsote v enem mesecu za 8 milijonov na '12'4 milijona švicarskih frankov. Dohodki oentrabuih bank za lasten račun so se znižali za 12-5 milijona, vloge pa so narasle *a 1'5 milijona. Vloge na pokaz so nazadovale za 4, kratkoročne pa za 10-5 milijona. Menice so ostale skoraj iieizpreme-11jene na 151‘7 milijona.
*
Sanacijo »Bosanske industrijalne ban-
katere centrala je bila pred kratkim Pfenešena iz Sarajeva v Beograd, name-ravajo izvesti na ta način, da se sedanje delnice v višini 20 milijonov dinarjev s Potiskanjem znižajo v vrednosti na 7 in P°l milijonov, da bi bila dosežena stara višina osnovne glavnice. Pri sanaciji bi fodelovali poleg zagrebške skupine in beograjske, ki jo vodita dr. Ninčič in Ilija ^ihajlovič, še Dolnje-avstrijska eskompt-družba in Švicarska eskomptna banka. Tako vsaj poroča »Politika«.
Hranilne vloge v avstrijskih denarnih Zavodih so se v juniju znižale za 9-2 milijonov šilingov na 1568 milijonov.
Zlata podloga angleške banke se je v Preteklem tednu povečala za 370.711 na 190-9 milijonov funtov.
Zlata podloga švicarske Narodne banke Je v preteklem tednu padla za 55 na 1818 milijonov švicarskih frankov.
gva^/T vsa'ih,,n°rat0rii ’e Proglasil Uru-g' a J za vsa tuja posojila.
Vkwt u>.za*tc& v iafud tcgoi/UU
Vsled raznih uvoznih odredb v drugih državah je zašla naša trgovina z jajci v najtežje neprilike. Da ta trgovina popolnoma ne propade, je sklenilo Združenje izvoznikov jajc in perutnine v sporazumu z ministrstvom za trgovino, da izda celo vrsto ukrepov, ki naj dvignejo zopet trgovino z jajci in perutnino. Po mnogih sejah so izvozniki sklenili, da se v bodoče jajca ne kupujejo več po kosih, temveč po kilogramih. Z novo reformo se začne za enkrat na takoimenovanem štajersko-zagor-skem področju in sicer za blago, ki je na tujih trgih znano pod imenom štajersko.
Nove uzance Združenja izvoznikov se glase:
1. Odpravlja se sedanji način kupovanja jajc po kosih in se uvaja kupovanje po teži, to je po ceni za 1 kilogram.
2. Kot podlaga kupovanja na težo se ima vzeti blago povprečne teže 54 kg za 1000 kosov in na tej podlagi se bodo izdajale cene za nakup blaga. Ta podlaga je vzeta zato, ker more tako blago dobavljati omenjeno področje, inozemstvo pa zahteva iz tega področja blago te teže.
Cena
3.	Sama cena, katero bodo plačevali vsak čas (izvozniki po teži, ni niti predpisana niti obvezna, ampak je prepuščena volji posameznih izvoznikov.
Prevzemanje
4.	Samo prevzemanje blaga se more vršiti ali pri izvozniku v njegovem skladišču ali pa izven njegovega skladišča, v kraju stanovanja in končno izven kraja njegovega stanovanja.
a) Pri prevzemanju v skladišču, je način popolnoma enostaven in ni treba nobenih navodil.
b) Izven skladišča v kraju bivanja morajo zbiralci spravljati blago v tako zvane »štajglice«. Netto teža se ugotavlja z odbitkom tare »štajglic«.
c)	Izven kraja bivanja izvoznika se mora teža ugotoviti na licu mesta. V kolikor se ne more natančno ugotoviti, ker je blago že spravljeno v zaboje, se zaboji stehtajo, trenutno se pri obračunu odšteje za zaboj in lesno volno, odnosno slamo 25 kg. Po dovozu blaga v skladišče se bo končno stehtala tara in napravil definitiven obračun.
5. Ti predpisi ne odpravljajo splošnih predpisov, ki veljajo v trgovini z jajci kot hranilnim sredstvom. To pomeni, da v kolikor ni posebej določeno, mora prodajalec vkljub tem odredbam dobavljati samo tako blago, ki je sposobno za zauživa-nje kot hranilno sredstvo.
Področje
6. Te odredbe so obvezne za vse izvoznike jajc iz takoavanega štajersko-zagorske-ga področja z rajonom Podravine do vključno Virovitice. — Vzhodna meja gre po črti:	Zagreb—Dugo selo—Grubišno polje—Virovitica.
Prestopki
7. Vsi izvozniki jajc so dolžni ravnati se v svojem poslovanju po teh predpisih. Združenje izvoznikov jajc in žive perutnine kraljevine Jugoslavije v Zagrebu ima pravico, po kateremkoli svojem članu ali po kakšni drugi imenovani osebi kontrolirati vsakega izvoznika in postopati z naj-energičnejšimi ukrepi proti onemu izvozniku, ki bi kršil te predpise. Stroški kontrole gredo na breme krivca, t. j. v primeru, da se ne ravna po predpisih, v breme onega, ki je kršil predpise, v slučaju napačne prijave pa v breme onega, ki je napačno prijavil.
8. Ti predpisi se uveljavijo dne 15. julija 1933 in veljajo do preklica, o katerem skepa plenarni sestanek večine izvoznikov s tega področja.
fespodacsUa vofaa med Jafionslca in
Iz političnih vzrokov je bila Anglija v gospodarski vojni z Irsko in še pred kratkim tudi s sovjetsko Rusijo. Gospodarsko vojno z Rusijo je sedaj prenehala, zato pa grozi Angliji mnogo nevarnejša gospodarska vojna z Japonsko; kajti Japonska je vseskozi moderna država, z močno in razvito industrijo na vseh poljih. Vsled svoje nizke delovne isile in nizkega tečaja jene pa more tudi Japonska vedno nastopiti s tako nizkimi cenami, da more izpodriniti angleško blago.
Med Indijo in Japonsko se je trgovinska vojna že začela. Indijska vlada je namreč povišala carino za 75 odstotkov na japonske izdelke, nakar je Japonska odgovorila z bojkotom indijskega bombaža. Indijska vlada se sicer opravičuje, da je morala zvišati carino v zaščito svoje domače produkcije. Japonci pa pravijo, da se je to zgodilo le v zaščito angleške tekstilne indu-
GUMapzaAekjč,
stnije. Japonska pa da je bila vsled kitajskega bojkota prisiljena, da ei najde v Indiji nov trg za svoje tekstilne izdelke. Naravno je, da je indijska odpoved že 25 let obstoječe trgovinske pogodbe z Japonsko, to nad vse razkačila, posebno še, ker je kmalu nato odpovedala trgovinsko pogodbo z Japonsko tudi Južna Afrika. Ker se je tudi ta odpoved izvršila le na pritisk Anglije, računa Japonska, da bo Anglija pod vplivom svoje močne tekstilne industri-
je tudi sama odpovedala trgovinsko pogodbo z Jaiponsko.
Sploh se opaža na Angleškem vedno večja agitacija proti Japonski, ki jo zlasti vzdržuje Zveza angleške industrije. Ta je predložila pred kratkim angleški vladi posebno spomenico o »rmeni nevarnosti«. V tej spomenici se med drugim pravi: »Japonska neprestano povečuje svojo konkurenco kjerkoli le more priti na trg. Vsako sredstvo ji pride prav, samo da more povečati svojo konkurenčno sposobnost. Japonci so z vso silo izkoristili padec jene in z brezobzirno trgovinsko politiko izpodrinili zunanjo trgovino Anglije in drugih dežel z raznih trgov.« Angleška vlada je na to spomenico odgovorila, da popolnoma (razume resnost položaja in je tudi že začela diplomatska pogajanja, da bi se dosegla razdelitev svetovnih trgov med japonskim in angleškim izvozom. Med tem pa -se je protijaponska propaganda na Angleškem zelo razširila in protijaponsko so se orientirali celo krogi, ki so še pred enim letom v konfliktu med Japonsko in Kitajsko odkrito simpatizirali z Japonsko. Ta propaganda se je razširila tudi med de>-lavce in zlasti, ko so začeli Japonci prodirati celo na indijski in avstralski trg.
Padec dolarja je nekoliko zavrl japonsko prodiranje, poleg tega je nazadovala kupčija z umetno »vilo, ki je še vedno glavni japonski izvozni artikel. Kljub temu pa še vedno napreduje japonski izvoz. Vedno bolj spoznavajo angleški izvozniki, da je japonska industrija po svoji tehnični sposobnosti, trgovski spretnosti popolnoma dorasla angleški, francoski,
nemški ali ameriški industriji. Japonske tvomice imajo najmodernejše stroje in uporabljajo vse najnovejše pridobitve tehnike. Japonski strokovni delavci so izvrstno šolani, med japonskimi producenti pa obstoja ozko in načrtno sodelovanje, kakor je v drugih industrijah le redko. Poleg tega podpira država japonsko industrijo na vso moč in industrijaliizacija Japonske se je izvedla pod državnim vodstvom. V razvojni dobi je bila japonska industrija varovana z visokimi zaščitnimi carinami, nato ji je pomagala vlada s premijami in s posebnimi jamstvi. Dostikrat pa je dovoljevala novimi tvornicam tudi davčno prostost na več let. Takšne pomoči pač ni dobivala od države niti ena druga industrija.
Država pa je na Japonskem izvedla tudi organizacijo japonske industrije. Pod državnim vodstvom so bile združene posamezne tvomice v kartele in z državno podporo si je japonska industrija razdelila med seboj trge in z državno subvencijo znižuje cene svojih izdelkov, da more prodirati na tuje trge.
Zato pa bo tudi boj angleške industrije z japonsko težaven in zato bi bila nova gospodarska vojna z Japonsko za Anglijo mnogo bolj nevarna ko obe prejšnji gospodarski vojni.
USTANOVITEV ŽITNEGA SINDIKATA
Naši žitni izvozniki so se sporazumeli in ustanovili žitni sindikat, h kateremu so pristopili tudi zastopniki zadrug. Naloga žitnega sindikata bo, da skrbi za čim boljšo ceno žitu, da pospešuje izvoz žita, da najde nove trge in da nadzoruje delo ob odkupu in izvozu žita.
VEČJI IZVOZ SIROVIH KOŽ
V	zadnjem času se je neprestano boljšal izvoz sirovih kož iz naše države. Najbolj so se izvažale ovčje, goveje, kozje in jagnjetove kože. Izvoz je bil mnogo večji ko lansko leto. Kože od divjačine pa so se šele začele zahtevati in se bo kupčija z njimi šele pričela.
DOPOLNILNI TRGOVINSKI DOGOVOR
MED FRANCIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO
Te dni je bil objavljen dopolnilni trgovinski dogovor med Francijo in Češkoslovaško, ki je važen tudi zategadelj, ker določa razne izjeme za klavzulo največje ugodnosti. Tako ne velja največja ugodnost za olajšave, ki se dovolijo sosedni državi v obmejnem prometu, ravno tako ne za olajšave, ki naj preprečijo dvojno obdačenje in tudi ne za zaščitne odredbe, ki so bile izdane v svrho izravnave valutne diference. Končno ne velja na j večja ugodnost za olajšave, ki bi jih dovolila Francija na podlagi priporočil konference v Stresi. V posebnem pismu .na češkoslovaškega poslanika Osuskega pa 'izjavlja francoski zunanji -minister, da ‘bodo vsi od Francije sklenjeni dogovori na podlagi konference v Stresi neveljavni, če bi Češkoslovaška izjavila, da njej škodujejo. Končno je bila med Francijo in češkoslovaško dogovorjena tudi carinska prostost za embalažo in nekatere predmete, ki se zopet izvozijo, oziroma uvozijo.
Izvoz sladkorja se je na Češkoslovaškem povečal v juniju od 23.219 na 30.939 ton.
Italija je uvozila od 1. julija 1932 do 1. julija 1933 3 milijone stotov žita, lani 7-2 milijonov.	•
Kanada je znižala za drugo polletje 1. 1. carino na uvoz avstrijskih izdelkov.
Ostra konkurenčna borba se je začela v Italiji med ruskim antracitom in angleškim premogom).
Vrednost poljskega uvoza je znašala v juniju 68, izvoza pa 77 milijonov zlotov. Poljska zunanja trgovina je torej bila v juniju aktivna za 9 milijonov zlotov.
Dr. Pirčeva
slad
na
kava
je prvovrsten domat izdelek, ■ katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Yafi# otroke.
Dr. Pirčeva sladu a kava je prav prijetnega oknsa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Nova ameriška »prosperity«
Rooseveltovo nepopustljivo stališče v valutnem vprašanju je precej razumljivo, če se upošteva konjunktura, ki je nastala v Ameriki po devalvaciji dolarja. V vseh panogah industrije se baje oživlja delavnost in mestoma v zelo znatni meri. Padec dolarja je oživel ameriško gospodarstvo in zato ni čuda, če noče Roosevelt tvegati, da bi stabilizacija dolarja na zlati valuti zopet uničila vso to konjunkturo. Spodnje številke kažejo najbolj nazorno veliko oživljenje v ameriškem gospodarstvu, ki je nastopilo po padcu dolarja.
	26.111.	Koncem 25. VI.	tedna 2. VII.	9. VII.
Promet delnic v 1000 kosih	5.180	1933 24.590 25.170		28.800
Dnevni denar, odstotek	3-00	1-00	1-00	1-00
Promet v bonih v milijonih dolarjev	56-1	75-0	78-6	71-9
Indeks industrijskih delnic v %	41-7	72-3	74'1	81-0
Indeks železniških delnic v %	21-8	37-4	39-8	46-8
7% nemško posojilo	57-2	42-5	43“2	47-0
Izdelava vagonov v tisočih	438	565	588	605
Jeklena produkcija v % kapacitete	14	50	53	56
Pridobivanje olja v 1000 sodih	2.126	2.612	2.514	2.608
Zlata podloga Fed. Rez. bank v inilij. dol.	3.192	3.533	3.544	3.544
Obtok bankovcev v inilij. dol.	3.916	3.090	3-061	3.115
Krediti Fed. Rez. bank v inilij. dol.	2.888	2.186	2.174	2.200
Kupna moč dolarja 1913 = 100%	117-8	104-0	103-2	101-4
Cena bakra za elektriko	5-12	8-00	8-00	8-75
Cena cinka East St. Louis	3-07	4-35	4-50	4-75
Cena svinca	3-00	4-20	4-20	4-40
Cena pšenice	66-5	91-6	102-5	108-7
Cena bombaža	6-50	9-50	10-15	10-80
Brzojavi: Kiispercoloniale Ljubljana Telefon št. 2263
Ant. Krisper Coloniale
Lastnih : Josip V evlič
Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 33
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode
Totni postrežba — Ciniki na razpolago
Ustanovljeno leta 1840
USTANOVITEV DANSKO-JUGOSLO-VANSKEGA DRUŠTVA
Na iniciativo danskih prijateljev Jugoslavije se je ustanovilo v Kobenhavnu Dansko-jugoslovansko društvo. Namen tega društva je, z medsebojnim spoznavanjem doseči zbližan j e obeh narodov. Akcija za ustanovitev društva je gladko napredovala, ker je pripravljalni odbor našel povsodi dober sprejem. Prvega ustanovnega zbora se je udeležilo nad sto ljudi, ki pripadajo najbolj uglednim danskim krogom. Ustanovni občni zbor je otvoril vice-konzul direktor Karl Tor-g-ler, ki je v kratkem govoru opisal namen društva. Nato je bil izvoljen odbor z direktorjem Torglerjem na čelu. Po izvolitvi odbora je bila akademija, pri kateri se je serviralo jugoslovansko vino. Glavna točka akademije je bilo predavanje g. Pakacija o Jugoslaviji. Predavanje je pojasnjevalo veliko lepih skiop-tičnih slik. Zadnja točka akademije je bil nastop danske pevke Inger Raslod, ki je pela jugoslovanske pesmi v našem jeziku.
BREZPOSELNOST SE MANJŠA
Mednarodni urad za delo v Ženevi je objavil statistiko o stanju brezposelnosti v razmiih državah. Iz te statistike se vidi, da je nastalo majhno zboljšanje in je število brezposelnih padlo. V primeri z lanskim junijem se je letos število brezposelnih v jim. znižalo v Angliji od 2-82 milj. na
2-63, v Nemčija od 5‘82 na 5’30 in v Franciji od 0-32 na 0-31 milijona.
Iz zadružnega registra
Vpisala se je reg. z. z o. z. »Mariborski teden«. Namen zadruge je prirejati poučne gospodarske shode, razstave, oglede, koncerte, kulturne, športne in zabavne prireditve in organizirati posebne fonde za ustanavljanje, vzdrževanje in podpiranje raznih socialnih in kulturnih ustanov. — Opravilni delež znaša 500 Din, jamstvo je enkratno. Člani načelstva so: dr. Franjo Lipold, načelnik; Rudolf Golouh, podna-čelnik, Dragotin Roglič, Loos Josip, Gilly Alfonz, dr. Miroslav Ploj in Val jak Juro.
Konkurzi in prisilne poravnave
Potrjeni sta poravnalni postopanji v zadevi »Alpine«, dražbe z o. z. v Ljubljani, in imizairja Ometa Alberta v Zg. Šiški.
Iz zgodovine mila
Stari kulturni narodi mila še niso poznali. Šele potem, ko so Rimljani zavojevali Galijo, so spoznali milo, ki so ga stari Kelti že uporabljali. Pred lem pa so poznali Rimljani samo ■cilje kot sredstvo za čiščenje. Središče proizvodnje mila je bilo v starem veku v Marseillu, pozneje pa tudi v Genovi itn Benetkah. Kakor iznajdba mila, tako se je tudi njegova izpopolnitev začela v Franciji. Francoz Chevreul je kot prvi začel racionalno izdelovati milo. Velik napredek milne industrije je nastal, ko so začeli Nemci in Angleži uporabljati za izdelavo mila mesto loja kokosovo olje in olje dragih palm. Poseben napredek milne industrije je povzročila iznajdba polzrna-tega uiila.
En milijon za znamko. Filatelistični svet je razburjen. Gre za prvo znamko oziroma pisemsko kuverto, ki je bila posla ji a po zračni pošti. Leta 1793, torej pred 140 leti, je Francoz Jean Pierre Blanchar poletel z balonom na Angleško in vzel s seboj pismo za mestni svet angleškega mesta Noodbury. Sedaj išče to pismo, oziroma kuverto angleško filatelistično društvo in ponuja tistemu, ki bi našel to pismo, en milijon nagrade. Iščite!
Avstrijsko vrhovno sodišče je izreklo razsodbo, da je odvetnik dolžan nadoknaditi škodo, če vodi za svojo stranko tožbo, ki nima nobenega izgleda na uspeh.
Stroški svetovne vojne so znašatii po ameriških računih 500 mrli jard dolarjev. To bi zadostovalo, da bi vsaka rodbina v Franciji, Združenih državah Sev. Amerike, v Nemčiji, Avstriji, Angliji in sovjetski Rusiji dobila lasten dom in 2000 kvadratnih metrov vrta ter pohištva v vrednosti 1250 dolarjev.
Po podatkih kitajskega zunanjega ministrstva živi več ko 6 milijonov Kitajcev v tujini, od teh je 450.000 v Evropi; in Ameriki. 1-5 milijonov Kitajcev živi v malajskih državah, 1-4 milijona v Siamu, 1-24 milijona v Nizozemski Indiji, 450.000 v Anamu in 225.000 v Burmi.
Sovjetska Rusija je 'v letu 1931 uvozila knjig za več ko 4 milijone mark. Od teh jo bilo 05 odstotkov knjig tehnične in prirodoslovne vsebine, 13 odstotkov kmetijske, 4 odstotkov medicinske in 2 odstotka razne vsebine.
Pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo komisijski nakup sena, ovsa in slame direktno od ponudnikov, in sicer za seno od dne 20. julija t. 1. in za oves in slamo od dne 1. avgusta t. 1. dalje vsak dan od 7. do 12. in od 14. do 18. ure.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu
sprejema do dne 1. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi 4.700 kg lesnega oglja, 500 kg železne pločevine za kotle, 360 kg železne pocinkane pločevine; do dne 2. avgusta t. 1. o dobavi večje množine železne pločevine, železne pocinkane pločevine, manes-manovih cevi ter raznega drugega železja za brodogradnjo, ca 2.000 kg medene poltrde pločevine in okrogle medi v šibkah ter ca 1.000 kg bakrenih cevi; do dne B. avgusta t. 1. o dobavi 2.000 kg govejega topljenega loja in do dne 4. avgusta t. 1. o dobavi 150 m lanene jadrovine ter 70 m molinos platna.
Gradbeno odeljenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 18. julija t. 1. ponudbe o dobavi 100 m2 solinskega stekla, 10.000 kg bukovega oglja, 10.000 kg plinskega kovaškega koksa in 14.665 m-1 borovih plohov ter 3.507 kub. m borovih remeljnov.
Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do dne 21. julija t. 1. ponudbe o dobavi 60 m kaliko platna širine 100 cm, 40 m širting platna širine 60 cm, dalje forzes papirja raznih barv in 40 navadnih knjigoveških igel; do dne 23. julija t. 1. o dobavi 25 trajnožarnih irskih peči znamke »Freino« iz litega železa, 230 m cevi iz črne pločevine za dim, 5 zaslonov za peči, posode za premog itd.; do dne 25. julija t. 1. o dobavi 260 kg kravje črne kože, 20 kg ovčje kože, 50 kg debele kože (crou-pon) in o dobavi 180 ton peska za oblikovanje (Formsand); do dne 26. julija t. 1. o dobavi 4660 kg kutnega železa v šipkah raznih dimenzij in 10 naslonjačev ter 40 sedal za stole po skici, ki je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, dalje
o	dobavi 50 emajliranih pljuvalnikov in 10 emajliranih doz za milo; do dne 27. julija t. 1. o dobavi več komadov raznih pre-bijačev, matric in potrebnih nožev za brodogradnjo po spisku predmetov in skicah, ki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled; do dne 28. julija t. 1. o nobavi enega kompletnega pogovornega avtomobila; do dne 30. julija o dobavi več kosov raznega stekla, prizem, steklenih rozet itd., 80 m* stekla za okna v ploščah, dalje porcelanskih plošč za strojni telegraf, porcelanskih umivalnikov, 10 kompletnih angl. klozetov in 5 kompletnih brodskih klozetov po skicah, ki so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljub-
KU$[|I
vse/i vrs£ por folog rafij ah^ ali risbah.
i%vit uje
n ajs&li d n ej£e ki Cf rno
ST*DEU
11UB LIANA
DALMATINOVA 13
ljani; do dne 31. julija t. 1. o dobavi 100 kg boraksa v prahu, 30 kg salmijaka v kosih 40 kg salmijaka v prahu, 200 kg solne kis-line, 2500 kg kalcium karbida, 100 kg kristalnega magnezium-hlorida, 900 kg mag' nezita v prahu, 1 kg nitrata, 15 kg kalijeve lužine, 60 kg krede za pisanje, 15 kg grafita in 800 kg grafita v prahu, 300 kg az-bestnih pokrivač, 100 kg azbestne vrvi zs izolacijo cevi in 150 kg azbestnega platni
RUSIJA BO GRADILA TEKSTILNE TV0RNICE V TURČIJI
V	Ankaro se je vrnila iz Moskve tur5W delegacija in prinesla s seboj ruske 'iačr te za zgraditev tekstilnih tvornic v Turčiji Nove tvomice naj bi letno iizdelale 30 milijonov metrov blaga. Vse stroje bo dobavila Rusija in poslala tudii potrebne in ženirje za grad bo tvornic.
Jtitia pomila
Ni
Ul
LJUBLJANSKI TRG
Zadnji trg v sredo je bil dobro založeft kupčija pa manj živahna. Na kmečkem trgu je bilo posebno mnogo češenj, ki 9® se prodajale po 4 Din. Viipavske in štajerske češnje so bile nekoliko dražje. Rdečih jagod je bilo manj in so se zato neznatno podražile. Prodajali so jih po 4 Din kg' Zato so se pa pojavile na trgu rdeče ni#' line, ki jih prodajajo po 10 Din kg. Bo* rovnic je še vedno veliko in je njih cen* nespremenjeno po en dinar liter. Gob \e mnogo manj, ko lani in so se prodajale po 4 Din za merico. — Cena za meso je ostala nespremenjena. — Na zelenjadnem trgu je bilo dovolj domačega blaga vseh vrst. Domači stročji fižol je bil po 4, tuji uvoženi po o Din. Domač grah v stročju po prodajali po 2 Din kg, »luščeni pa p° 1-50 merica. Kumar je bilo zopet več trgu in je brila cena za manjše kumare p° 1-50 za kos. Zelenjava je bila zelo poceU1 in so se dobile dve veliki zeljnati ul* ohrovtovi glavi po 1-25. — Novega krompirja, ki so ga prodajali tudi že na debelo, je bilo zelo1 mnogo na trgu in se j® splošno prodajal po 1-50 Din kg. — N® perutninskem trgu je biilo jajc manj ko navadno in so se zato nekoliko podražil®' Drobna jajca so bila po 1-20, lepa pa P°
1	'50 Din za par. V splošnem se kaže pr’ vseh pridelkih tendenca za nižje cene, 1® za meso so stalne.
ŽITNI TRG
Tendenca je še nadalje krepka. Na ljubljanski borzi notira baška pšenica 76 kg od 285 do 280, 77 kg od 295 do 300 Dio> koruza po 127-50 do 132, za julij po 135 do 137-50; moka Og po 430 do 435 in p° 440 do 445. — V Novem Sadu notira pšenica po 230 do 235, ječmen po 70 do 75» koruza iz Bačke 77 do 79. — V Somboru: banatska pšenica po 225 do 227-50, bačk“ in banatska potiska po 227-50 do 230, novi ječmen po 63 do 64, koruza po 75 do 77, m avgust po 76 do 78; moka Og in Ograj po 365 do 380, št. 2 po 345 do 360, št. 5 po 325 do 340, št. 6 po 305 do 320, št. 7 p« 200 do 215 in št. 8 po 70 do 75. Tendenca mirna.
DUNAJSKI ŽIVINSKI TRG
Na trg z dne 10. t. m. je bilo prignan^1 1833 felav goveje živine, od teh iz Jugoslavije 112. Cene so bile te: najboljši voli p° 1-40, I. vrste po 1-20—1-35, II. po 1‘10 do 1-18, III. vrste ipo 0-95—1-05; krave I. vrste po 1'05—1-10, II. 0-75—1-00; biki p°
1-02—1‘15; klavrna živina po 0-70—0-92-Voli iso se pocenili za 5 grošev, biki pa z®
2—4 groše.
DUNAJSKI SVINJSKI SEJEM
Na svinjski sejem z dne 11. t. m. je bil° prignanih 8476 pršutarjev in 4892 Špeharjev, od teh iz Jugoslavije 2214. Cene »° bile te: Špeharji najboljši po 1-32, I. vrste po 1-29 do 1-30, II. vrste po 1-27 do 1-28, kmečki po 1-27 do 1’32, najboljši kmečki po 1-35; pršutarji najboljši po 1-60 do 1-65,,
I.	vrste po 1-35 do 1-50; Špeharji I. vrste so se podražili za 2 groša, križani so se pocenili za 5, pršutarji pa za 5 do 10 gr-
5
flSotfvoz! Grosuplje
Jomal slovenski izdelek -c- Svoji k svojim I
Tovarna motvoza in vrvarna d. clL
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-induetrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.