NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. ^ l/itott, btaflam tu btodcm ŠtajMifaaa >J +J pokljuškim in poiiuialcm Radiu Ptaj teb poifoVHM jmfimjm zdim pvjefeu, » i y • ¿k, ¿tečno- m/o- Mb-! www.tednik.siwww.radio-ptuj.si Ptuj, torek, 20. decembra 2016 letnik LXIX • št. 100 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski TEDNIK www.tednik.si Istajerskitednik - . Stajerskitednik Izobraževanje Podravje • Število otrok, ki se izobražujejo doma, drastično narašča O Stran 9 Kronika Ormož • Kakšno nevarnost predstavljajo zapuščene Farovške štale O Stran 24 Podravje Poljčane • Studeni-ški samostan ni vreden niti 50 evrov? O Strani 6 in 7 Šport Nogomet • Neuradno: Špehonja ni več trener NK Aluminij O Stran 24 Podravje, Ptuj • Paleta dogodkov v veselem decembru Ptujska pravljica se je začela V pravljični december so Ptujčani vstopili že 5. decembra s prižigom prazničnih luči, v petek pa se je začela še Ptujska pravljica, ki bo trajala vse do konca tega leta. Več na straneh 2 in 3. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ 89,8 ° 98.2° 104,3 www.radio-ptuj.si Kri slovenskih krvodajalcev v Avstriji cenjena bolj kot doma ... O Strani 2 in 3 V sredisču • Komunala na sodisču proti informacijskemu pooblaSčencu O Strani 4 in 5 Magna Steyr • Kmetje napovedujejo veto in ustavno presojo O Stran 5 PARADA 2016 v ŽIVO - večnamenska dvorana Markovci! V ponedeljek, 26. decembra, ob 16. uri Predprodaja vstopnic: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02/ 749 34 10, Okrepčevalnica La slesta, Vlasta Topolnik, s. p., Nova vas pri Markovclh 108, Markovci Z vami bomo: Modrijani, Gadi, ans. Vikend, Navihanke, Munda Štajerci, Dejan Vunjak, Manca Špik, Vili Resnik, Rok Ferengja, Rok'n' Band, Maxi Trio, Ptujski kvartet, Pihalna godba Markovci in še kakšno presenečenje. Ter seveda Luka in Pepi. T1AGER * FTROOVINB OBČINA MARKOVCI Insiiio 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 20. decembra 2016 Slovenija, Podravje • Težave v krvodajalstvu: bodo krvodajalci le še čakali na poziv? Kri slovenskih krvodajalcev v Av Bližina Avstrije in tamkajšnji sistem plačevanja darovane plazme se po opažanjih Rdečega križa Območnega združenja Avstriji še bližajo slovenski meji, kar bo zadeve predvidoma še poslabšalo. Dodatno težavo pa naj bi povzročil sklep, s Da bi v prihodnje lahko zagotavljali dovolj krvi, bo treba najti rešitve na nivoju države. V drugem polletju leta 2016 so se na področju krvodajalstva, ki ga pokriva RK OZ Ptuj, pojavile težave. Do avgusta so bili namreč njihovi krvodajalci deležni povračil potnih stroškov za prihod na organizirano krvodajalsko akcijo v Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj, tudi če niso bili posebej klicani. „Naše območno združenje RK pokriva območje 16 občin in 9 od teh je na območju Slovenskih goric in Haloz. To je socialno zelo šibko območje. Krvodajalci iz teh občin se na krvodajalske akcije pripeljejo tudi 25 kilometrov in več, odločijo se prostovoljno dati kri, a morajo zato plačati tudi 10 evrov in več, da pridejo na odvzem. Med krvodajalci se širi odločitev, da bodo postali klicani krvodajalci, ker bodo v tem primeru upravičeni do bonitete povračila. Ljudje le stežka živijo, imajo nizke dohodke ali jih celo nimajo, se preživljajo s kmetijstvom, ki jim ravno ne omogoča obogateti," opozarja Uvodnik Marijana Cafuta, sekretarka OZ RK Ptuj. Ob tem poudarja, da je dejstvo, da se je omejilo izplačevanje samo na klicane krvodajalce, že precej vplivalo na število krvodajalcev. Kaj je vzrok za izdajo sklepa, ki ga je avgusta letos izdal v. d. direktorja UKC Maribor Janez Lavre, Cafutova ne ve. Pravi pa, da je pri krvodajalcih ta ukinitev od avgusta dalje naletela na burne odzive, saj da so jim pravzaprav v zadnjih letih ukinjene vse bonitete, razen malice. Ker so od poletja naprej na našem območju do povračila stroškov upravičeni le klicani krvodajalci, to pomeni velike zaplete. Na klic naj bi se odzvalo le okrog 30 odstotkov vabljenih. Vzrokov za to pa je več: (ne)pretekli trije meseci pri moškem ali štirje pri ženski od zadnjega darovanja krvi, letni čas, v katerem se jih vabi, delovno mesto in odnos delodajalca do krvodajalskih akcij ... „Krvo- Spoštovane bralke in bralci Pred vami je 100. številka Štajerskega tednika. Še rekordne tri bomo v našem uredništvu pripravili in sestavili, preden si bomo lahko voščili: »Srečno, zdravo in uspešno novo 2017.« Za voščilo, ki smo ga v teh dneh tako zelo vajeni, nam bo v uredništvu komaj ostala kakšna minuta, saj bo treba pripraviti prispevke že za novo številko, ki vas bo pozdravila takoj po - letos znova priznanem - prazniku, 2. januarju. Kar pač pomeni, da bomo tudi te dneve (kot vse leto doslej in vse praznike v tem letu) delali še čez vse praznične dneve in trenutke. Veliko izjemno lepih trenutkov smo zabeležili v tem letu. In veliko, morda celo še več tistih manj lepih, grenkih. Veliko pohval smo prejeli... in tudi kritik. Slednjih predvsem na račun tega, da bi morali objavljati le lepe dogodke in besede. Tiste neprijetne (naj) bi morali zamolčati in ne objaviti. Toda življenje ni takšno, ali ne? Sestavljeno je iz lepih in nelepih dogodkov. Pa če si to priznamo ali ne. Tako je sestavljen tudi naš časopis. Zato, ker je naše poslanstvo odražati in (po)kazati tako lepa dejanja kot tudi nepravilnosti v našem okolju. Za prvo smo bili deležni pohval, za drugo kritik. Kot da so novinarji krivi, ker so zapisali nečednosti, ki so jih počeli drugi. Dragi moji: niso novinarji krivi ne za goljufije, ne za kriminalistične preiskave, ne za sodne razprave, ne za umore, ne za trenja med županskimi koalicijami in opozicijami, ne za nacionalne spore med levimi in desnimi... Novinarji lahko vse to objavijo ali pa tudi ne. Seveda imajo oz. imamo mediji možnost objavljati le enostranske informacije. Marsikdo bi si to želel. Vendar v Štajerskem tedniku na to nismo pristali. Ker naše bralke in bralce cenimo in vemo, da imajo pravico do objektivne informacije, pa če je ta še tako neprijetna za kogarkoli. In upamo ter verjamemo, da bomo lahko to počeli še vnaprej, tudi v letu 2017. Simona Meznarič, odgovorna urednica Štajerskega tednika P.S.: Vsem našim bralkam in bralcem želim najlepše leto 2017 v imenu celotne ekipe Štajerskega tednika! Na UKC Maribor krijejo le organizirane prevoze Na vprašanje, kakšen je bil razlog za izdajo sklepa avgusta letos, s katerim je UKC Maribor določil, da stroške prevoza krije le klicanim krvodajalcem in to v višini stroškov mestnega potniškega prometa, Lidija Lokar, predstojnica Centra za transfuzijsko medicino v UKC Maribor odgovarja: „Po Pravilniku o pogojih za organiziranje in izvajanje krvodajalskih akcij 7. člen definira prevoz in kritje stroškov prevoza krvodajalcev. Glasi se: 'Organiziran prevoz krvodajalcev do mesta odvzema krvi zagotovi organizator. Plačnik stroškov prevoza in malice je izvajalec. Tako v primeru organiziranega prevoza CTM krije potne stroške, za posamezne odvzeme pa velja sklep vodstva UKC Maribor o povrnitvi potnih stroškov krvodajalcem. Razlog izdaje sklepa je bil ureditev tega področja v skladu z zakonodajo." Cafutova pa na to odgovarja: »Gre za sprenevedanje in izogibanje. To isto gospo sem na zadnjem sestanku vprašala, ali bodo šli organizirano z avtobusom v Stoperce po pet krvodajalcev, ki bi prišli na odvzem na Ptuj. Seveda sem dobila odgovor NE. Kako pa zdaj teh pet krvodajalcev prepričati, da na akcijo vendarle gredo in si še plačajo potne stroške, pa mi ni odgovorila. Komentar je bil, da si bo potem nekdo iz Kopra izmislil in prišel na akcijo v Maribor in zato dobil potne stroške, ob tem pa si uredil še kakšno privatno zadevo. Če bomo mislili na tak način, potem iz te moke ne bo kruha. Mislim, da bosta ministrstvo za zdravje in zdravstvena zavarovalnica morala sprejeti nekaj ukrepov, da si bodo v prihodnje zagotovili krvodajalce.« 7. člen Pravilnika o pogojih za organiziranje in izvajanje krvodajalskih akcij določa: organiziran prevoz krvodajalcev do mesta odvzema krvi zagotovi organizator, v našem primeru torej Rdeči križ Ptuj, plačnik stroškov prevoza in malice pa je izvajalec, torej UKC Maribor. Višina cene malice za terenske krvodajalske akcije se določa letno. ■ Ptuj • Ptujska pravljica se je začela Najbolj vesela, zabavna in nora dneva za bosta v petek, 30., in soboto, 31. decem V pravljični december smo Ptujčani vstopili že 5. decembra s prižigom prazničnih luči, v petek pa se je začela trajala vse do konca tega leta. „Dva praznična tedna bosta namenjena pravljičnemu sejmu in pestremu dogajanju v srcu mesta. Pravljični sejem odpiramo vsak dan ob 17. uri. Za vsakodnev- no animacijo najmanjših pa bodo poskrbeli ZUM Kreativa, Brata Malek RUD Eleja in MALIBU," pravi Katja Gonc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, ki je orga- nizator in koordinator letošnjega dogajanja Ptujske pravljice. Ta se je v petek začela s prihodom dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva. Sledil je spust Spoštovani občanke in občani, ob dnevu samostojnostih enotnosti Republike Slovenije vamiskreno čestitam zželjo, da tudi v prihodnje pogumno, neodvisnoin svobodno oblikujemo svojo prihodnost. Skupaj počastimoin praznujmo praznik naše domovine na osrednji slovesnosti v petek, 23. decembra 2016, ob 19. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Prijazno vabljeni. Miranj m župan Me čine Ptuj božičnih želja z baloni in predstava z naslovom Škrat balanser ter zabava z Razgaljenimi muzikanti. V soboto so na Mestnem trgu zaplesali plesalci plesnega centra Mambo Ptuj ter Tamburaški orkester Cirkovce s solistko Laro Brglez, sočasno pa je potekal tudi animacijski program za otroke. Za najmlajše je bilo poskrbljeno tudi v nedeljo, ko se je odvijala Zgodba skozi balon. Otroci so skupaj s Škratom po mestnih ulicah plesali tudi včeraj, ko se je predstavljala OŠ Ljudski vrt. Danes, v torek, bodo nastopili učenci OŠ Olge Meglič, sledila bo predstava Škrat Lenko in vila. V sredo bodo svoj del programa prispevali učenci OŠ Mladika, na sporedu pa bo še igra Škratovo kolo. V četrtek se bo v praznične dni podala OŠ Breg, sledilo bo plesno rajanje s škratom Lenkom. V petek se predstavlja kitarski orkester Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, za Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 20. decembra 2016 Aktualno TEDNIK 3 striji cenjena bolj kot doma ... (RK OZ) Ptuj vse bolj pozna na upadu števila krvodajalcev pri nas. Po neuradnih informacijah se lokacije odvzemov v katerim je UKC Maribor krvodajalcem na našem območju omejil izplačevanje potnih stroškov le za klicane krvodajalce. Foto: Črtomir Goznik otroke bra še Ptujska pravljica, ki bo otroke pa bo izpeljana predstava Ognjeni škratje. Naslednji teden v ponedeljek bo na vrsti Božičkov tek, pa animacija za otroke Škrati brati. Čez natanko teden dni, v torek, bo na sporedu Škratov muzikal z je-lenčkom Rudolfom, v sredo pa se bosta dedek Mraz in teta Zima poslovila in podala novim dogodivščinam naproti. Ostal pa bo na Ptuju navihani škrat, ki se bo v sredo družil z otroki. V večernih urah pa od nedelje do četrtka za glasbeni del programa v mestu skrbijo tudi DJ-i. Povsem glasbeno obarvan bo tudi četrtek, 29. decembra, ko se obeta nastop Kaje Kralj, skupine Infected, v animacijskem delu za otroke pa bo izpeljana predstava Razigrani škratje. Najbolj vesela, zabavna in nora dneva za otroke bosta v petek, 30. decembra, in soboto, 31. decembra, ko bosta na vrsti otroški silvestrovanji. Letos bodo otroci namreč lahko silvestrovali kar dva dni, v petek s Pepi kurle-tom in Mali Buji, v soboto pa se obeta nepozabna dogodivščina z družbo Radio-Tednik Ptuj. Ker bo večina otrok 31. 12. ob polno- či že spala, jim tudi letos skupaj z Zavodom za turizem Ptuj za skok v novo leto ponujamo super alternativo. Zabava se bo začela ob 11. uri z otroškim šampanjcem, brezplačnim kulinaričnim presenečenjem Perutnine Ptuj, zaplesali bodo plesalci plesnega centra Mambo Ptuj, zabavali nas bodo animatorji Zum kreative in Tinaia, zabavne balone pa bo izdeloval Avgustino. Predstavili se bodo nekateri zmagovalci predizborov prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Nekaj sekund pred 12. uro pa bomo začeli z odštevanjem in nekoliko prej kot običajno skočili v novo leto! Zadnje sekunde starega leta pa bomo odrasli pred pravo polnočjo odštevali s skupinama Cover Lover in What da funk. Zbrane na Mestnem trgu bo z novoletno poslanico nagovoril župan MO Ptuj Miran Senčar, po polnoči pa bo čas tudi za ognjemet. Letošnji dogodki so nastali kot mozaik, h kateremu so številni prispevali svoj kamenček. Da bodo dogodki v sklopu Ptujske pravljice pestri, so poskrbeli: Zavod za turizem Ptuj, Mestna občina Ptuj, Društvo prijateljev mladine Ptuj, ptujske osnovne in glasbene šole, družba Radio-Tednik Ptuj, skavti iz Ptuja, Plesni center Mambo, Javne službe Ptuj in Kavarna Bodi, Furstova hiša, Terme Ptuj, domKULTure Mu-ziKafe, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Pravljični gozd Rdeča kapica, Vrtec Ptuj, Pevski zbor sv. Viktorina, Mestno gledališče Ptuj, obrtniki na Murkovi ulici in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Dženana Kmetec dajalci so zadovoljni z majhnimi pozornostmi. Z naše strani je to predvsem zahvala s spominskimi plaketami, priznanji in značkami. Od države ne pričakujejo ne vem kakšnih stimulacij, dovolj bi jim bilo, da jim ni treba državi darovati še potnih stroškov, da pridejo darovat samega sebe za druge. Pričakujejo, da bo država to v zahvalo za njihovo gesto darovala njim," je jasna sekretarka OZ RK Ptuj. Koliko krvi še bo šlo čez mejo v Avstrijo? Dodatno in pomembno težavo z vidika pridobivanja novih krvodajalcev predvsem na področju severovzhodne Slovenije predstavlja bližina Avstrije. Njihova ponudba plačila za odvzem plazme je mamljiva za vse več ljudi. Socialna stiska k temu pristavlja svoj lonček, kar opažajo tudi na ptujskem RK. „Resnica je, da vse več naših ljudi odhaja prodajat svojo plazmo v Avstrijo. Po enem do dveh odvzemih mesečno za družino s polnoletnimi družinskimi člani dobijo mesečno polovico zajamčene plače, še sploh, če pripeljejo še kakšnega novega darovalca. To se širi po Štajerskem in Prekmurju kot požar. Ta način ljudem pomaga preživeti ob njihovih nizkih družinskih dohodkih. Nihče se ne vpraša, ali je smiselno krvodajalce motivirati s tem, da mu zagotoviš potne stroške in ga s tem obdržati. Tudi to, ali je to ceneje, ali je cenejše morebitno zdravljenje takšnih, ki se mesečno »prodajajo« v Avstriji in imajo verjetno več možnosti, da zbolijo, kot krvodajalci, ki tri- ali štirikrat letno darujejo kri. Takšni bodo v breme slovenskega zdravstvenega sistema, korist od njih pa ima tujina. Ima to smisel," se sprašuje Cafutova. Izpostavlja, da je krvodajalce treba nadomeščati z mladimi, ki pa imajo povsem drugačne poglede na to. Vedno več naj bi jih pričakovalo denarno stimulacijo, kar bi, kot kaže, lahko bil eden izmed ukrepov, ki bi zagotovil zadostno količino krvi. Bližina Avstrije in plačevanja darovanja plazme tam je vse večji vzrok za zmanjševanje števila krvodajalcev, za zdaj je upad odvzemov okrog 15-odstoten. „Po neuradnih informacijah se lokacije odvzemov v Avstriji bližajo slovenski meji. Nekateri to sicer zanikajo, vendar tudi če ne pridejo bližje, je dovolj že takšna frekvenca izpada krvodajalcev, da se moramo pri nas zamisliti in začeti aktivnosti, preden ostanemo brez krvi," pravi Cafutova. Ministrstvo za zdravje: preverili bodo izvajanje določila in ukrepali! Za nastale težave na področju krvodajalstva naj bi bil kriv predvsem odnos »države« do krvodajalcev, ki je v zadnjih letih postal mačehovski. Krvodajalci naj bi, kot pravijo na ptujskem RK, izgubili skorajda vse bonitete, ki so jih imeli: dodatni prosti dan, boniteto pri plačilu dodatnega zdravstvenega zavarovanja, prednostne obravnave pri obisku specialistov, zdaj pa še potne stroške. Ostala je le še malica po odvzemu. Bo to v prihodnje dovolj stimulativno? Težava je tudi v tem, da se po opažanjih RK Ptuj krvodajalskih akcij udeležuje vse manj obrtnikov, tudi zato, ker ne dobijo refundacije osebnega dohodka tako kot njihovi delavci. „Mnogi šefi tudi zahtevajo, da se krvodajalci po odvzemu vrnejo na delovno mesto v polno delovno obremenitev. To ni spodbudno za krvodajalce in marsikdo premisli, ali naj se akcije udeleži ali ne," je jasna sekretarka RK Ptuj. Prepričana je, da bo treba pristopiti resno k zadevam in stvari urediti na nivoju države. Kakovostno in uspešno delo Rdečega križa, ki v sodelovanju s krajevnimi organizacijami in organizatorji v podjetjih nastopa kot glavni organizator krvodajalskih akcij, naj bi omejevali tako ukrepi izvajalcev kot ministrstva za zdravje. „Nadpovprečno angažiranje je potrebno, da zagotavljamo zadostno število krvodajalcev za samooskrbo. Letos še lovimo število odvzemov, podobno preteklim letom. O povečanju lahko samo sanjamo. Nimamo v rokah instrumentov, s katerimi bi sami lahko vplivali predvsem na mlajšo populacijo, ki bi nadomestila starejše, odhajajoče. Želimo si ohraniti število odvzemov od 3.000 do 3.500 letno," poudarjajo na ptujskem RK. Naše zdravstveno ministrstvo se ne namerava zgledovati po Avstrijcih S težavami so seznanjeni tudi na ministrstvu za zdravje. O ukinitvi povračila potnih stroškov za krvodajalce pa: „Plačilo potnih stroškov ureja 7. člen Pravilnika o pogojih za organiziranje in izvajanje krvodajalskih akcij, ki določa, da je izvajalec plačnik potnih stroškov prevoza. Vsekakor bomo preverili izvajanje navedenega določila v praksi, in če bo ugotovljeno neskladje z izvajanjem tega določila, tudi ukrepali." Da bi sledili vzoru Avstrijcev in plazmo tudi pri nas plačevali, na pristojnem ministrstvu ne razmišljajo. Pravijo, da je kri oziroma njene komponente v Sloveniji pridobljena brezplačno s prostovoljnim in neplačanim krvodajalstvom, kar ji daje status dobrine posebnega pomena, ki izhaja iz človeškega telesa. Ker je spodbujanje prostovoljnega in neplačanega krvodajalstva določeno tudi na ravni EU, bo ministrstvo tudi v prihodnje vztrajalo pri ohranitvi sedanjega "varstva" krvodajalcev tudi v sklopu priprave bodoče zakonodaje na področju zdravstva. Še več, prepričani so, da denarna nagrada dejansko pomeni nevaren odklon od prostovoljnega in neplačanega krvodajalstva: „V zvezi s tem je treba izpostaviti tudi večjo verjetnost za nastanek morebitnih zdravstvenih zapletov, povezanih s prepogostim darovanjem tako polne krvi kakor tudi krvne plazme. Če bi se namreč dejansko v sistem vpeljali principi trženja te dobrine, obstaja realno tveganje, da bi prišlo do pretiranega delovanja, vsaj pri nekem deležu darovalcev." A dejstvo je, da ta možnost že sedaj, ko Slovenci plazmo darujejo v tujini, obstaja. Dženana Kmetec Gradijo Avstrijci nov center, še bližje Sloveniji? Neuradno je slišati, da naj bi Avstrijci tik ob meji gradili še en center, podoben tistemu v Gradcu, kjer v zameno za plazmo darovalce plačujejo. S to informacijo so na ptujskem RK seznanjeni, medtem ko na pristojnem ministrstvu pravijo, da o tem ne vedo ničesar, zato tudi na vprašanje, kaj bi to pomenilo za slovensko krvodajalstvo, niso odgovorili. Ali drži, da podjetje Europlasma GmbH namerava graditi še en center, smo vprašali tudi njihovega direktorja Sebastiana Webra. Zavrnil je špekulacije in dejal, da takšnega načrta podjetje za zdaj nima. O številu krvodajalcev iz Slovenije ni želel govoriti, povedal je le, da so z njim zelo zadovoljni in da se situacija še izboljšuje. Foto: Črtomir Goznik 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 20. decembra 2016 Spodnje Podravje • Tožbeni križemkražem med smetarji in občinami Komunala na sodiscu proti informacijskemu O tožbah, ki spremljajo postopek podelitve koncesije za gospodarsko javno službo (GJS) ravnanja s komunalnimi odpadki v 17 občinah Sp. Podravja, pisnega poročila, ki je bilo predloženo kolegiju županov, lahko razberemo, da je tožbeni golaž še veliko bolj kompleksen, kot je bilo doslej v javnosti Zaradi neposredne podelitve koncesije Komunalnemu podjetju (KP) Ptuj je podjetje Čisto mesto Ptuj tožbo na upravno sodišče vložilo proti občinam Markovci, Gorišnica, Hajdina in Juršinci. Gre za tretjo tožbo, ki je trenutno v teku zaradi postopka podeljevanja koncesije za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki teče od leta 2012 in jo v imenu 17 občin vodi Skupna občinska uprava (SOU) Sp. Po-dravje. Četrta tožba na upravnem sodišču, povezana s tem istim postopkom, je tožba KP Ptuj zoper odločbo informacijskega pooblaščenca, na podlagi katere bi občine Markovci, Go-rišnica, Hajdina in Juršinci morale Čistemu mestu po Zakonu o informacijah javnega značaja (ZDIJZ) izročiti s KP Ptuj podpisano koncesijsko pogodbo. Občine in KP Ptuj na izročitev dokumenta zaradi varovanja poslovne skrivnosti ne prista-jaja Kdo koga toži in zakaj Spomnimo še na preostala dva sodna postopka. SOU je spomladi 2014 za izvajalca iz- brala konzorcij podjetij Javne službe, Saubermacher in Čisto mesto. Snaga kot neizbrani ponudnik se je pritožila, s tožbo na upravnem sodišču uspela in dosegla odpravo odločbe o izbiri koncesionarja. SOU oz. 17 občin je bilo ponovno na začetku postopka. Občine razpisa za izbiro koncesionarja niso razveljavile, temveč so še enkrat šle po enaki poti in koncesijo še drugič podelile istemu konzorciju ponudnikov. Tudi Snaga je vztrajala pri svojem in se vnovič pritožila. Po pritožbi so občine Ptuj, Markovci, Hajdina, Gori-šnica in Juršinci od postopka odstopile. Preostale občine Sp. Podravja so pritožbo zavrnile kot neutemeljeno, zato je Snaga šla še enkrat na upravno sodišče in zoper občine Cirkulane, De-strnik, Dornava, Duplek, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Sv. Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale vložila tožbo. Konzorcij podjetij Javne službe, Čisto mesto in Saubermacher se je odločil za tožbo proti občinam, ki so od postopka izstopile in so v nadaljevanju koncesijo podelile podjetjema, ki sta v 100-odstotni javni lasti. MO Ptuj je koncesijo dodelila Foto: Črtomir Goznik Niti ena odločba o podelitvi koncesije, ki jih naštevamo v članku, ni pravnomočna, saj v vseh primerih teče sodni spor. Kljub nepravno-močnim odločbam so občine z izbranimi koncesionarji letos spomladi šle v podpis koncesijskih pogodb. Kaj se bo zgodilo, če sodišče upravne odločbe o izbiri koncesionarjev, ki so podlaga za sklenitev pogodb, razveljavi? Javnim službam Ptuj, občine Markovci, Gorišnica, Juršinci in Hajdina pa KP Ptuj. Na tej točki pridemo do tretje tožbe: proti štirim občinam, ki so koncesijo neposredno podelile KP Ptuj, jo je vložilo podjetje Čisto mesto. In kako je prišlo še do četrte tožbe? Po ZDIJZ je Čisto mesto julija letos občine Markovci, Gorišnica, Hajdina in Juršinci zaprosilo za koncesijsko pogodbo, ki so jo občine 15. aprila podpisale s Komunalo. Ker ima KP Ptuj sprejeti sklep o določitvi podatkov, ki pomenijo poslovno skrivnost družbe, so občine prošnjo za izročitev koncesijske pogodbe po ZDIJZ zavrnile - ker je v dokumentu navedena poslovna skrivnost (izjema po 6. členu zakona). Zaradi zavrnitve se je Čisto mesto pritožilo na Urad informacijskega pooblaščenca. Urad je pritožbo predal v reševanje občinam, te so za razjasnitev ponovno pozvale Komunalo. Ta je vztrajala, Bistriško • Petino denarja bo Lokalna akcijska skupina porabila za delovanje Državni uslužbenci potrebujejo delo ... Lokalna akcijska skupina (LAS) Dobro za nas, ki povezuje občine Makole, Poljčane, Slovenska Bistrica in Rače-Fram, bo v tej finančni perspektivi razpolagala z okrog 1,4 milijona evri investicijskega denarja. Zanj se bodo lahko potegovali posamezniki, društva, podjetja, različne organizacije in tudi občine. Mirjana Predikaka iz Razvojno-informacijskega centra Slovenska Bistrica je pojasnila, da bo v tej finančni perspektivi na voljo približno 617.000 evrov za projekte, financirane v okviru kmetijskega sklada, in 528.000 evrov za projekte v okviru sklada za regionalni razvoj, ki deluje pod okriljem gospodarskega ministrstva. Med večjimi postavkami je tudi znesek za delovanje LAS, ki znaša okrog 289.000 evrov. Kot je pojasnil Tomaž Repnik, prav tako iz RIC Slovenska Bistrica, je bilo mogoče v prejšnjem obdobju (2007-2013) na razpise v okviru LAS prijaviti skorajda vse, torej projekte iz najrazličnejših področij in z najrazličnejšo vsebino. Letos so ti projekti omejeni na štiri področja, in sicer zagotavljanje delovnih mest, osnovnih storitev, varstva okolja in ranljivih skupin. »Pri razdelitvi denarja po posameznih sklopih smo upoštevali pretekle izkušnje in tudi idejne predloge, ki so že bili podani. Najmanj predlogov je bilo podanih za področje ranljivih skupin in ustvarjanje delovnih mest. Velika večina idejnih predlogov, ki smo jih prejeli, je vsaj v določeni meri vključevala tudi infrastrukturo. Pri slednjem pa naj velja, da če projekti vključujejo infrastrukturo, naj bo ta z neko vsebino. Osnovna infrastruktura se je namreč gradila v prejšnjem obdobju, takrat so se postavljale stene, sedaj naj se tem stenam da vsebino. Ne razmišljati le o pokritih stavbah, naj infrastruktura vključuje aktivnosti, programe, torej nekaj, čemur bodo stavbe služile,« je poudaril Repnik. Ob tem je direktorica RIC Monika Kirbiš Rojs opozorila, da naj prijavitelji projektov pričakujejo številčnejše in temeljitejše kontrole izvajanja projektov. »Sedaj se s temi 53 milijoni evrov, ki jih prejmejo vsi LAS-i po Sloveniji, ukvarja toliko ljudi, kot se jih je v prejšnji finančni perspektivi s 600 milijoni evrov, ki so bili namenjeni občinam. Edino delo, ki jim je ostalo, so LAS-i, zato so zahteve takšne, kot so.« Repnik pa je dodal, da naj se investitorji držijo vsakega detajla, ki so ga predvideli v projektu. »Najhuje je, ko so vsi računi plačani, potem pa pride do kontrole in projekt pade. In pade lahko zaradi banalnih stvari - števila stolov ali vrste lesa.« Mojca Vtič Slovenska Bistrica • Opozicija in koalicija vsaka na svojem bregu Bodo o postavitvi obeležja bratoma Pučnik občani odločali na referendumu? »Zaprepaščen sem,« se je na nasprotovanje obeležja bratoma Pučnik, bojda zaradi formalnih zadržkov opozicije, odzval Jožef Jerovšek. Opozicijskim svetnikom je očital, da se sramujejo in negirajo zasluge bratov Pučnik pri osamosvojitvi. Pred petimi leti je na Bistriškem vzklila ideja, da bi se bratoma Ivanu in Jožetu Pučniku poklonili z obeležjem. Za ta namen se je oblikovala komisija, ki so jo sestavljali člani vseh političnih barv. Sprva se je komisija nagibala k ideji o postavitvi spominske sobe, saj so jo k taki rešitvi usmerjali takratni projekti zavoda za kulturo, ki je predvideval predstavitev zgodovine Slovenske Bistrice skozi 19. in 20. stoletje. Ker ta projekt finančno ni bil podprt, so izoblikovali predlog, da se bratoma Pučnik postavi obeležje v park ob občinski stavbi. Predlog so člani komisije podprli brez glasu proti. »Skrivanje za predpisi je škandalozno« A na seji občinskega sveta je enotno mnenje komisije, ki naj bi jo sestavljali predstavniki vseh strank, zbledelo. »Postopek delovanja Je-rovškove komisije je v nasprotju s statutom, saj je svetniku mandat prenehal. Tudi predlog komisije ni bil usklajen, naša članica je podala svoje mnenje. SD bomo proti. Nimamo pomislekov proti bratoma Pučnik, temveč proti načinu, kako ste to izvedli. Predlagamo, da pripravite ustrezen odlok za vse zaslužne Slovenjebistričane in Slovenjebistričanke, v katerem naj se jasno opredeli pojem zaslužen, merila ter kriteriji,« je nasprotovanje svetniške skupine SD utemeljil Drago Mahorko. Dodal je, da se s sejo vprašanje postavitve obeležja ne bo rešilo in napovedal možnost referenduma. »Do nekaj dni pred sejo je bilo mnenje enotno, skrivanje za nekimi predpisi se mi zdi grozno, celo škandalozno. Veseli pa me, da nihče ne nasprotuje, da bi se postavilo obeležje,« je na pomisleke opozicije odgovoril Žarko Furman. Ob tem je vprašal, zakaj so v komisiji sodelovali, če so mnenja, da ta ni imela pristojnosti. Ta- Foto: Mojca Vtič Obeležje bratoma Ivanu in Jožetu Pučniku naj bi bilo postavljeno v park ob občinsko stavbo. Kot je pojasnil predsednik komisije Jožef Jerovšek, je Jože Pučnik odločilno prispeval k osamosvojitvi Slovenije, prav tako pa je pomemben prispevek Ivana Pučnika v obdobju plebiscita in osamosvajanja. nja Vintar (SLS) pa je poudarila: »V Lenartu je župan z nasprotne politične opcije prejel predlog, da se park poimenuje po Jožetu Pučniku in ta ni bil domačin v Lenartu.« Po ulici in šoli sedaj še spomenik Ludvik Repolusk je spomnil, da ni mogoče reči, da se v Slovenski Bistrici na brata Pučnik niso spomnili, saj da se po Jožetu Pučniku imenuje osnovna šola na Črešnjev-cu in ulica v Slovenski Bistrici, Ivan Pučnik pa da je prejel naziv častnega občana. »Lokalna skupnost ni bila odklonilna do njiju, prav je le, da imamo enotna merila za vse.« Župan Ivan Žagar je pred glasovanjem poudaril, da je spomenik največja gesta, ki jo lahko da lokalna skupnost. »Kot slišim, zadržkov ni, saj da sta bila oba pomembna za demokratični razvoj in samostojnost Slovenije. Verjetno si zaslužita obeležje v domačem okolju.« Koalicija (SLS, SDS, NSi), ki ima v občinskem svetu večino, je predlog po postavitvi obeležja podprla. Mojca Vtič torek • 20. decembra 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 Podravje • Kmetije, ki bodo morebiti ugasnile, so kolateralna škoda pooblaščencu smo v Štajerskem tedniku že večkrat poročali. Iz sploh znano. Tožbe zaradi postopka podeljevanja smetarske koncesije Tožba 1 Snaga kot neizbrani ponudnik toži občine Cirkulane, De-strnik, Dornava, Duplek, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Sv. Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. S tožbo z identično vsebino je Snaga enkrat že uspela. Tožba 2 Konzorcij Javne službe, Čisto mesto, Saubermacher zaradi odstopa od razpisa in ugoditve pritožbe Snagi toži občine Ptuj, Markovci, Gorišnica, Hajdina in Juršinci. Tožba 3 Čisto mesto zaradi podelitve neposredne koncesije KP Ptuj toži občine Markovci, Gorišnica, Hajdina in Juršinci. Tožba 4 KP Ptuj na upravnem sodišču izpodbija odločbo informacijskega pooblaščenca - da je koncesijska pogodba z občinami Markovci, Gorišnica, Hajdina in Juršinci dokument javnega značaja. Do pravnomočne odločitve sodišča občinam prosilcu dokumenta ni treba izročiti. da so določila v koncesijski pogodbi poslovna skrivnost in se jih zato ne sme razkrivati. Urad informacijskega pooblaščenca je sredi septembra odločil, da so občine v roku 31 dni dolžne prosilcu (Čistemu mestu) koncesijsko pogodbo izročiti. Komunala je medtem na upravno sodišče vložila Vir: SOU Spodnje Podravje predlog za odpravo odločbe informacijskega pooblaščenca, predlagali so tudi, da koncesijske pogodbe prosilcu ne bi bilo treba izročiti do pravnomočne odločitve sodišča. Slednjemu je sodišče že pritrdilo, o morebitni odpravi odločbe pa še ni odločalo. Mojca Zemljarič Kmetje napovedujejo veto in ustavno presojo Medtem ko so poslanci v državnem zboru odločali o zakonu, ki bo skrajšal roke za pridobivanje nepremičnin, na katerih naj bi gradila Magna Steyr, je kmetijsko-gozdarska zbornica v Mariboru zagovarjala stališča, zakaj je proti gradnji na območju kmetijskih zemljišč v občini Hoče-Slivnica. Foto: Črtomir Goznik Podravska regija, ki je nekoč veljala za industrijsko regijo, je že vrsto let po kazalnikih, ki jih spremlja UMAR v svojih poročilih o razvoju, uvrščena na samo dno lestvice in tako sodi med najslabše razvite regije v Sloveniji, izhaja iz gradiva, ki so ga poslanci prejeli na mizo. Vlada je mnenja, da bi k odpravi tega Podlehnik • Druga anonimka zoper podlehniškega župana Igrala še vedno burijo duhove Orodja za ulično vadbo v Podlehniku so veliko prahu dvignila že v začetku letošnje jeseni, zgodba pa se nadaljuje z novo anonimko. »Sporna« igrala so si zdaj, presenečeni nad odzivom javnosti, prišli ogledat celo predstavniki podjetja Euro-Asfalt. Sarajevsko podjetje Euro-As-falt, ki gradi drugo etapo avtocestnega odseka Draženci-MMP Gruškovje, je letos ob podleh-niškem vrtcu postavilo železna orodja za t. i. ulično vadbo (»street workout«). Septembra letos smo v uredništvu prejeli anonimko, v kateri so podpisani »Podleh-ničani« svojemu županu Marku Maučiču očitali domnevne ne- pravilnosti. Namignili so tudi, da so donacije v »času zategovanja pasov« sila redke, zato naj bi igrala v resnici postavili s sredstvi iz občinskega proračuna. Že takrat smo ugotovili, da je igrala res podarilo in postavilo podjetje Euro-Asfalt. V njem so nam pojasnili, da je vrednost investicije znašala okoli 5.500 evrov, vendar v vsoto ni všteto delo, ki so ga opravili njihovi zaposleni. Kljub vsemu smo pred kratkim prejeli novo anonimko, kjer (med drugim) piše: »Župan ne stanuje v Podlehniku. Sicer bi vedel, da Podlehnik nujno potrebuje veliko novih cest. Ogromno je namreč starih in uničenih. In podjetje, ki gradi ceste, namesto cest donira majhno igralo pri vrtcu?« Podlehniška igrala so si v spremstvu župana Marka Maučiča, ravnatelja Osnovne šole Podlehnik Dejana Kopolda in hišnika istega zavoda, Stojana Kojca, ogledali predstavniki podjetja Euro-As-falt, tudi direktor Hamed Ramic. Kaj pravi župan Za pojasnila smo prosili župana. »O znesku sicer nismo govorili vnaprej, vendar pa za takšno vsoto, kot jo je podjetje Euro-As-falt namenilo za igrala, kaj dosti cest ne bi mogli narediti - pravzaprav nič. Za igrala so prosili otroci, tudi na občini menimo, da so potrebna in smiselna,« je povedal Maučič. Dodal je še, da so igrala sprva nameravali postaviti s sredstvi iz občinskega proračuna, zato je pravzaprav vseeno, ali je bosansko podjetje doniralo ceste ali igrala. Občini bi namreč v obeh primerih prihranilo enak znesek... V Euro-Asfaltu so poudarili, da že vse od svojega nastanka, torej več kot dve desetletji, del dobička namenjajo za izobraževanje, šport in izgradnjo infrastrukture, pa tudi v humanitarne namene. Zaradi obtožb o domnevnih nepravilnostih so si predstavniki podjetja, tudi njegov direktor Hamed Ramič, igrala prišli ogledat. Predstavili so celo svojo brošuro, v kateri so naštete dosedanje donacije in dobrodelne aktivnosti podjetja. Zanimalo jih je predvsem: »Kaj smo napravili narobe?« Eva Milošič nezavidljivega slovesa med drugim pripomogla vzpostavitev proizvodne cone med mariborskim letališčem in obstoječo industrijsko cono Hoče. »Govorimo o strateški investiciji, ki bo ustvarila najmanj 1000 delovnih mest na problemskem območju z visoko brezposelnostjo, njena velikost v višini najmanj 100 milijonov evrov pa bo prinesla številne pozitivne učinke na druge panoge in gospodarske subjekte,« je poudaril minister Zdravko Počivalšek. Gospodarski minister je prepričan, da bodo pozitivni učinki vidni tudi na socialnem področju, pokojninski blagajni in državnem proračunu. Ob tem je izpostavil, da nas s privabljanjem investicij prehitevajo naše konkurenčne države. »V marsičem smo preveč okorni in prepočasni, zaostanek bo s časom vedno večji, zato potrebujemo reakcijo. Ta zakon je korak v to smer in pomeni nov razvojni impulz za Slovenijo,« je ocenil. Industrijska cona ogroža obstoj kmetij A če je minister prepričal poslance, kmetje ostajajo neomaj- ni. Predsednik zbornice Cvetko Zupančič je poudaril, da bodo predlagali, da državni svet na zakon izglasuje veto. »Na KGZS podpiramo iskanje rešitev za nova delovna mesta, smo pa proti načinu, kako to počne vlada. Nad njenim ravnanjem smo močno zaskrbljeni, saj se spet posega po najboljših kmetijskih zemljiščih,« je pojasnil. Predsednik KGZS - območne enote Maribor Anton Perko pa je prepričan, da je vlada vložila premalo truda, da bi poiskala ustrezno lokacijo. »S pozidavo najboljših kmetijskih zemljišč bo ogrožen obstoj kmetij, ki tam kmetujejo.« Ne samo veto, tudi ustavna presoja grozi zakonu. Slednjo bodo sprožili tamkajšnji kmetje, če z ministrstvom ne bodo dosegli ustreznega dogovora. »Država nam ni dala še nobenega pisnega predloga, sedaj pa nas bo postavila pred dejstvo: sprejmi ali boš ostal brez zemlje. In to kljub obljubam, da se bomo še dogovarjali. Sicer pa so morebitna nadomestna zemljišča veliko slabše kakovosti in bolj oddaljena od naših kmetij,« je nasprotovanje vzpostavitvi cone utemeljil Rado Lobnik. Mojca Vtič Poslanci za industrijsko cono, tretjina jih ni glasovala Poslanci so z 58 glasovi za in tremi proti potrdili zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica. Zakonu so nasprotovali trije poslanci Združene levice. Tretjina poslancev pa o tem zakonu očitno nima mnenja oziroma tretjine poslancev na seji ni bilo, ko se je o zakonu odločalo, saj svojega glasu niso oddali. Foto: EM 6 TEDNIK Podravje torek • 20. decembra 2016 Kidričevski svetniki so podrobni prostorski načrt za cono že potrdili, hajdinski bodo to gradivo imeli na mizi še ta teden. Gre za poslovno cono, ki bo namenjena obrtnim, skladiščnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter tudi spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim, piše v gradivu, ki so ga prejeli svetniki. V coni, ki obsega 14,77 ha, je predvidena izgradnja 19 objektov. Polovico zemljišč ima v lasti Cestno podjetje Ptuj. »Povpraševanje po zemljiščih je, tako da straha, da zemljišča ne bi bila prodana, ni. O ceni v tem trenutku še ne bi govorili, ker se z interesenti šele pogovarjamo. Ob tem je treba v coni še marsikaj urediti, prav tako še ne moremo govoriti o podjetjih, ki se za nakup zanimajo,« je povedal Martin Turk, predsednik upravnega odbora CP Ptuj. Da dejavnost podjetij ne bi motila prebivalcev v neposredni bližini poslovne cone, se bo sočasno z izgradnjo komunalne in prometne infrastrukture zgradila tudi protihrupna ograja in še pločnik ter kolesarska steza. Sicer pa je na območju cone registrirano arheološko najdišče Nji-verce. Zato bo treba še pred pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju registriranega arheološkega najdišča opraviti arheološko raziskavo. Mojca Vtič Poljčane • Spali bodo na skednju, obnovili bodo kozolec Studeniški samostan ni vreden niti 5 Kidričevo • Svetniki potrdili občinski podrobni prostorski načrt Zanimanje za poslovno cono v Njivercah je Teoretični del vozniškega izpita bo od začetka januarja prihodnje leto ponovno možno opravljati v Ormožu, natančneje v prostorih Ljudske univerze Ormož. Od 15. marca pa bo mogoče opravljati še praktične preizkuse, a samo za mopede in traktorje. Z Ljudske univerze Ormož so sporočili, da jim je v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa uspelo vzpostaviti mesto, kjer je na voljo sistem za elektronsko testiranje vozniškega izpita. Tako bodo bodoči vozniki motornih vozil iz lokalnega okolja (Ormož, Sveti Tomaž, Središče ob Dravi) lahko teoretični del izpita ponovno opravljali v Ormožu, in sicer v prostorih ormoške ljudske univerze. Prvo testiranje se bo izvedlo po novem letu, 6. januarja 2017. »Veseli srno, da nam je s skupnimi močmi in podporo treh občin uspelo, dejavnost, kije bila že prenesena na Ptuj, ponovno vrniti v Ormož,« je zadovoljno povedala direktorica Ljudske univerze Ormož Viki Ivanuša in dodala, da so pogoji - ustrezna računalniška oprema, že zagotovljeni. Zadovoljen je tudi vodja izpitnega centra Maribor - Ptuj Janez Mezna-rič, ki je ob tem še razkril, da bo od 15. marca naprej v Ormožu mogoče opravljati tudi praktični del, a samo za enosledna vozila kategorij AM -mopedi ter motorno vozilo F - traktorji. Monika Levanič evrov, vendar je to za nas nepredstavljiv denar. Obnova celotne naše stare šole v Studenicah pa naj bi nas stala 280.000 evrov, to je v primerjavi s samostanom več kot desetkrat manj.« Svetnica Ana Lešnik pa je dodala, da je najprej treba najti vsebino za samostan. »Če samostan ne bo zaživel in bo potreboval samo dodatna vlaganja, potem ni vreden niti 50 evrov.« »Bistveno je, da nesnago kupimo in zrušimo« Med večjimi projekti, ki naj bi prav tako spremenili podobo Poljčan, je tudi ureditev centra. Vendar mora za uresničitev tega projekta občina najprej odkupiti več stavb, predvidena pa je tudi izgradnja podvoza pod železnico in ureditev postaje, kar pa je v domeni direkcije za infrastrukturo. »V dveh letih nameravamo odkupiti prostore in zemljišča ob občinski stavbi, ki so v lasti Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica za okrog 200.000 evrov. Ideja je namreč, da se uredi trg pred občino, ki bo rezerviran za pešce in kolesarje, v stavbi pa naj bi se uredila knjižnica. Odkupiti nameravamo tudi nekdanjo ki-nodvorano, damo največ 30.000 evrov, saj imamo nato še 20.000 Občini Hajdina in Kidričevo načrtujeta vzpostavitev poslovne cone ob avtocestnem priključku Zgornja Hajdina in Njiverce. Vsem bralkam in bralcem Štajerskega tednika, poslušalkam in poslušalcem Radia Ptuj ter poslovnim partnerjem želimo prijeten praznični december in srečno novo leto! Občina Poljčane, ki se ponaša z edinstveno velikonočnico, etnološko vasjo in učilnico v naravi vidi priložnost Tako načrtujejo ureditev prenočišč na skednju, obnovo kozolca in tudi preureditev podobe samega centra Ormož • Spet možnost opravljanja teoretičnega dela vozniškega izpita Kmalu praktični preizkus tudi za traktorje in mopede Svetniki so govorili tudi o nakupu studeniškega samostana, ki naj bi bil teri koalicijski svetniki menijo, da samostan brez vsebine, ki bi vračala Občinski svetniki so na decembrski seji v prvem branju sprejeli proračun za prihodnje leto, ki predvideva 3,6 milijona evrov odhodkov. V naselju Križe-ča vas, ki se ponaša kot Učna vas etnološko kulturne dediščine in je sestavni del Učilnice v naravi, je ohranjen skedenj. Občina načrtuje na podstrešju skednja urediti 20 prenočišč. Projekt nameravajo prijaviti na razpis LAS. Na ta razpis naj bi se prijavili tudi s projektom obnove kozolca toplarja Čreti med Zgornjimi in Spodnjimi Poljčanami v višini 80.000 evrov. Bo občina kupila samostan? Svetniki so se pogovarjali tudi o možnosti nakupa studeniškega samostana. »Predlagam, da se stara šola v Studenicah proda in se ta denar nameni za nakup samostana, saj je cena smešno nizka, okrog 100.000 evrov,« je predlagal Tomaž Marzidovšek. Župan Stanislav Kovačič je odvrnil: »Nakup bi bil smiseln, če samostan ne bi bil jama brez dna. Nekateri ocenjujejo, da bi mogli v obnovo vložiti še pet milijonov Videm, Podlehnik • Gradnja avtocestnega odseka Draženci-MMP Gruškovje Po novem asfaltu že do Podlehnika Konec novembra so prebili še drugo cev predora Log nedaleč od mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje, prejšnji teden pa so promet z regionalne ceste preusmerili na eno od smernih vozišč celotne prve etape bodoče avtoceste. Na DARS-u so pojasnili: »Konec septembra je stekel promet po prvih treh kilometrih avtoceste od razcepa Draženci proti Gru-škovju. Za promet smo namreč odprli polovico avtoceste (smerno vozišče), po kateri promet poteka dvosmerno. Takrat smo napovedali, da bo predvidoma do sredine decembra letos promet urejen dvosmerno že po skupno sedmih kilometrih novega smernega vozišča podravske avtoceste, torej po celotni prvi etapi.« Napovedi so uresničili: promet je po novem asfaltu stekel približno do bodoče oskrbne postaje Podlehnik, taka prometna ureditev pa bo veljala tudi v prihodnji turistični sezoni. Podravski avtocestni odsek namreč gradijo v dveh etapah, meja med njima pa je v Dežnem pri Podlehniku. Severno etapo, dolgo 7,26 kilometra, gradi konzorcij domačih gradbincev s SGP Pomgrad na čelu, južno, dolgo 5,77 kilometra, pa bosansko podjetje Euro-Asfalt. Voznikom bistvenih sprememb preusmeritev ne prinaša, saj tudi na asfaltu bodoče avto- ceste še naprej velja gradbiščni režim in hitrost ostaja omejena na 50 kilometrov na uro. Da bi vozniki to zares upoštevali, so bodoča vozni in prehitevalni pas avtoceste z rumenimi oznakami nekoliko zožili, bodoči odstavni pas pa zaprli za promet in ga z vertikalnimi tablami za zaporo ločili od vozišča. Na končani avtocesti bo od Dražencev do priključka Zakl hitrost predvidoma omejena na 130, od tam do meje s Hrvaško pa na 110 kilometrov na uro. Preusmeritev prometa je nujna za nadaljevanje gradbenih del, saj bo drugo, še nezgrajeno smerno vozišče bodoče avtoceste deloma »povozilo« glavno cesto G1-9. Približno do nadvoza v Jurovcih so, gledano od Ptuja proti meji s Hrvaško, zgradili najprej desni trak avtoceste, od tam naprej pa bodo najprej zgradili levi trak in šele nato desnega. Prva etapa avtoceste bo v celoti zgrajena predvidoma do novembra prihodnje leto, celoten avtocestni odsek pa do konca leta 2018. Eva Milošič Ptuj • Donacija podjetja Nujno potreb Ker je eden od dveh inkubatorjev, cev, pokvarjen, je nakup novega Zanjo bo SB Ptuj morala zbrati okrog 30.000 evrov, prvih 2.000 evrov so že prejeli, in sicer kot donacijo podjetja Elektro plus. Upajo in želijo si, da bi v kratkem času zbrali še preostala nujno potrebna sredstva. V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča na Ptuju se letno rodi okrog 900 otrok. Kol je dejal Andrej Levanič, direktor SB Ptuj, je na srečo velika večina teh otrok zdravih. "Žal pa pri vseh vse ne poteka tako gladko. Za kakovostno, varno in sodobno strokovno oskrbo je zraven predanega dobro izobraženega kadra potrebna tudi sodobna oprema. Tokrat smo še posebaj veseli donacije prepotrebnih finančnih sredstev za nujno nabavo novega inkubatorja in reanimacijske mizice. Iskreno se zahvaljujemo za pomoč, ki bo zelo pripomogla k višji kakovosti in varnosti zdravljenja in posledično boljšemu zdravju torek • 20. decembra 2016 Podravje Štajerski TEDNIK 7 0 evrov? razvoja občine v turizmu. Poljčan. FOTO: Mojca Vtič naprodaj za 100.000 evrov. A neka-denar, ni vreden niti 50 evrov. evrov stroškov z rušenjem. Bistveno je, da to nesnago kupimo in zrušimo,« je dejal župan. To pa je šele začetek celotne ureditve, saj morajo za uresničitev projekta, s katerim bi kulturnozgodovinske stavbe v kraju pridobile pomen in bi center dobil zaokroženo podobo, najprej še prestaviti potek državne ceste, občina pa mora odkupiti še stavbo nekdanje pekarne Poljčane. »Gre za dolgoročen projekt, ki je vreden okrog 1,4 milijona evrov in ga občina ob vseh obveznostih sedaj ne more izpeljati,« je še dodal župan Stanislav Kovačič. Mojca Vtič Sveti Andraž • Pod streho vsi proračunski dokumenti Koliko bo občino stala zaposlitev na črno? Odhodke so z drugim rebalansom proračuna morali oklestiti za 155.000 evrov, predvsem pri investicijah. V rebalansu pa imajo tudi nepredviden strošek v višini okoli 1.500 evrov zaradi čistilke, ki je skoraj leto dni delala na črno. Andraški svetniki so na decembrski seji v rekordnem času, dobri uri in pol, opravili s kar 19 točkami dnevnega reda. Med drugim so potrdili drugi rebalans proračuna, ki je nekoliko popravil načrtovane prihodke in odhodke v letošnjem letu. Prihodki so se namreč zmanjšali za okoli 68.000 evrov, odhodki pa za nekaj več kot 155.000 evrov. Občinski proračun bo med drugim oskubljen tudi za nepotreben strošek v višini 1.500 evrov. Tolikšna je namreč približna ocena prispevkov in obveznosti za čistilko, ki je skoraj leto dni, v času, ko je občino vodil še Franci Krepša, delo opravljala prek tuje študentske napotnice. »Inšpekcija je ugotovila, da je leta 2014 občina izvajala delo na črno. Zato moramo plačati vse dajatve za nazaj za zaposleno. Točne višine nimamo, predvidevamo pa, da bo to znašalo okoli 1.500 evrov. Ali nas bo doletela še kakšna kazen, za zdaj ne vemo ...,« je še razložil direktor Čeh. 200.000 evrov za avtocisterno Svetniki so v nadaljevanju opravili tudi z drugim branjem proračunov za prihodnji dve leti. Proračunska blagajna bo prihodnje leto težka nekaj več kot 1,4 milijona evrov na prihodkovni ter 1,6 milijona evrov na odhodkovni strani, v letu 2018 pa predvidevajo 1,1 milijona evrov prihodkov in 1,2 milijona evrov odhodkov. Hkrati s proračunoma so sprejeli tudi letna kadrovska načrta ter načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem. ■ «wir' ' I •: ■ ■ Zbrani so soglasno potrdili proračuna za prihodnji dve leti. Podražitve komunalnih storitev ne bo Občinski svet je na decembrski seji potrdili tudi elaborat, ki določa cene izvajanja storitve javne službe ravnanja z odpadki. Kot je pojasnil direktor Čistega mesta Ptuj Janez Letnik, je predlagana predračunska cena za leto 2017 enaka doslej veljavni ceni na enoto, spreminja pa se območje izvajanja storitev s 17 na 12 občin Spodnjega Podravja. Sicer pa glede na predračunske količine po besedah direktorja predvidevajo za 2 % nižjo ceno ravnanja s komunalnimi odpadki, kar pomeni 11 centov manj za 80-litrsko posodo ter 17 centov manj za 120-litrsko posodo. Pri bioloških odpadkih pa predvidevajo rahlo povišanje; za 1 %. Kot je bilo slišati ob predstavitvi proračunskih dokumentov, v času javne razprave pripomb ni bilo. Sicer pa proračuna od prvega branja nista doživela večjih sprememb razen glede sredstev za nabavo gasilskega vozila. »Gasilsko društvo je v tem času podalo kompletno ponudbo o nabavi gasilskega vozila. Po obsežni razpravi smo našli skupen jezik, kako v dobrih dveh letih priti do novega vozila, ki stane okoli 200.000 evrov. Treba je povedati, da so bili gasilci zelo racionalni glede nabave. In dosegli smo dogovor, da bodo okoli 50.000 zbrali sami, 150.000 evrov pa bo zagotovila občina. Vozilo bomo kupovali po delih,« je dejal direktor ter še dodal, da pričakujejo najmanj 15 % sredstev na razpisu ministrstva za obrambo za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme. V proračunu za leto 2017 so za novo avtocisterno zagotovili 11.500, v proračunu za leto 2018 25.000 evrov, za leto 2019 predvidevajo še 75.000 evrov. Vozilo naj bi v uporabo predali v prvi polovici leta 2019. Svetniki so proračuna praktično brez razprave soglasno sprejeli. Med drugim so potrdili tudi investicijsko dokumentacijo (DIIP) za naslednje projekte: medgene-racijski športni park, izgradnja kanalizacije v naselju Drbetinci, ureditev infrastrukture v naselju Drbetinci ter ureditev infrastrukture v naselju Vitomarci - center. Monika Levanič Elektro plus ptujski porodnišnici ujejo novi inkubator ki so jih imeli v ptujski porodnišnici za oskrbo bolnih novorojen-nujno potrebna investicija. naših najmlajših pacientov, ki so tudi naše največje bogastvo,« je ob prevzemu donacije poudaril Levanič. Sredstva, ki so jih prejeli od podjetja Energija plus, d. o. o., iz Maribora bodo namenska in bodo v celoti porabljena za nakup inkubatorja. Kot je pojasnila Jasmina Filipovič, pedia-trinja v SB Ptuj, se je na servisu pred mesecem dni izkazalo, da je eden izmed inkubatorjev, star 30 let, pokvarjen in bi bila nadaljnja uporaba nevarna. Želja je zato čim prej doseči potreben znesek za nakup novega, zato pozivajo vse donatorje, ki bi lahko pomagali, da kontaktirajo vodstvo ptujske porodnišnice. Upajo, da se bo njihovemu klicu na pomoč odzvalo čim več ljudi, podjetij. Eno izmed družbeno odgovornih je vsekakor tudi podjetje Energija plus, d. o. o., ki je leta 2013 pomagalo priza- Donacijo je v imenu podjetja Elektro plus predal Bojan Horvat, sprejel pa jo je direktor SB Ptuj Andrej Levanič. detim v poplavah na območju Podravja in leto kasneje še Po-murja. Takrat so za to namenili okoli 60.000 evrov pomoči. Lani so donirali 17.000 evrov Centrom za socialno delo v SV Sloveniji za socialno šibke družine za poplačilo električne energije in na pobudo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odpisali dolg kupcem v višini več kot 23.000 evrov. Letos pa so donacije namenn-jene trem bolnišnicam: Splošni bolnišnici Murska Sobota, Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj in UKC Maribor. »Naši kupci so pri nas vedno na prvem mestu. Cenimo njihovo zvestobo, veselimo se njihovih uspehov, z njimi pa smo tudi takrat, ko nas najbolj potrebuje-jo.Verjamemo, da bodo sredstva, namenjena nakupu inkubatorja, pripomogla k lažjemu premagovanju skrbi ob preranem rojstvu otroka tako staršem, svojcem kot tudi zdravniškemu osebju. Družbena odgovornost zato za nas ni projekt, temveč del poslanstva,« je ob predaji dona-cije na Ptuju povedal Bojan Horvat, direktor podjetja Energija plus, d. o. o. Dženana Kmetec Kmetijska zadruga Ptuj d.o.o., Miklošičeva 12, 2250 Ptuj KOMERCIALA: Marjana 02/749-0328 VELEPRODAJA: Simona 051/684-590 www.kz-ptuj.si 10 % PRED NOVOLETNI popust na vse artikle s trgovske police v poslovalnicah KZ Ptuj 10 % DECEMBERSKI popust na vsa FITOFARMATCEVSKA sredstva iz zaloge Rezalec betonski STIHL Vrtalnik BT 45 STIHL *—-------^ 10 % Ml Tel: 02 741 58 18 AKCIJA mineralnih gnojil PETROKEMIJA KUTINA UREA NPK15-15-15 KAN27 % N fTa^l I. s,' ' 99 > kg ■ 5 43 EUR..... ^ ^ ^^-Vl IR . cene veljajo ob gotovinskem plačilu ZAHVALJUJEMO se za vaše sodelovanje v letu 2016. ter /J l^/» vas vabimo k sodelovanju tudi v prihajajočem letu. ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ, JE USPEH ZAGOTOVLJEN Foto: ML 25 kg 25 kg Foto: CG 8 Sta/mfo TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 20. decembra 2016 Promocijsko sporočilo Pozimi pripravljeni in pravočasno na pot V času zimskih razmer in še posebej napovedanega sneženja se na pot odpravite samo s predpisano zimsko opremo, upoštevajte prometno signalizacijo, ostanite strpni in vožnjo prilagodite razmeram na cesti, ne prehitevajte plužnih skupin, saj lahko s tem ogrožate svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. Računajte, da bo potovanje trajalo dlje, zato se na pot odpravite prej kot po navadi. V družbi DARS, d. d., bomo za prevoznost in varnost avtocestnega sistema v zimski sezoni 2016/2017 skrbeli s približno 450 delavci družbe in 270 vozili. V DARS, d. d„ imamo za zimsko sezono 2016/2017 pogodbeno zagotovljenih približno 80.000 ton soli ter približno 3.000.000 litrov kalcijevega klorida (za preprečevanja nastanka poledice). Sama zaloga v skladiščih in silosih je pred vsakim začetkom zimske sezone približno 17.000 ton in okrog 500.000 litrov klorida. V lanski zimski sezoni smo porabili 17.700 ton po-sipnih materialov, povprečje minulih dvanajstih zimskih sezon je 28.081 ton na zimo. Največ soli smo porabili v zimskih sezonah 2012/2013 ter 2009/2010, 48.000 ton oziroma 45.000 ton. Poraba v tonah ■1SOOO 45Í m „mn 78000 Í8091 16000 1 I 16000 «000 1 J1 24000 1 16000 1 16946 17760 17700 III (1 t 4 J/ ■/ é r / / •i C* «J ■!> \.k .Í1 -V „0 jy jy .y .v .v