16. oktober 1970 - Leto VI. 20 (126) - Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini
MIKA SPIL JAK V VELENJU
V soboto, 3. oktobra je obiskal Velenje predsednik Zbora narodov zvezne skup ščine, Mika Špiljak. Najprej je obiskal predsednika občinske skupščnie Nestla Žganka, zatem pa se je mu dil v rudarskem šolskem centru, termoelektrarni in v TGO Gorenje, ogledal pa si je tudi mestno središče.
Najprej so ga predsednik Nestl Žgank in predstavniki občinskih vodstev družbeno političnih organizacij seznanili z dosedanjo rastjo Velenja in Šaleške doline ter z načrti za nadaljnji razvoj. Mika Špiljak, predsednik Zbora narodov zvezne skupščine, je namreč povedal, da je vseskozi doslej spremljal razvoj Velenja. Bil je navdušen nad dosedanjim razvojem, zato ga je še posebej zanimalo, kakšno je Velenje v letu 1970, kakšen je položaj gospodarstva, kakšni so načrti za nadaljnji razvoj in kako gledajo v Velenju na probleme, s katerimi se srečujejo v Jugoslaviji.
V pomenku s predstavniki občinske skupščine in občinskih vodstev družbeno političnih organizacij je Mika Spiljka posebej zanimalo, kako je z uslužnost-no obrtjo, trgovino in stanovanjsko izgradnjo v Velenju. Med drugim je dejal,
da je kupna moč prebivalcev Šaleške doline precej velika in da bi bilo spričo tega kakršnokoli zapiranje trgovine v občinske meje škodljivo. Odprtost meja je nujnost, nove trgovine pa naj odpirajo najbolj sposobni. Menili je tudi, da je prav, da v Velenju oz. sploh v šaleški dolilni pospešujejo zasebno stanovanjsko izgradnjo. »Prav zdaj vodimo polemiko o tem, ali so stanovanja po-trošno blago, ali niso«, je med drugim omenil Mika Špiljak. »Skrb za stanovanje ni iin ne more biti samo skrb družbe, kot še vse prepogosto prevladuje mnenje, pač pa mora postati skrb vsakega posameznika, družba pa mu mora pomagati. PriSll bomo do tega, da bo postalo stanovanje potrošno blago. Vsi skupaj pa bomo morali potem skrbeti, da bomo ohranili urbanistični izgled krajev iin mest.«
Zanimiva je bila tudi razprava okrog pospeševanja zasebne obrti. Zasebni sektor obrti je potreben, skrbeti moramo tudi za opravljanje uslug. »Treba je podpirati zasebno iniciativo«, je dejal Mika Špiljak, »seveda v okviru dogovorjenih norm, za izvajanje le-teh pa naj potem skrbijo davčna regulativa, davčni si-
stem, in inšpekcijske službe. Politiko razvoja obrti pa morajo voditi občine same.« Predsednik Zbora narodov zvezne skupščine Mika Špiljak je ob tem tudi poudaril, da je treba voditi dovolj širokogrudno politiko pri odpiranju novih u-služnostnih delavnic, biti pa je treba dosleden pri izvajanju davčne in druge politike.
Ob koncu obiska pri predsedniku Nestlu Žganku je visoki gost dejal, da so napovedi za razvoj Velenja do leta 1975 naravnost fantastične in da čakajo vse odgovorne dejavnike v občini dokaj odgovorne naloge; prepričan je, da bodo predvidevanja tudi uresničili.
DARII.O ZA MIKA SPILJKA V RSC
Po ogledu mestnega središča Velenja .je Mika Špiljak obiskal rudarski šolski center. Tam ga je direktor Ivo Jam-nikar seznanil s predvidevanji za nadaljnji razvoj RSC in s koncepti šolanja in izobraževanja v tem zavodu. Mika Spiljka je zanimala podrobna organizacija šole. Potem, ko je izrazil zadovoljstvo, da se je RSC razvil v smeri, da vzgojo neposredno povezujejo z usposabljanjem za redno proizvodno delo, se je Mika Špiljak zanimal, če skuša kdo v Jugoslaviji velenjski RSC tudi posnemati. Pred odhodom so v RSC Velenje izročili visokemu gostu simbolično darilo - rudarsko kladivo in svetilko, Mika Špiljak pa je v knjigo častnih gostov zapisal, da se je tokrat seznanil z zanimivim konceptom šolanja novih kadrov, ki ga doslej še ni nikjer zasledil.
(Nadaljevanje na 4. strani)
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
Novo šolsko poslopje v Ravnah
Med številnimi gosti na letošnji osrednji proslavi v Ravnah so bili Franc Leskošek Luka, Tone Bole in mati narodnega heroja Bibe Ročka
Preurejeno cesto in novo šolo v Ravnah je izročil namenu častni predsednik ZZB NOV Slovenije, Franc Leskošek — Luka.
Letošnji občinski praznik, 8. oktober, smo nadvse slovesno proslavili. Najprej je bila v Šoštanju pri spomeniku talcev žalna kotnemo-racija. Zatem pa se je dolga kolona ljudi namenila proti Ravnam, kjer je bila o-sredinja slovesnost. Vsi so
hoteli skupaj z Ravenčani proslavita praznik občine Velenje.
Letošnji praznik pa je Ravenčanom prinesel tudi pomembni pridobitvi — asfaltirano cesto in novo šolo. Pri odcepu v Ravne je po uvodnih besedah Ivana Stropnika — simbolično odprl novo cesto Franc Leskošek — Luka. Nato pa je več kot sto avtomobilov prvič zapeljalo po novi cesti proti središču Raven, kjer je
bila uro kasneje osrednja prireditev.
Zborovanje v Ravnah je začel podpredsednik velenjske občinske skupščine — Drago Tratnik, ki je pozdravil blizu 2 tisoč navzočih, posebej pa še častnega predsednika ZZB NOV Slovenije Franca Leskoška — Luko in Toneta Boleta, predsednika gospodarskega
(Nadaljevanje na 8. strani)
PRAZNIK OBJCJNE
VELENJE-J97D
GOVOR PREDSEDNIKA OBČINSKE KONFERENCE SZDL, MILANA ŠTERBANA, NA PROSLAVI V RAVNAH
V razvoju nekega naroda 25-letno obdobje ne pomeni veliko, vendar se je v teh letih podoba Jugoslavije, kakor tudi naše občine, bistveno spremenila.
Velenjska občina je v povojni izgradnji dosegla velik napredek; iz nerazvitega, pretežno kmetijskega področja se je razvila v močno industrijsko občino. Ze sam podatek, da imamo v občini še samo 10 odstotkov kmečkega prebivalstva, kaže, kakšne socialne in ekonomske premike smo doživeli v tem obdobju.
Hitro naraščanje zaposlenih in prebivalstva, saj se je število od leta 1955 do danes povečalo za en in pol krat, število prebivalstva pa se je od 1948. leta podvojilo, v samem Velenju pa povečalo kar za sedemkrat; je zahtevalo pospešeno gradnjo objektov družbenega standarda. Tako smo v obdobju po letu 1955 poprečno letno investirali v te objekte 1,5 milijarde starih dinarjev.
Po letu 1965, torej v času gospodarske in družbene reforme, pa je ta gradnja občutno zaostala, a vseeno smo s skupnimi napori in prizadevanji naših delovnih ljudi zgradili precej skupnih objektov.
Zaradi izredno hitrega razvoja naše občine v zadnjih letih, nismo mogli zadovoljevati vseh potreb družbenega standarda samo s proračunskimi sredstvi ali z rednimi viri, ki jih za te namene lahko odstopijo gospodarske organizaciji!, ampak smo bili prisiljeni iskati nove vire dohodkov.
Občani vse bolj prihajajo do spoznanja, da je mogoče večje probleme rešiti le s
(Nadaljevanje na 5. strani)
POVSOD USTVARIMO VZDUŠJE NAPREDKA
Na osrednji proslavi občinskega praznika v Ravnah je govoril predsednik občinske konference SZDL, Milan Šterban. Njegov govor v celoti objavljamo.
»Letošnje praznovanje občinskega praznika praznujemo v okviru proslav ob 25. letnici osvoboditve naše domovine.
Druga svetovna vojna je bila tudi za jugoslovanske narode velika preizkušnja, saj je zahtevala velikanske žrtve in trpljenje. Boj naših narodov za osvoboditev, ki je uspel po zaslugi Komunistične partije Jugoslavije, ie bil pomemben prispevek h končni zjmagi nad fašizmom. Jugoslovanski narodi so bili v prvih vrstah neizprosnega boja proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem.
Zmaga nad fašizmom je pokazala, da se lahko miroljubne sile v svetu, če se združijo in če jih vežejo enaki osnovni življenjski interesi, vselej učinkovito in uspešno postavijo po robu kakršnemukoli nasilju. Pomembnost zmage nad fašizmom je tudi v tem, da so se
v boju razvile in okrepile sile miru, demokracije in socializma.
Milan Sterban
LETOŠNJI KAJUHOVI NAGRAJENCI
Skupščina občine Velenje je že leta 1963 ustanovila Kajuhov sklad, da bi ob slavnostih vsakoletnnega občinskega praznovanja nagrajevala najzaslužnejše družbene delavce in dajala priznanja najboljšim društvom ali organizacijam. Tako je Kajuhovo nagrado možno doseči za nesebično, prostovoljno, ustvarjalno, umetniško, strokovno in organizacijsko delo, ki ga posameznik opravlja in dosega takšne rezultate da so vzor drugim.
Na letošnji osrednji proslavi občinskega praznika v Ravnah je predsednik komisije za Kajuhovo nagrado, Drago Tratnik, izročil veliko družbeno priznanje novim Kajuhovim nagrajencem. Ta priznanja so letos dobili Šaleški oktet prosvetnega društva Svoboda iz Šoštanja za dolgoletno uspešno sodelovanje, godba na pihala Zarja iz Šoštanja, Franjo Arlič za bogato, dolgoletno prostovoljno delo na kulturno prosvetnem in družbeno prosvetnem področju ter Ivo Gorogranc za neumorno dolgoletno prostovoljno delo v društvih, političnih organizacijah in predstavniških organih.
Godba na pihala »ZARJA« Šoštanj
Delavska godba »Zarja« je bila ustanovljena 1. maja 1925. leta. Ljudstvo je preživljalo takrat gospodarsko razgibano povojno obdobje, v katerem je delavstvo poskušalo najti svoj prostor. Povod za to je 'bil delavski praznik 1. maj. Ta ni smel več ostati brez kulturnega in političnega obeležja. Interes za godbo je bil izredno velik. Delavci so darovali enomesečni zaslužek za nakup instrumentov. Pet mesecev po tem, ko so pričeli z vajami, so že koncer-tirali. Če k temu prištejemo še to, da je bil njihov prvi nastop prav v počastitev delavskega praznika 1. maja
Godba Zarja iz Šoštanja
(1926), tj. točno leto dni po tistem, ko je vzniknila ideja o ustanovitvi godbe, si lahko mislimo, kolikšno je bilo navdušenje med godbeniki, ddlavci in prebivalstvom. To je bil nov žarek svetlobe v vrtincu težkih socialnih razmer delavca in kmeta in dragocen prispevek k u-trjevanju narodne zavesti in dober delež h kulturnemu napredku kraja in širšega območja Slovenije.
Ko so bile premagane začetne težave je bilo potrebno v času delovanja premostiti še nešteto ovir, ki pa niso vedno vezane na denar.
pričuje njen današnji sestav in njeno sedanje delo.
Pri tem pa ne gre prezreti, da ima pihalni orkester široko oporo v ljudstvu, kar je zanesljiv izraz medsebojne solidarnosti, pripadnosti nacionalni kulturi in s tem narodu in domovini. To pa pomeni že novo kvaliteto, namreč spoznanje, da so brez kulture tudi materialne dobrine brez vrednosti in da se nacionalna kultura ne da kupiti, ampak da jo je mogoče u-stvariti samo v lastnih vrstah s trdim in vztrajnim delom.
Šaleški oktet prosvetnega društva Svoboda iz Šoštanja
ma. Poleg 192 priložnostnih nastopov na proslavah otvoritvenih svečanosti in na pogrebih. Oktet je imel 31 samostojnih koncertov, 1 nastop v radiu in 7 nastopov na revijah odraslih zborov, skupaj torej v desetih letih 230 nastopov. Vsak trenu-
vostjo že celih 10 let. Tudi v kulturi se podrejajo društvenemu redu in disciplini ter žrtvujejo svoje osebno ugodje, ne da bi imeli od tega materialne koristi. Nasprotno! Že nekajkrat se je zgodilo, da je kdo od pevcev, da ne bi izostal na vaji
Treba je bilo hoditi na vaje, vaditi doma, sodelovati pri nastopih, imeti skrb za uniformo, instrumente, note. jOdreči so se morali domačemu delu, družini, počitku in osebnemu ugodju. Namesto tega se podrejati redu in disciplini, stati v stroju allli korakati v paradi ob vsakem času in ob vsakem vremenu. Pri tem pa se je zgodilo, da je godba namesto priznanja prišla v zamero pri oblasti ali posamezni godbenik ipH delodajalcu. Važno je, da je godba vzdržala, premagala vse ovire ter dosegla vedno boljše uspehe. V to nas pre-
šaleški oktet
tek je bil oktet pripravljen nastopiti tam, kjer je Tbilo potrebno. Marsikatera javna, politična ali kulturna manifestacija bi bila prazna in neuspešna, če ne bi tudi oktet dal svojega deleža. Nastopal je tudi tam, kamor druga zvrst kulture ne seže (na vasi).
Posebna vrednota je sestav okteta. Vsi njegovi člani so namreč iz neposredne proizvodnje (elektrikarji, ključavničarji, usnjarji, mizarji itd.), ki so tudi na svojih delovnih mestih dobri delavči. Med svojimi sodelavci uživajo ugled in spoštovanje, pri svojih nadrejenih pa tudi delovno priznanje.
Glede na njihovo poreklo v rednem poklicu je toliko bolj presenetljivo in razveseljivo, da delajo z velikim entuziazmom, nepopustlji-
Ivo Gorogranc
direktor stanovanjskega podjetja Velenje
Med družbenimi akterji, ki najtežje breme nalagajo v prvi vrsti sebi, najdemo tudi Iva Gorogranca.
Šaleški oktet praznuje letos 10. obletnico svojega obstoja in delovanja. Vseh deset let je oktet brez presledka intenzivno delal, va-
dil in nastopal. Po 45 do 56 vaj, oziroma nekaj nad 100 ur plodnega dela letno, se je odrazilo v obsegu in kvaliteti njegovega progra-
Ivo Gorogranc
Ze v letih 1947-50, ko se je učil slikopleskarstva in črkoslikanstva pri rudniku Velenje, je našlo v njem
oziroma nastopu, iz svojega žepa plačal delavca, ki ga je nadomestoval v službi. To je že višja stopnja kolektivne družbene zavesti oziroma vrednost, mimo katere skupnost ne bi smela. Ansamblov, teamov in aktivov, naj si bo strokovnih, političnih, kulturnih, kakršen je šaleški oktet, si lahko — merjeno z moralno političnimi merili — želimo čim več. Zal jih je premalo, zato je toliko več razlogov, da stimuliramo tiste, ki jih vendarle imamo.
Zato jim naj bo Kajuho-va nagrada skromno priznanje za 10-letnico aktivnega dela in sodelovanja na občinskih praznikih in družbenih prireditvah. V tem svojem obdobju je Oktet dosegel velik uspeh v kvaliteti, kakor tudi pri širjenju in ohranitvi slovenske narodne pesmi.
industrijsko gasilsko društvo rudnika perspektivnega naraščajnika. Všastnajst-letnem vajencu so odkrili sposobnega in voljnega kandidata za odgovorna vodstvena opravila, sprva v mladinski gasilski organizaciji, sedaj pa je že 14 let tajnik tega društva. Za Iva Gorogranca tudi sicer nobena naloga ni bila pretežka. Vse je hitro, dosledno in pošteno opravil. S tem je pritegnil nase še večjo pozornost. Veliko organizacij se je obračalo nainj, da bi pri njih prevzel odgovorna mesta. Vseh ni mogoče navesti. Omenjamo jih le nekaj: 6 let je bil odbornik zbora proizvajalcev občinske in 6 let okrajne skupščine, 7 let tajnik poravnalnega sveta. Med izvršilno-pdliitičnimi organi je sodeloval bodisi kot član bodisi kot predsednik zlasti v svetu za urbanizem, v svetu za stanovanjske in komunalne zadeve občine in okraja. Tudi sedaj je na odgovorni funkciji predsednika občinskega komunalnega Sklada.
Njegova zavzetost za družbeno akcijo in iz nje izvirajoči rezultati niso šli mimo organizacije ZK. Leta 1958 ga je
Zveza komunistov sprejela v svoje vrste in z njim pridobila idejno čvrstega, v delu prekaljenega člana in poznejšega partijskega funkcionarja v osnovni organizaciji. V njem niso videli sposobnega političnega sodelavca le komunisti, temveč tudi delovno ljudstvo, ki ga je v letu 1970 izvolilo za predsednika svoje organizacije SZDL v Velenju.
Kljub obremenjenosti s poklicnim delom tajnika stanovanjske skupnosti Velenje, zadnjih 5 let pa direktorja stanovanjskega podjetja in kljub obilici političnega dela pa je vendarle tvegal čas tudi za delo v humanitarnih organizacijah. Rdeči križ je imel v njem zvestega sodelavca za zdravstveno in socialno delo. Končno ni mogoče mimo njegovih zaslug v organizaciji rezervnih vojaških starešin, kjer je veliko pripomogel k usposabljanju mladine za krepitev obrambne moči domovine.
Marljivost, vestnost, skromnost, 'skrbnost, poštenost, idejna orientiranost, voljnost in akcijska sposobnost, to so odlike, ki prežemajo ustvarjalno sposobnost Iva Gorogranca. Tega ne povedo besede, ampak vsak hip dokazujejo njegova dejanja.
Franjo Arlič
direktor osnovne šole »Gustav Šilih« Velenje
Franjo Arlič izhaja iz trdne kmečke družine. Po končani osnovni šoli je eno leto obiskoval meščansko šolo, nakar se je vpisal na klasično gimnazijo v Mariboru. Domača vzgoja ga je že v zgodnji mladosti oblikovala v močno osebnost, na klasični gimnaziji pa je kot kmečki sin spoznal in Okusil vse trdote študentskega življenja v kapitalistični Jugoslaviji. Tu se je srečal s kruto socialno razliko študentov, kajti klasična gimnazija je bila šola sinov mestnih bogatašev.
Franjo Arlič
Take razmere šole in okolja so ga prisilile, da je začel razmišljati o krivičnih odnosih takratne družbe do vsega, kar je bilo svobodomiselnega in kar je živelo od svojih žuljev. Ob napornem študiju je iskal razloge takega stanja; iskal in študiral je napredno literaturo, da si je gradil upanje na lepšo prihodnost, ki mora revolucionarno zrasti.
V	času druge svetovne vojne je prekinil šolanje, zato pa se je takoj po vojni vpisal na višjo pedagoško šolo v Zagrebu in tam diplomiral. Leta 1948 je nastopil službo predmetnega učitelja v Slovenj Gradcu. To je bilo obdobje, ko je bilo potrebno oblikovati naš šolski sistem, ko je bilo potrebno orati ledino socialistični pedagogiki in ko je bil učitelj širok družbeni delavec na šolskem, prosvetnem in družbeno političnem področju. Za takrat je veljalo, da se je učitelj odpovedoval pravicam, ki bi mu morale kot učitelju iti, da se je odpovedoval privatnemu življenju, pač pa je vse svoje sile z zadovoljstvom vlagal za napredek in dobrobit šolarjev, mladine in celotne naše družbe ter domovine, ki je bila na Vseh krajih potrebna obnove.
Mladi učitelj Franjo Arlič je bil poln vere v človeka, v njegovo ustvarjalnost in v njegovo pripravljenost, žrtvovati se za jutrišnji dan. Bil je bogat na znanju, bil je delaven, bil je aktivist in mobilizator, zato je z velikimi uspehi razdajal svoje mladostne sposobnosti, razdajal je samega sebe.
Leta 1954 je prišel službovat v domači kraj — v Velenje. To je v času, ko je novo Velenje začelo nastajati naselje, ko je bilo potrebno urediti toliko komunalnih naprav, dograditi toliko družbenih objektov. Vse to je bilo narejeno in zgrajeno večinoma z udarniškim delom, zato pa so bili potrebni vzorniki in organizatorji, kakršen je bil tudi Kajuhov nagrajenec Franjo Arlič.
S polno predanostjo naši socialistični družbeni ureditvi je v težkih časih sprejemal odgovorne naloge. Kar osem let je bil predsednik sveta za kulturo in prosveto v občini. To je bilo v času, ko je bilo potrebno reševati šolstvo kadrovsko in prostorsko. Velenje jc postajalo mesto, Šoštanj je bil v industrijski izgradnji. Ob vsem tem so se začeli razvijati tudi drugi kraji tako, da je bila Šaleška dolina eno samo gradbišče, ki je od vseh funkcionarjev terjalo sposobnosti, pametne in perspektivne presoje in ne nazadnje tudi smelosti ter prodornosti. Cela vrsta šol je zrasti a v času, ko je bil Franjo Arlič predsednik sveta za prosveto in kulturo. Ne da se povedati, koliko njegove življenjske energije je vtkano in vgrajeno v naše šolske prostore, v učiteljski kader in celotni šolski sistem, ki ga da-nes imamo. Svojo moč, sposobnost; skratka; sebe je žrtvoval svojemu poklicu, svojemu idealu; žrtvoval se je za lepšo prihodnost mladine in vseh, ki danes koristimo, kar je ustvarila njegova generacija.
V	vsem njegovem delu je čutiti veličino osebnosti, ki jo zmore človek bogatih izkušenj, ki jo zmore človek, ki se je v celoti predal najlepšim, najbogatejšim in najplemenitej-šim človeškim idealom. Delal in živel je kot prekaljen komunist, zato so mu bile zaupane mnoge funkcije v organih oblasti, od odbornika, predsednika sveta za prosveto in kulturo, do poslanca kulturno prosvetnega zbora slovenske skupščine, zato je bil izvoljen v organe Zveze komunistov, Socilastične zveze in mnoge komisije.
Celih 16 let je že ravnatelj šole, ki jo vzorno vodi, ki zmore in zna usklajevati družbene cilje s pedagoškimi in vzgojnimi problemi, ki uspešno vodi delovni in pedagoški kolektiv. S svojo neumorno zavestjo in predanostjo je pri svojih petdesetih letih še vedno poln elana, moči in sposobnosti tako, da je tudi danes čutiti njegovo aktivnost na širokem področju družbenega ustvarjanja in oblikovanja človeške osebnosti. Ob vsem tem se zaveda, da mora napredovati sam, da se mora izobraževati. Svojo voljo in sposobnost je dokazal s tem, da je pred dvemi leti uspešno končal študij sociologije in pedagogike na prvi stopnji fakultete.
v
V Šoštanju razvili prapor
Krajevna organizacija Zveze vojaških vojnih invalidov v Šoštanju je v okviru proslav letošnjega občinskega praznika razvila zastavo.
Na slovestnosti, ki je bila na Trgu svobode, je govoril predsednik organizacije Ivan Gusič. V svojem govoru se je spomnil na dogod-
V imenu pokrovitelja, delovnega kolektiva termoelektrarne Šoštanj je razvil zastavo ing. Ciril Mislej
ke iz leta 1941, ko so 8. oktobra borci I. štajerskega bataljona izvedli drzno akcijo in osvobodili Šoštanj. Nato je Ivan Gusič dejal:
»Organizacija ZVVI Šoštanj se pridružuje programu počastitve praznika naše občine s poudarkom, da danes razvije svoj prapor, ki naj simbolizira našo zgodovino iz časa NOB, katera je zahtevala velike žrtve. Prapor nas bo spominjal na prehojeno pot v borbi z neenakim sovražnikom, vzpodbuja pa naj tudi mlade, da bodo znali čuvati in braniti, če bo to potrebno.
V naši organizaciji je še vedno 26 mater in 37 vdov padlih borcev. To so članice ZVVI, katerih rane v njihovih srcih nikoli ne bodo ozdravele. 60 je osebnih invalidov, ki so telesno in zdravstveno prizadeti.
smo jo preživljali mi, bi smo dali vse za današnjo svobodo, ki jo moramo čuvati za vsako ceno. Mir in svoboda v naši domovini sta steber svobode za vse narode, ki se še danes borijo, da bi si priborili to, kar mi že imamo. Dogodki v svetu so takšni, da je treba vlagati vse sile, da prevlada zdrav razum za ohranitev miru v svetu. To je cilj, da delamo v interesu človeka z željo, da bi bil v svobodni domovini zadovoljen in srečen ter da mu bodo dane možnosti za lastno uveljavitev.«
V imenu pokrovitelja delovnega kolektiva šoštanj-ske termoelektrarne, je zastavo razvil direktor Ciril Mislej, dipl. inž. Pionirji z osnovne šole Karel Destov-nik — Kajuh, pa so izvedli kulturni spored.
Obisk
Romana Albrehta
Član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, Roman Albreht, se je mudil te dni v Velenju. Najprej si je ogledal proizvodnjo strojev in opreme za gospodinjstva v TGO Gorenje, zatem pa* se je sešel s predstavniki vodstva in družbeno političnih organizacij tovarne. Govorili so o nekaterih aktualnih družbeno-ekonomskih vprašanjih, kadrovski politiki, sistemu vodenja in drugem. Med obiskom v TGO Gorenje je gosta sprejel tudi generalni direktor Ivan Atelšek.
Popoldan pa se je član predsedstva ZKJ, Roman Albreht, sešel s sindikalnim aktivom velenjske občine ter s predsedniki samoupravnih organov in direktorji delovnih organizacij iz šaleške doline. Govoril je o problemih in nalogah v zvezi z izdelavo srednjeročnega programa razvoja SR Slovenije in SFR Jugoslavije ter o druž-
VKLJUČIMO SE V RAZPRAVE 0 OSNUTKU STATUTA
Ti skromni podatki nam govorijo, kako hudo je gledati in se spominjati vsega prestanega gorja. Vsi invalidi želimo, da bi v svetu vladal večni mir in da bi ljudje v miru in brez strahu gradili svojo bodočnost. Želimo, da naša mladina ne bi nikdar doživela enake usode in trpljenja, kakor
Ustanovljena je nova Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem.
benem in samoupravnem dogovarjanju o dohodku. Med drugim je Roman Albreht naglasil, da moramo dosledno vztrajati na tem, da se spremenijo globalni odnosi v materialni delitvi, če hočemo ustvariti trdnejši sistem delitve in na politiki IX. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, da se do kraja izpelje odprava državnega kapitala v dohodku in uveljavi načelo o družbenem neodtujevanju dohodka, pri čemer pa bo treba zgraditi mehanizem fizične cirkulacije denarja.
Ko pa je govoril o delitvi znotraj delovnih organizacij, je posebej naglasil, da bo potreben družbeni dogovor o spodnji meji akumulacije in osebnih dohodkov, pri čemer pa bo treba najti oz. izoblikovati po-družbljena merila za ugotavljanje delovnega prispevka zaposlenih, ne pa stroškov za delovno silo.
Pred tremi leti so bile izoblikovane prve teze za uireditev novega sistema zdravstvenega varstva. Aprila lani je Zvezna skupščina sprejela splošen zakon o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva prebivalstva. Julija letos pa je tudi Skupščina SR Slovenije sprejela zakon o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva.
Nove skupnosti zdravstvenega varstva morajo zdaj do konca novembra sprejeti statute, do konca leta pa tudi drage splošne akte o določitvi obsega zdravstvenega zavarovanja in njegovega izvajanja. Na osnovi določil republiškega zakona so morale obstoječe komunalne skupnosti socialnega zavarovanja do konca septembra ustanovile nove skupnosti zdravstvenega varstva. Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem je na zadnji seji, bila je 26. septembra, ustanovila novo skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem. Do izvolitve organov nove skupnosti bodo, upravljali skupnost dosedanji organi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev, volitve novih organov pa morajo biti opravljene do konca meseca julija 1971.
Zvezni in republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju in obvezanih oblikah zdravstvenega varstva zavezujeta skupnosti zdravstvenega zavarovanja, da zagotovijo' zavarovanim osebam obvezne oblike zdravstvenega varstva, ki jih kot obvezne določa zakon ter zavarovanje za nesreče pri delu in poklicne bolezni, medtem ko določijo ostali obseg zdravstvenega zavarovanja samostojno skupnosti zdravstvenega zavarovanja.
Ob takšnih širših pristojnostih zavarovancev, da si v skupnostih zdravstvenega zavarovanja sami samostojno določajo zdravstveno zavarovanje, imajo v statutu novih skupnosti bistveno drugačen pomen in vlogo, kot pa ga ima zdaj statut komunalne skupno-
sti socialnega zavarovanja delavcev. Statut nove skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem ne bo več samo organizacijski akt, pač pa bo imel za zavarovane osebe materialnopravni značaj, saj bo podrobno določal pravice in obveznosti zavarovanih oseb.
Posebna delovna skupina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem (to je prejšnje skupnosti) je pripravila delovni osnutek statuta nove skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem. O osnutku so razpravljali na seji skupščine 25. septembra 1970 in sklenili, da dajo osnutek statuta v javno razpravo do 5. novembra, potem pa bo skupščina, upoštevaje pripombe in mnenja, sprejela v novembru statut te nove skupnosti.
Opozoriti želimo na nekatere najbistvenejše novosti oz. spremembe v osnutku statuta nove skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem. V delu, kjer je določena organizacija skupnosti, je predvideno, da naj bi zraven skupščine — kot najvišjega organa skupnosti — in njenega izvršilnega odbora delovale še komisije, ki bodo preučevale posamezne zadeve, zdravniška komisija in komisija zdravniških izvedencev. Ustanovili pa naj bi tudi svete zavarovancev, in to v posameznih občinah. Svetom doslej niso namenjali večjo pozornost. Mandatna doba članov skupščine naj bi trajala v prihodnje 4 leta, medtem ko so zdaj vsaki dve leti volili polovico novih članov skupščine.
Pomembna je tudi določba iz osnutka statuta, da sodeluje skupnost pri družbenem dogovarjanju o načrtovanju in pospeševanju zdravstvenega varstva z drugimi organizacijami in organi.
V delu, ki obravnava financiranje zdravstvenega zavarovanja, je zapisano temeljno načelo, da zavarovanci sami s svojimi prispevki zagotavljajo sredstva za kritje stroškov svojega zavarovanja. Le
sredstva za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja za nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni, bi zagotavljali s prispevki delovnih organizacij in zasebnih delodajalcev. Skupnosti pa morajo imeti rezervni sklad, ki mora znašati najmanj enomesečni poprečni znesek planiranih izdatkov zdravstvenega zavarovanja. Rezervni sklad mora biti dosežen v petih letih, to je do leta 1975. Skupščina bo zato vsako leto določala način vplačevanja denarja v rezervni sklad.
Stopnje prispevka bo v prihodnje določala samostojno skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem, republika pa ni več pooblaščena, da bti maksimirala ali limitirala prispevne stopnje. Republiški zakon zavezuje skupnost, občinske sindikalne svete ter gospodarske in zdravstvene organizacije, da na načelih družbenega dogovora sporazumno izoblikujejo temeljna izhodišča za določitev stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje. Ta družbeni dogovor pa bo treba vsekakor povezati z družbenim dogovorom o programiranju razvoja zdravstvenega varstva.
Spričo povečanega obsega in obveznosti skupnosti v novem sistemu, bodo morale skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev predpisati višjo stopnjo prispevkov, kot so v veljavi zdaj. Po prvih izračunih, ki so jih izdelali na komunalnem zavodu za socialno zavarovanje delavcev Ravne na Koroškem, pri čemer so upoštevali realne potrebe zdravstvenih zavodov (kot npr. po kadrih funkcionalna amortizacija, dohodki, skladi itd) bi morala znašati v prihodnje prispevna stopnja na področju skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem 8 %. Delovne organizacije so zdaj plačevale osnovni prispevek po stopnji 5,20 %, maksimalni dodatni prispevek pa je znašal 2,60 %, se pravi, da je znašal prispevek maksimalno 7,80 %.
Te dni se torej začenja javna razprava o statutu skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem, ki naj hi tudi v prihodnje delovala na področju občin Velenje, Slovenj Gradec, Radlje ob Dravi, Dravograd in Ravne na Koroškem. V razpravo naj bi posegli tako zavarovanci kot delovne in družbeno politične organizacije ter odborniki občinske skupščine. Predloženi osnutek statuta je treba kar najbolj realno oceniti, tako glede obsega pravic, kot tudi obveznosti. Javna razprava pa bo trajala, kot smo že zapisali, do 5. novembra 1970.
prvemu
Spomenik ravnatelja
Pred šolo Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju so odkrili spomenik pionirju srednjega šolstva v Sloveniji, Fraincu Hriberniku. O delu in življenju Franca Hriber-nika je na priložnostni svečanosti govoril Franjo Vajt iz Mozirja. Spomenik temu velikemu pedagogu, zgodovinarju iin edinemu ravnatelju šošt.anjske meščanske šole pa je odkril njegov nekdanji učenec in odbornik občinske skupščine Miroslav Vrečko.
Skupni sestanki krajevnih družbenopolitičnih vodstev
Franc Vajt je govoril o delu in življenju ravnatelja meščanske šole v Šoštanju
Nedavno tega je sklical izvršni odbor Občinske konference SZDL Velenje posvetovanje s predsedniki krajevnih organizacij SZDL iz šaleške doline. Na posvetovanju so se med drugim tudi dogovorili, da bodo v vseh 19 krajevnih organizacijah SZDL sklicali skupne sestanke vodstev družbenopolitičnih organizacij in društev v posameznih krajih. Konec oktobra bodo te skupne sestanke krajevnih družbeno-političnih vodstev že končali.
Na skupnih sejah krajevnih vodstev družbenopolitičnih organizacij in društev razpravljajo o porabi denarja, zbranega s krajevnim samoprispevkom ter o gradnji objektov, govorijo pa tudi o krajevni problematiki in o trenutno najbolj aktualnih zunanje političnih vprašanjih in dogodkih. Ponekod pa se dogovarjajo tudi za osnovna izhodišča za sestavo 5-letnih programov dela in razvoja posameznih krajevnih skupnosti.
Odbornik občinske skupščine Miroslav Vrečko je odkril doprsni kip Franca Hribernika
IZ RAZPRAVE:
Brez novih kadrov ni napredka
Kot smo že poročali v zadnji številki »šaleškega rudarja« so na zadnji seji občinske konference Zveze komunistov Velenje razpravljali o kadrovski problematiki in o vprašanjih vzgoje in izobraževanja »Izobraževanju pravo mesto v našem razvoju in naloge komunistov«.
MIKA ŠPILJAK V VELENJU
Po uvodnem referatu Vlada Zakoška, predsednika komisije za družbeno-poli-tična in idejna vprašanja znanosti in prosvete ter za idejno politično usposabljanje komunistov, se je razvila dokaj živahna razprava. V nadaljevanju povzemamo nekaj najpomembnejših misli iz razprav na zadnji seji občinske konference ZKS Velenje.
Majda Gaberšek je povedala, da je od skupaj 4.694 predšolskih otrok vključenih v velenjski občini v organizirano varstvo le 353 otrok, oz. 7,4 % predšolskih otrok. To dejstvo nedvomno vpliva na dokaj visok osip učencev v osnovnih šolah. Potrebno bi bilo, da bi do leta 1975 dosegli, da bi bili vsi malčki vsaj zadnje leto pred vstopom v osnovno šolo vključeni v organizirano varstvo.
Pankrac Semečnik se je zavzel za intenzivno širjenje zmogljivosti šol in za hkratno vzgojo oz. šolanje potrebnega kadra za šole.
Albin Amon je začel razpravo o šolstvu II. stopnje v šaleški dolini. Navedel je nekaj težav, s katerimi se srečuje rudarski šolski center. V novem šolskem letu je v RŠC Velenje že več kot 850 učencev in so vse učilnice zasedene od 7. do 20. ure. Pouk imajo v popoldanskih urah tudi že v prostorih Gimnazije, še huje bo z začetkom šolskega leta 1971/1972. Treba bo zato začeti razmišljati o gradnji novega šolskega poslopja. Težave so nadalje tudi zaradi pomanjkanja stanovanj za predavatelje, saj jih je trenutno kar 14 brez njih in se ali vozijo ali pa stanujejo v stolpnici RSC skupaj z učenci. RŠC 'stanovanjskega problema predavateljev sam ne bo mogel rešiti.
Ivo Jamnikar je bil mnenja, da je zelo pomembno, da razpravlja občinska konferenca ZKS Velenje o problemih kadrov in o kadrovskih vprašanjih. Treba je videti, kje smo in kaj je treba storiti, da bomo vzgojili oz. usposobili potreben kader, da bo lahko industrija napredovala v prihodnje še hitreje, kot je doslej. Ivo Jamnikar se je v razpravi med drugim zavzel za celovitost izobraževanja in usposabljanja, govoril pa je tudi o izredno pomembni vlogi RŠC Velenje pri vzgoji potrebnih kadrov za gospodarstvo šaleške doline.
Bojan Glavač je nanizal nekaj številk o razvoju velenjske gimnazije. V tem šolskem letu je v gimnaziji v 8 oddelkih 240 dijakov. V razdobju do leta 1975 naj ne bi bil poudarek na širjenju gimnazije, delovalo naj bi največ 10 oddelkov, pač pa na prepotrebni modernizaciji pouka.
Jože Melanšek je med drugim menil, da je sedanje stanje na področju kadrov, nizek odstotek strokovno usposobljenih kadrov, odraz odnosa do tega vprašanja v preteklosti. Kritično pa je stanje tudi zdaj, saj je zaskrbljujoč nizek odstotek vpisanih študentov iz velenjske občine na višjih in visokih šolah, ki je precej pod republiškim povprečjem. Tu se je Jože Melanšek vprašal, ali je temu kriva neprimerna štipendijska politika ali še kaj drugega. Govoril je še o pomanjkanju šolskih prostorov, o neurejenem varstvu, prevozih in o problematiki posebnega šolstva. Dotaknil se je tudi vloge staršev — komunistov in se končno vprašal, ali bo mogoče za vse šole, ki naj bi jih v prihodnjih letih zgradili v šaleški dolini, zagotoviti potreben kader.
Franjo Arlič se je dalj časa zadržal pri vprašanjih, ki pogojujejo visok osip. Med vzroki zanj je med drugim navedel pomanjkljivo oz. neprimerno predšolsko vzgojo, saj je le malo otrok vključenih v organizirano predšolsko vzgojo, in »enotno« osnovno šolo.
Anica Podlesnik je opozorila na pomembnost vzgojnega vplivanja staršev - članov ZK.
Milan štumberger je opozoril na razkorak med potrebami in možnostmi in na pomen poklicnega usmerjanja.
Franjo Koran pa je menil, da je bil vse doslej premalo obdelan program kadrovanja in potreb po kadrih, pa čeprav je jasno, da bo mogoče ob večji gospodarski moči občine ustvariti tudi več sredstev. Napredka pa ne bo, če ne bo lastnih kadrov. Franjo Koran se je zavzel za širjenje profilov raznih kadrov. V nadaljevanju razprave je govoril tudi o razvoju ljudi. Dejal je, da so le redke delovne organizacije, kjer so lastni razvojni oddelki pripravljali programe razvoja. Ce bi dali nekaj denarja, ki .ie bil porabljen za odkup licenc, za vzgojo in u-sposabljanje kadrov doma, bi bili dosežki ugodnejši. V polemični razpravi je Franjo Koran tudi poudaril, da nadaljnjega razvoja Velenja ne bo •mogoče zagotoviti zgolj z in-ženirii, tehniki in drugimi tehničnimi strokovnjaki, pač pa bo treba vzgojiti oziroma pridobiti tudi druge, tako komercialiste. trgovce. politologe, umetnike in druge. Povedal je še. da se novatorstvo v Šaleški dolini sicer poraja, da pa ga bo treba v prihodnje bolj propagirati z namenom, da se ga še bolj spodbudi in razmahne.
Ivan Atelšek je poudaril nujnost izgradnje novih šol in vzgojno varstvenih ustanov. Poudaril je, da ie gospodarstvo šaleške doline spoznalo to nujnost in da je akcijo v celoti podprlo. Ob tem pa je bil mnenja, da ni vse šola, nač pa ie važno tudi okolie, ki bo ljudi zadržalo v Velenju, se pravi, da je treba ustvariti prijetnejši ambient za življenje. Poudaril pa je tudi pomen gimnazije Velenje za pridobivanje novega kadra.
Stane Zula je bil mnenja, da so naloge na področiu, o katerem raznravlja občinska konferenca ZKS, dokaj zah-+ovnp in odgovorne, da pa jih bn mogoče nh oodpori gospodarstva uresničiti.
vita Knigek se je zavzel za varopvanie nri eradnji negospodarskih obiektov. sai pri-snevain za aradnio le-teh denar vsi občani Treba ie za-rm+ovit.i Var fiaivečio racionalnost nri norabi denaria. zidati oz. graditi pa funkcionalno.
Rudi K^hoit ip poudaril, da m^ra obstati i7obraževanie t.n-rti v Šaleški dolini sestavni del nroizvndnega procesa, treba pa ho čimprej zagotoviti kar nai-hoJiSo novnznvo ohoh oorfročii. proizvodnje in izobraževanja.
Miran Ahtik je raznravlial nrpdvspm o tem, kdo nartalin-ip čoTanie na sredniih. višiih in visokih šolah in v tej zvezi nanizal več problemov in nalog.
Jožo ?;ohar pa ie menil, da je treba naglasiti velik pomen izobraževanju oziroma dopolnilnemu usposabljanju zaposlenih. V tem je še precej rezerv za zagotovitev potrebnega oz. manjkajočega kadra. Ponekod to dodatno izobraževanje in usposabljanje podpirajo, drugod pa žal ne.
V polemični razpravi v zvezi z gradnjo nove III. osnovne šole v Velenju pa so sodelovali Vito Kolšek, Pankrac Semečnik in Janez Basle.
(Nadaljevanje s 1. strani) OBISK V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ IN V TGO GORENJE VELENJE
V	Šoštanju je direktor tamkajšnje termoelektrarne, inž. Ciril Mislej, seznanil visokega gosta s potekom izgradnje nove termoelektrarne Šoštanj III, te naše največje termoelektrič-ne enote. Mika Špiljaka pa je v pogovoru najbolj zanimalo, kakšna so slovenska stališča oz. stališče TE Šoštanj glede nekaterih sistemskih vprašanj na področju elektrogospodarstva. posebej tudi glede povezovanja elektrogospodarstva v naši republiki in v Jugoslaviji. Zanimalo ga je tudi vrsto vprašanj v zvezi z izgradnjo nove TE Šoštanj III.
V	TGO Gorenje Velenje si je Mika špiljak najprej ogledal proizvodnjo hladilnikov, pralnih strojev in televizijskih sprejemnikov. Zatem pa ga je pomočnik generalnega direktorja za marketing, Avgust Jeriha, seznanil z letošnjim poslovanjem Gorenja ter subo-tiške tovarne Gorenje — Sever in s programom razvoja
tega našega največjega proizvajalca strojev in opreme za gospodinjstva. V pomenku s predstavniki TGO Gorenje je Mika špiljka zanimala perspektiva oskrbe Gorenja s pločevino, želel je izvedeti za stališča Velenjčanov glede na predvideno velikoserijsko proizvodnjo strojev za gospodinjstva v Jugoslaviji, zanimalo pa ga je še vrsto drugih vprašanj.
Ob koncu pogovora s predstavniki TGO Gorenje Velenje je predsednik Zbora narodov zvezne skupščine, Mika špiljak, izjavil, da se je ob ogledu proizvodnje v velenjskih tovarnah Gorenja resnično mogoče prepričati, da je to velika industrija. Da je uveljavljena sodobna industrijska koncepcija pa najbolj zgovorno pričajo rezultati poslovanja. Nadaljnje povečevanje proizvodnje v TGO Gorenje Velenje ne bo mogoče zadrževati, ker je tovarna v veliki meri u-smerjena v izvoz. »Želim, da v teh vaših predvidevanjih uspete«, je dejal Mika Špiljak. »Prav bi bilo, da bi imeli v naši državi še več takih kom-
Mika Špiljka so spremljali družbeni politični dclavci in nekateri gospodarstveniki
binatov, kot je velenjsko Gorenje. Ti spodbujajo razvoj tudi druge industrije, posebej še kooperantske. Gorenje Velenje se vse bolj razvija v enega od najpomembnejših nosilcev razvoja pri nas in želim, da s tem nadaljujete tudi v prihodnje.«
Med obiskom v Velenju se je predsednik Zbora narodov zvezne skupščine, Mika Špiljak. sešel tudi z gospodarsko političnim aktivom šaleške doline. Obravnavali so nekatera aktulna vprašnja s področja družbeno-političnega sistema, ekonomskih odnosov in blagovne menjave s tujino. Med pogovorom je Mika Špiljak povedal, da je doseženo politično soglasje za podružbljenje bank in zunanjetrgovinskih organizacij, in to z namenom, da se dohodek vrne tistim, ki ga ustvarjajo.
Predno je Mika Špiljak zapustil Velenje je izjavil, da je predstavljalo Velenje po koncepcijah tako glede razvoja mesta kot delovnih organizacijah zmeraj svojstveno kvaliteto. To je Velenju omogočalo hiter razvoj doslej.
Načrti s katerimi se je seznanil med enodnevnim bivanjem v Šaleški dolini, pa po besedah predsednika Zbora narodov zvezne skupščine. Milka Špiljka, zagotavljajo, da bo Velenje hitro napredovalo tudi v prihodnje.
Ma
F Ml AN J O NA O V V GORENJU
1 vrha gradbišča nove šoštanjške termoelektrarne Si je Mika Špiljak skupaj z direktorjem ing. Cirilom Mislejem ogledoval Šaleško dolino
1. oktobra se je mudil v velenjski tovarni gospodinjske opreme Gorenje član Zveznega izvršnega sveta in predsednik jugoslovanskega dela jugoslo-vansko-madžarske komisije za gospodarsko sodelo-
vanje, Franjo Nagy. Sprejel ga je generalni direktor Ivan Atelšek, in ga podrobneje seznanil z načrti nadaljnjega razvoja tega našega največjega proizvajalca strojev in opreme za gospodinjstva.
H111M111111111111M111! IM1111111LII1111111II11IIM111111 ........111................Iti......................................................................bi.............................................................
KADROVSKI PROBLEMI
Povzemamo nekaj misli iz uvodnega referata Lada Zakoška, predsednika komisije za družbeno politična in idejna vprašanja znanosti in prosvete ter za idejno politično usposabljanje komunistov, ki ga je prebral na zadnji seji
občinske konference Zveze komunistov Velenje.
Nahajamo se sredi zelo aktivnih razprav o srednjeročnem programu razvoja Slovenije in posameznih občin in kaj kmalu bomo začrtali našo akcijo na vseh področjih družbenoekonomskega in političnega življenja za prihodnjih pet let vnaprej. Pri vsem kompleksu vprašanj, ki so prisotna v razpravah o našem razvoju, pa se vse pogosteje srečujemo s problemi kadrov, z njihovo vzgojo, izobraževanjem, usposabljanjem in vključevanjem v delo. Zavedamo se, da je od števila kvalitete kadrov v največji meri odvisen naš celoten razvoj, zato kadrovski politiki posvečamo še posebno pozornost. Čedalje bolj pa se uveljavlja tudi spoznanje, da je kadrovska politika neločljiv del sleherne družbene dejavnosti.
Kadrovsko politiko razumemo v tem smislu, da jo predstavljajo vse tiste komponente. ki omogočaju vsakomur, da do maksimuma razvije in izkoristi svoje sposobnosti. Njeno bistvo je torej predvsem skrb za človeka, skrb, da človek postane subjekt in objekt kad. polit, hkrati. Le na ta način bomo dosegli tudi optimalno funkcioniranje družbe, visoko produktivnost itd. Prav zato smo se lotili nekaterih osnovnih problemov izobraževanja in usposabljanja za družbeno delo. Naš cilj mora omogočiti slehernemu članu naše skupnosti, da razvije vse svoje delovne in umske sposobnosti, nagnjenja in možnosti.
CELOVITO OBLIKOVANA SOCIALISTIČNA O-SEBNOST
Za izhodišče postavljamo dejstvo, da kadrovske politike ne
vodijo samo kadrovski organi, ampak vsi tisti, ki odločajo o ekonomskih in družbenih vprašanjih, to so delovni ljudje in njihovi samoupravni organi, Zavzemati se moramo, da bodo ti organi kot sestavni del svojih samoupravljalskih nalog začrtovali in uresničevali tako kadrovsko politiko, ki bo vodila k dogovorjenim družbenim ciljem.
Zavedati se moramo, da se investicije v izobrazbo in vzgojo čedalje bolj obravnavajo kot investicije v proizvajalne sile. Tako postajajo tudi namesto stopnje investicij v materialno bazo. merilo razvoja investicije v intelektualni potencial. v izobrazbo in vzgojo ljudi. Tak odnos do vzgoje in izobraževanja pa bi bil bistVen prispevek k nadaljnji integraciji vseh področij združenega dela.
Za Zvezo komunistov pa je izredno pomembno tudi vprašanje, kakšna je idejna usmeritev naše kadrovske politike. V prejšnjem obdobju so bili pri kadrovski politiki, zlasti za vodilna mesta, predvsem politični kriteriji, v zadnjem času pa je vse bolj prisotno mišljenje, da so za vodilna delovna mesta odločilni predvsem strokovni kriteriji. Take skrajnosti niso in ne morejo biti sprejemljive in niso združljive z naravo naših samoupravnih odnosov. Tako poudarjanje samo strokovnih kvalitet ima tudi politične posledice. V Zvezi komunistov zato poudarjajo boj za celovitost kriterijev in boj za oblikovanje celovite socialistične osebnosti.
MANJKA LJUDI Z VIŠJO STOPNJO ZNANJA
Kadrovskega vprašanja se v naši občini lotevamo v času najintenzivnejšega oblikovanja srednjeročnega programa razvoja, torej v trenutku, ko se bolj kot v preteklosti zavedamo, da element človeka, njegovo znanje, njegova sposobnost in kreativnost v največji meri vpliva na nadaljnji razvoj. Zavedamo se, da je človek s svojem znanjem in sposobnostmi izvod družbene moči, zato mora biti središče in izhodišče družbene politike. Ob tem pomembnem vprašanju pa se Zveza komunistov angažira in poizkuša najti rešitve na vprašanje: kaj storiti z vidika zahtev novega časa. nove dobe človeštva, dobe, ki jo odpira znanstvenotehnološka revolucija. Vemo. da kdor bo v tem obdobju zaostal, bo izredno težko kasneje nadoknadil zamujeno. To predvsem zaradi tega, ker smo v naši občini še daleč pod slovenskim poprečjem, da je že sedanje stanje nezadovoljivo v odnosu na Slovenijo. Vse bolj čutimo, da nam na gospodarskem področju manjka vse več ljudi z višjo stopnjo znanja, usposobljenosti in kvalifikacijami kot jih je sedaj na delovnih mestih. Mnogi pokazatelji kažejo, da nimamo dovolj strokovnjakov niti za dosedanje potrebe, ta problem pa se z ozirom na prihodnje potrebe, predvsem pa z ozirom na naš izredno zahteven program razvoja naše občine kaže v toliko bolj zaskrbljujoči luči.
SOCIALNO EKONOMSKO OKOLJE IN DUŠEVNI RAZVOJ OTROKA
Ko pristopimo k tem problemom, se nam na široko odprejo številni vzroki, ki zaviralno vplivajo na vzgojo in izobraževanje kadrov v občini. Naj samo preletimo najvažnejše!
Varstvo otrok do drugega leta starosti praktično v naši občini sploh ni rešeno, kljub razmeroma visokemu številu zaposlenih žena. Nekoliko boljše stanje je v zvezi z varstvom in vzgojo otrok od 2. do 7. leta. Le-teh je vključenih v o-troške vrtce komaj 7,4 odstotka. predvsem zaradi premajhne materialne baze otroškega varstva, ki močno zaostaja za družbenim in gospodarskim razvojem občine. Sedanje stanje v pogletlu kapacitet in materialnih pogojev torej še zdaleč ne odgovarja družbenim potrebam, čeprav se vsebolj zavedamo. kako odločilnega pomena je načrtna predšolska vzgoja za moralno, estetsko, intelektualno in telesno razvijanje otroka, od česar v največji meri zavisi otrokova u-spešnost ali neuspešnost kasne, je v šoli in v življenju.
Nekoč so mislili, da je učni uspeh učenca odvisen zgolj od njegovih umskih in telesnih sposobnosti, pozneje pa so u-gotovili, da tudi šolsko in socialno ekonomsko okolje pomembno vpliva na duševni razvoj otroka in njegovo delo v šoli. Ta fenomen pri nas vrsto let po vojni nismo raziskovali, ker smo menili, da v socialistični družbi ne more biti takšnih socialnih razlik, ki bi bistveno vplivale na otrokov mentalni razvoj in na njegov uspeh v šoli. Zato imamo o teh
POVSOD USTVARIMO VZDUŠJE NAPREDKA
USPEŠNO OPRAVLJEN TLAČNI PREIZKUS
KOTLA
Pomemben uspeh graditeljev nove Termoelektrarne Šoštanj III, posebej še delavcev mariborske Hidroinon-taže.
(Nadaljevanje ;s 1. strani)
skupno akcijo in enotno politiko. Dokaz te miselnosti Je lanskoletna akcija MESTO — VASI, v kateri smo spoznali, da so občani pripravljeni sodelovati, ne le s prostovoljnim delom, temveč tudi z lastnimi denarnimi prispevki. Ta velika pripravljenost naših občanov nas je vzpodbudila, da smo v velenjski občini u-vedli krajevni samoprispevek. Na referendumu marca letos smo enotno podprli politiko občinske skupščine in njen razvojni načrt, ki ga je že pred tem sprejela za svoi volilni program Socialistična zveza.
Vsekakor je bilo to zavestno dejanje naših občanov, da dajo del svojih sredstev za skupne potrebe.
Prvi rezultati referenduma so že tu: danes smo odprli asfaltirano cesto Šoštanj — Ravne, modernizirane so ceste Šalek—Bevče, Šoštanj—Lokovica, cesta na pokopališče v Podkraju, v izgradnji je cesta na Paski Kozjak in cesta na Graško goro. Zgradili smo novo šo-
lo v Ravnah, ki jo bomo danes izročili svojemu namenu, graditi smo začeli otroški vrtec v Velenju, v pripravi pa je izgradnja III. osnovne šole v Velenju, nadalje dozidava učilnic, telovadnice in otroškega vrtca v Šmartnem ob Paki.
Čeprav občani sami v znatni meri prispevajo k odpravljanju perečih problemov na področju skup-
vprašanjih zelo malo znanstvenih izsledkov. Toda številne ankete in statistike, ki kažejo na močno diferenciran socialni faktor, nas opozarjajo, da moramo tudi ta vidik zelo resno proučevati.
Raziskave po svetu so pokazale, da dosegajo tisti učenci, ki živijo v ugodnejših družbenih in družinskih razmerah, običajno višje rezultate v testih inteligentnosti in v testih znanja, višje ocene v šoli, razen tega pa so tudi bolje prilagojeni, raje obiskujejo šolo in v večji meri sodelujejo pri raznih prostovoljnih dejavnostih kakor učenci ki živijo v slabših življenjskih razmerah.
Izsledki kažejo, da dosegajo učenci staršev z višjo izobrazbo in kvalifikacijami v poprečju boljši učni uspeh v šoli, kakor delavski otroci oziroma nekvalificiranih staršev in da se ti učenci v pomembno večji meri odločajo za nadaljnje šolanje na srednjih šolah v primerjavi z učenci tistih staršev, ki imajo nižjo izobrazbo in kvalifikacije.
Socialni in družinski primanjkljaj je težko premostiti, razlike v izobraženosti in kulturni ravni staršev ter v življenjskem standardu se še povečujejo. Zato bi morali delavskim in kmečkim učencem omogočiti, da nadaljujejo šolanje na srednjih šolah, kolikor imajo za to potrebne sposobnosti in nagnjenja. V ta namen bi bilo potrebno s pomočjo psihološke in drugih šolskih služb odkrivati tn načrtno spremljati vse zelo sposobne učence, zlasti tiste iz prst delavske in kmečke mladine in jim nuditi primerne materialne možnosti za uspešno delo v šoli.
ŠTEVILKE, KI NISO ZGOLJ TO
Kadar govorimo in skušamo reševati materialni položaj šolstva, prepogosto vidimo samo prosvetnega delavca z nizkimi
nih potreb, je zbranega denarja od samoprispevka premalo. Zato je občinska skupščina v želji, da bi pospešila izgradnjo krajevnih cest, šol, vrtcev in drugih objektov, poiskala dodatne vire financiranja pri delovnih organizacijah.
Z njimi se je s posebnim družbenim dogovorom dogovorila, da bodo delovne organizacije, vsaka po svojih zmožnostih, prispevale denar za izgradnjo objektov družbenega standarda. Moram reči, da so vse delovne organizacije zamisel o takšnem načinu zbiranja sredstev z največjim razumevanjem podprle. To pa je ponoven dokaz, da vsi Skupaj enotno podpiramo hotenja za čim hitrejši razvoj velenjske občine.
Z družbenim dogovorom pa so delovne organizacije tudi spoznale, da s skupno Zbranim denarjem, lahko najbolje dvigamo skrb za delovnega človeka izven njegovega delovnega mesta, torej tam, kjer preživi svoj prosti čas.
Menim, da je letošnje praznovanje našega občinskega praznika za nas vse skupaj izredno pomembno. Zlasti v tem letu so skoraj v vseh krajih zrasla nova gradbišča, ki ponovno spreminjajo podobo Šaleške doline. Nove tovarniške hale, modernizirane ceste, stanovanjski bloki, so utrip in dejanski odraz vsega tistega o čemer smo se skupaj dogovarjali in z združenimi močmi zdaj tudi
osebnimi dohodki. Reformiranje šole je proces, ki oživlja mnoge vsebinsko pomembne probleme, ki največkrat vzročno pogojujejo drug drugega in terjajo kompleksno reševanje. Dejstvo, da v občini konča šolo le 60 odstotkov učencev ali celo manj, je žal za marsikoga le gola številka. Toda, ko ta številka oživi, spoznamo, da je njej mlad človek, mladost polna hotenj, ki niso mogla biti potešena: generacija, ki bo hvalila aH obtoževala, a bo kljub vsemu morala prevzeti nase bremena bodočnosti; pa nas danes prav malo skrbi, če bo klonila pod težo njene stvarnosti; spoznamo, da je v tej številki tudi dom, ki je pogosto preveč vsakdanje krut, da bi otrok se lahko bil otrok, in dolge ure samote, in starši, ki tako hitijo živeti, pa cesta, ki mika in šola, ki mnogokrat ne seže v otrokov svet, in ne nazadnje učitelj, ki se mu poklicni entuziazem dokončno podre, ko ob bežni sociološki analizi spozna, da je tudi sam socialno ogrožen.
Ce slišimo, da v gospodarski organizaciji ne izpolnjujejo planiranih nalog, takoj bijemo plat zvona, ob 40 in več odstotkih ali sto in sto mladih, ki jim nismo dali niti osnove, da bi se vključili v proizvodno življenje, pa se le redkokdaj ustavimo in zamislimo.
Poleg tega ugotavljamo, da v naši osnovni šoli ni realizirana temeljna zahteva naše socialistične družbe, da je potrebno vsakemu otroku omogočiti osnovnošolsko izobrazbo glede na njegove sposobnosti in zanimanje. Vsi otroci, ne glede na svoje sposobnosti, interese in druge osebnostne lastnosti, obiskujejo namreč enako zahtevno šolo z istim učnim programom, istim načinom poučevanja in ocenjevanja.
Tako vidimo, da bomo morali zato, da bi delo v osnovni šoli potekalo kolikor toliko nemoteno, še marsikaj storiti.
gradimo. Vse to pa je o-snova za nadaljnji večji razvoj naše občine, tako v izgradnji modernizirane industrije, kakor tudi vseh drugih dobrin, ki bodo nam zagotovile boljši in lepši jutrišnji dan.
Vsako leto smo ob praznovanju občinskega praznika kovali nove načrte. Brez teh tudi letošnje slavje ne bi bilo uspešno. Zato ne bo odveč, če se zadržimo ob novih mislih in načrtih, ki jih kujemo za naslednjih pet let. V velenjski občini temeljito pripravljamo srednjeročni razvojni program do leta 1975. V razpravi so izhodišča, ki nakazujejo smer nadaljnjega razvoja. Želimo, da bi bil ta razvojni načrt skupek programov naših delovnih organizacij, ker bo le na ta način realen. Nadalje mora razvojni program naše občine zajeti vse stvarne možnosti in koncepte sodobnega programiranja, da ne bo le list papirja, ampak bo nakazal cilje, možnosti in ukrepe za nadaljnji družbeno ekonomski razvoj občine; biti mora dejansko zrcalo hotenj naših občanov, kajti le na ta način se bomo vsi skupaj smelo zavzemali za njegovo uresničevanje.
Dovolite ml, da navedem nekatere najbistvenejše podatke, ki so navedeni v Izhodiščih za sestavo srednjeročnega programa občine Velenje do leta 1975.
Po dveletnem premoru je pripravila od 4. do 6. oktobra gobarska družina Velenje v prostorih delavske univerze razstavo gob. Pri ureditvi razstave, na kateri je bilo prikazanih nad 160
Za obdobje do leta 1975 pa na drugi strani predvidevamo še zelo hitro rast našega gospodarstva, kar Bo narekovalo ustrezen razvoj družbenih služb, v naši osnovni šoli bodo zelo hitro naraščale potrebe po novih prostorskih kapacitetah. po novih kadrih in seveda po dodatnih finančnih sredstvih za osnovno šolstvo. Ce predvidevamo, da se bo naše osnovno šolstvo v tem času nujno moralo intenzivno razvijati tudi v pogledu kapacitete, bodo morali biti naši napori še toliko večji.
ZA PEDAGOŠKI POKLIC SE PRETEŽNO ODLOČAJO MANJ SPOSOBNI
Vzporedno z neprestanim povečanjem števila osnovnošolskih otrok se seveda pojavlja vprašanje tudi ustrezno usposobljenih učiteljev. Zal ugotavljamo, da neurejeni materialni in drugi pogoji vplivajo na to, da se za pedagoški poklic odločajo predvsem manj sposobni učenci in da mnogi zapuščajo učiteljski poklic ter se zaposlujejo v gospodarskih organizacijah.
Zaradi sedanjega zelo velikega osipa na osnovnih šolah in ob dejstvu, da je z majhnimi izjemami le-tem učencem zaprta pot do pridobivanja kakršnekoli kvalifikacije, moramo težiti za tem. da se jih bo kar največ vključevalo v večerno osnovno šolo pri delavski univerzi, oziroma potrebno bi bilo zgraditi tak sistem izobraževanja, v katerem bi bila možna pridobitev neke kvalifikacije tudi brez končane popolne osemletke (nekaj podobnega, kar imamo na rudarskem šolskem centru za fante, ki se določajo za rudarski poklic). Le tako bomo velikemu številu mfadih omogočili uspešnejšo vključitev v proizvodno in družbeno življenje.
Gospodarstvo bo naraščalo po poprečni letni stopnji med 23-27 %, kar bi lahko dosegli z 10-odstotno poprečno letno stopnjo zaposlenosti in porastom produktivnosti dela za 15 odstotkov, s tolikšno dinamiko gospodarske rasti bi lahko leta 1975 dosegli blizu 500 milijard starih dinarjev celotnega dohodka, lansko leto smo dosegli 142 milijard, število zaposlenih bi se v velenjski občin na ta način povečalo od sedanjih 11 tisoč na 20 tisoč. Seveda se bodo ob tem povečali tudi osebni dohodki in Si bil leta 1975 poprečni dohodek na zaposlenega 217 tisoč starih dinarjev.
Zelo na kratko sem nakazal številne nailoge in naše skupne načrte za naslednje srednjeročno obdobje. Ce hočemo uresničiti načrtovani razvoj velenjske občine, potem moramo k temu prispevati vsak po svojih lastnih močeh in sposobnostih. Že sedaj se moramo zavedati, da uresničitev zadanih nalog ne bo lahka. Zatorej pričakujemo sodelovanja od vseh občanov, vseh delovnih ljudi, delovnih organizacij, skratka vseh nas, ki nam ni vseeno, kakšen bo izgled jutrišnje podobe šaleške doline.
Želim, da s to orientacijo odidemo z današnjega slavja v delovne kolektive in kraje, kjer živimo, ter povsod ustvarimo vzdušje napredka, ki bo brez dvoma slehernemu občanu ustvarilo boljše pogoje življenja.«
vrst različnih gob, predvsem užitnih, je pomagala tudi Mara Bertosi iz Celja. Razstavljene gobe so nabrali člani gpbraske družine Velenje, nekaj pa tudi velenjski gimnazijci.
ŠOLO PRIBLIŽATI
UČENCEM
Zametki srednjeročnega programa naše občine nam vse bolj kažejo in nas opozarjajo, da bo nujno potrebno kar največ učencev, ki bodo uspešno končali obvezno šolanje vključevati v šole prve in druge stopnje, kajti le tako bomo dobili potrebno število šolanih kadrov, ki so nujno potrebni za uresničitev našega programa. Zavedamo pa se, da bo to možno v največji meri le takrat, kadar bomo kar največ tistih poklicnih in srednjih šol. ki jih obstoječa in prihodnja industrija potrebuje oziroma bo potrebovala, ustanovili v naši občini. Na ta način bomo približali šolo učencu in omogočili tudi socialno šibkejšim učencem z razmeroma skromnimi sredstvi nadaljevanje šolanja. ustvarili pa bomo tudi možnosti za večjo povezanost med šolo in proizvodnjo, kjer je osnovni predpogoj za vsestransko usposabljanje bodočih delavcev.
Iz vsega tega je jasno razvidno, da poklicno usmerjanje in s tem v zvezi štipendiranje pridobivata na pomenu in ta dva elementa postajata neločljiv del kadrovske politike. Za načrtnim usmerjanjem si moramo prizadevati, da bodo potrebe po kadrih v občini kar najbolj usklajene s sposobnostjo in nagnjenostjo naših učencev. Čeprav smo ravno na teh dveh področjih v zadnjem obdobju močno napredovali, ugotavljamo. da morajo biti naša prizadevanja v tej smeri bolj intenzivna. Učinkovit sistem kadrovanja lahko dosežemo samo s skupnimi močmi vseh delovnih organizacij in s skupnim dogovarjanjem. Enotna politika kadrovanja je predpogoj za uresničitev zastavljenih nalog in za skladnejši razvoj naše občine v prihodnje.
V petek, 2. oktobra, so dosegli graditelji nove termoelektrarne Šoštanj III, te največje terimoelektrič-ne enote v naši državi, pomembno delovno zmago. V prisotnosti predstavnikov dobavitelja kotla — zahodnonamške tvrdke
/
/
Babcock, mariborske Hidromontaže, ki izvaja montažna dela, ter inšpektorjev, so uspešno opravili prvi tlačni preizkus zgornjega aktivnega dela visokotlačnega dela kotla. Dosegli so pritisk 281,6 atmosfer, kar ikaže na to, da je bilo zahtevno delo dobro opravljeno. Na to pomembno delovno zmago so lahko ponosni vsi graditelji nove termoelektrarne Šoštanj III, posebej pa še delavci in strokovnjaki mariborske Hidromontaže, saj je prav gradnja nove šoštanjske termoelektrarne eno od največjih in najzahtevnejših Imontažnih del. Dodati pa je še treba, da je začela mariborska Hidromontaža z montažo kotlovnega dela šele pred letom dni, in to z zamudo, delo pa je bilo opravljeno v predvidenem roku.
Zdaj je na gradbišču nove termoelektrarne v Šo-
štanju zaposlenih nad 700 strokovnjakov, monterjev, gradbenih delavcev in drugih. Ljubljanski GRADIŠ bo do konca tega leta opravil večino del, prav zdaj pa je v polnem teku gradnja glavnega pogonskega dela elektrarne, strojnic, hladil-
nega stolpa za ohlajevanje vode in objekta za pripravo vode. Precej del pa čaka posebej monterje mariborske Hidromontaže. Nadaljevati morajo z montažo kotla, kmalu pa bodo začeli tudi z montažo elektro opreme, ki jo bo dobavila tvrdka Siemens.
Dosedanji potek izgradnje nove termoelektrarne, posebej pa še nedavno tega uspešno opravljen prvi tlačni preizkus gornjega aktivnega dela kotla, potrjujejo upravičenost napovedi iz termoelektrarne Šoštanj, da bo ta največja termoelektrična enota pri nas dograjena v predvidenem roku, to je do konca leta 1971. Zatrjujejo celo, o tem smo že pisali, da bo termoelektrarna Šoštanj III začela obratovati že čez leto dni, to je ob prihodnjem občinskem prazniku.
RAZPISNA KOMISIJA PRI SVETU KNJIŽNICE VELENJE
razpisuje
po 95. členu knjižnice Velenje delovno mesto
direktorja
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1.	da ima visoko, višjo ali srednjo izobrazbo,
2.	da ima organizacijske sposobnosti, splošno razgledanost in moralno politično neoporečnost.
Prednost imajo kandidati s končano višjo pedagoško šolo, smer knjižničarstva.
Razpis velja 10 dni po objavi.
Prošnje naj kandidati naslovijo na Razpisno komisijo knjižnice Velenje. Titov trg 2.
...........IIf(UII(IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIII(IIIIIIIIIIII|||||Ilil||(||||||||||||||||itt|]|i|||t||t||HIIII|111ll||tlll11Illl|||HlIlllllllllIM
IIV VPRAŠANJA VZGOJE
V VELENJU SPET RAZSTAVA GOB
Pogled na gradbišče nove termoelektrarne

Vesti iz RLV
KONČAM REKONSTRUKCIJA
ŽELIJO ENAKOMERNO PRODAJO
Avgusta in septembra spet veliko povpraševanje po velenjskem lignitu.
Nič novega ne bomo povedali, če zapišemo, da si premogovniki že vrsto let prizadevajo, da bi povečali prodajo premoga za široko potrošnjo, to pa spodbujajo s posameznimi popusti, pa je še vedno praksa, da se začne veliko povpraševanje za premogom pravzaprav šele takrat ko pritisne prvi mraz. Tako je tudi letos.
Kljub sklenjenim pogodbam so trgovska podjetja s kurivom, na primer, v prvih osmih msecih letos prevzela kar 108.000 ton premoga manj, kot so določile pogodbe. Že v avguistu pa se je začel velik pritisk za povečanje dobav lignita za. široko potrošnjo. V velenjskem rudniku lignita so, kolikor so pač spričo položaja lahko, povečali dobave trgovski mreži. Julija, na primer, so odpremili trgovskim podjetjem 58.000 ton lignita, avgusta že 80.000 ton, septembra pa kar 85.250 ton, se pravi precej več (avgusta in septembra), kot so določale pogodbe. Povečane dobave je omogočila tudi višja proizvodnja velenjskega lignita, saj so avgusta proizvedli kar 291.000 ton lignita (operativni načrt je predvideval proizvodnjo le 252.000 ton), septembra pa 297.000 ton.
Prejšnji mesec so odpremili iz Velenja trgovskim podjetjem s kurivom v Sloveniji 64.150 ton lignita, na Hrvatskem pa 21.100 ton lignita, skupaj torej 85.250 ton debelih vrst premoga. Se pravi, da so odpremili trgovskim podjetjem v Sloveniji in na Hrvatskem letos že 615.250 ton lignita.
V velenjskem rudniku lignita si prizadevajo, da bi bila tako proizvodnja kot prodajo lignita sikozi vse leto enakomerna. Da bi pospešili prodajo lignita v nekaterih »suhih« mesecih, to sta predvsem marec in april, znižajo cene lignitu. Vendar pa prodaja lignita v teh dveh mesecih še ni zavzela tolikšnega obsega, kot bi ga pričakovali, oziroma kot bi ga lahko. Posebej za lignit je primerno, če je vskladiščen, če leži ne-
kaj mesecev, saj je s tem pridobil na kvaliteti, pa tudi kupci imajo korist od tega, saj veljajo nižje cene. Tako pa se, žal, še zmeraj dogaja, da med potrošniki v spomladanskih in poletnih mesecih ni večjega zanimanja za lignit, ko pa pritisne mraz, je povpraševanje tolikšno, da vsem željam ni mogoče ustreči. V Velenju sicer deponirajo tudi debele vrste premoga, vendar si s tem povzročajo dodatne stroške. Vprašanje je, če bo zdaj mogoče zadovoljiti vsem potrebam, tudi v primeru, če bi bilo na voljo zadosti železniških vagonov za prevoz lignita.
Nedvomno je eden od problemov okrog oskrbe potrošnikov s premogom tudi v tem, ker trgovska podjetja s kurivom nimajo skladiščnih prostorov, kamor bi lahko vskladiščeva-la premog v spomladanskih in poletnih mesecih, pozneje pa bi ga prodajala potrošnikom. Na ta način bi kolikor toliko normalizirali odvzem tudi debelih vrst lignita. Vendar, žal, temu ni tako.
Velenjski rudnik lignita je septembra povečal dobave lignita za široko potrošnjo (odpremili so kar 85.250 ton), in to z namenom, da bi založili kar največ potrošnikov s kurivom. Čeprav bi lahko že prejšnji mesec zvišali cene lignitu, so to storili šele s 1. oktobrom. Nekatera trgovska podjetja so izkoristila veliko povpraševanje po premogu in so že s 1. septembrom zvišala maloprodajne cene tudi za velenjski lignit (rudnik je to storil, kot že omenjeno, šele 1. oktobra, in to za 10 dinarjev pri toni kock in kosov).
Tudi oktobra bodo skušali v kar največji meri ustreči željam trgovskih podjetij. Rudarji bodo povečali proizvodnjo, nadaljevali pa bodo tudi z odpremo lignita iz deponij. Deponiranje razumljivo povečuje stroške proizvodnje, vendar pa teh stroškov zdaj spričo povečanih cen kockam in kosom teh dodatnih stroškov trgovskim podjetjem s kurivom posebej ne bodo zaračunavali.
RAZGLAS
Skupščina občine Velenje razpisuje
JAVNO PRODAJO
najdenih predmetov, ki bo v sredo, dne 21. oktobra 1970 ob 15. uri v kolesarnici Skupščine občine Velenje.
Na javni razprodaji bomo prodajali:
•	11 moških koles
•	14 ženskih koles
•	5 moških in ženskih zapestnih ur
•	1 zlato verižico
•	2 ženski torbici
® razno blago za moške in ženske obleke
•	razni drobni predmeti (rokavice, šali, sončna očala, aktovke)
Interesenti si lahko predmete ogledajo pol ure pred dražbo.
Zmogljivosti tovarne za proizvodnjo oblikovancev iz elektrofiltrskega pepela rudnika lignita Velenje v Šoštanju podvojene • V teku je že II. faza rekonstrukcije — ureditev naprav za proizvodnjo suhih malt.
Ponedeljek, 5. oktober, bo nedvomno predstavljal pomemben mejnik v razvoju obrata, pravzaprav tovarne za proizvodnjo elek-trofiltrskih zidakov velenjskega Rudnika lignita. Član sveta federacije in častni član delovne skupnosti velenjskih rudarjev, Franc Leskošek — Luka, je tega dne izročil namenu novo tovarno za proizvodnjo oblikovancev.
Slovestnosti so se udeležili številni gostje, med katerimi velja posebej omeniti člana republiškega Izvršnega sveta inž. Iva Zupana, predstavnike občinske skupščine in občinskih vodstev družbeno-političnih organizacij, Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane, izvajalce del ter poslovne partnerje.
Priložnostno slovesnost je začel predsednik delavskega sveta samostojne organizacije združenega dela EFE, Mirko Zag;er. Med drugim je naglasil, da je bila pred 10 leti v Šoštanju postavljena prva tovarna za proizvodnjo oblikovancev iz elektrofiltrskega pepela. Ob izgradnji termoelektrarne se je namreč z vso resnostjo postavilo vprašanje — kaim s tolikimi količinami pepela, pravzaprav kako koristno porabiti to odpad-
no surovino. Kaj kmalu so strokovnjaki našli način za oplemenitenje te odpadne surovine — elektrofiltrskega pepela. Tovarna, ki je bila postavljena, je imela zmogljivost 20 milijonov enot oblikovancev letno.
Pionir pri porabi oblikovancev EFE je bilo SGP Vegrad Velenje, ki je gradilo s tem novim materialom Velenje. Gradnja je bila hitra in ekonomična. Tako se za ometi 14 nadstropne stolpnice kot zasebnih stanovanjskh hiš skrivajo oblikovanci EFE. Pa ne samo v Velen ju, tudi v številnih drugih krajih Slovenije in na Hrvatskem.
Proizvodnjo oblikovancev so občutno povečali v zadnjih štirih letih. Medtem ko so 1961. leta izdelali le 4,8 milijonov enot oblikovancev, so jih 1967. leta že 15,5 milijonov enot, letos pa računajo, da bodo izdelali okrog 21 milijonov enot oblikovancev, pa čeprav so stroji zaradi rekonstrukejie povsem mirovali. V te j zvezi je zanimiv podatek o nenehnem povečevanju produktivnosti. Medtem, ko so leta 1961 porabili za proizvodnjo 1 milijona enot oblikovancev 7,5 delavcev, so jih lansko leto le še 2,6 delavcev, po končani rekonstrukciji pa komaj 1,5 delavcev.
Na komemoraciji je govoril Rudi Bajec, sektretar osnovne organizacije ZKS v Šoštanju, ki je med drugim dejal:
»10. oktobra je minilo 29 let, ko je okupator dal na tem mestu ustreliti 10 najboljših sinov, kot maščevanje za napad prvega štajerskega bataljona na mesto šoštanj. Ko obujamo spomine na te dogodke, se z bolečino spominjamo žrtev, ki so morale darovati svoje življenje za boljšo in
Kot je povedal Mirko Za-ger, so začeli z rekonstrukcijo konec aprila. Tako so 25. aprila v dopoldanski izmeni še redno obratovali, popoldan pa so že začeli z demontažo strojne opreme in rušenjem strojnice ter sušilnice. 5. maja pa je bilo gradbišče že pripravljeno tako, da je začelo SGP Vegrad Velenje z deli. Vsa dela so bila opravljena v rekordnem času, zato se je predsednik delavskega sveta SOZD EFE, Mirko Zager, zahvalil vsem izvajalcem del in dobaviteljem opreme.
Prva faza rekonstrukcije tovarne oblikovancev EFE je končana. Zaradi doslej občutno večjih zahtev od zmogljivosti so se proizvodne zmogljivosti tovarne povečale za več kot enkrat,
K0MEM0RACIJA V ŠOŠTANJU
Pri spomeniku talcev v Šoštanju je bila žalna ko-memoracija, na kateri so izvedli priložnostni spored godba »Zarja« in recitacijski zbor iz osnovne šole Biba Riick. Predstavniki delovnih in družbenih organizacij pa so odnesli vence k spominskim obeležjem.
lepšo bodočnost, za tisto kar danes uživamo. Tudi oni so hrepeneli po človeka dostojnem in lepšem življenju, pa žal tega niso dočakali ...
Na veliki in junaški uspeh prvega štajerskega bataljona so Nemci v svojem besu odgovorili s tem, da so 10. oktobra pripeljali iz mariborskih zaporov v šoštanj Miha Anžela, Franca Bergleza, Maksa Bergle-za, Franca Bizjaka, Dušana Finžgarja, Ivana Keše-
oziroma na okrog 45 milijonov enot oblikovancev letno. Z večjo proizvodnjo in boljšo kvaliteto pa je zagotovljen tudi boljši kos kruha zaposlenim. Zdaj pa je v teku II. faza rekonstrukcije, to je ureditev naprav za novo proizvodnjo, to je suhih malt, hidravličnih veziv, ki jih bodo lahko s pridom v prihodnje uporabljali v gradbeništvu. S suhimi maltami bodo lahko v gradbeništvu spet uveljavili nove delovne metode in pocenili gradbena dela.
Po govoru Mirka Zagerja in po čestitkah direktorja Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane, inženirja Viktorja Turnška, je Franc Leskošek — Luka izročil namenu novo tovarno. Gostje in člani delovne skupnosti pa so si zatem ogledali proizvodnjo v preurejeni tovarni za proizvodnjo oblikovancev rudnika lignita Velenje v Šo--stanju.
REKORDNA PROIZVODNJA
Avgusta in septembra so velenjski rudarji dosegli rekordni izkop. V avgustu so nakopali 291.000 ton lignita, septembra pa 297.000 ton.
VELENJSKI LIGNIT IZVAŽAJO V ITALIJO
Rudnik lignita Velenje je prejšnji mesec (septembra) izvozil v sosednjo Italijo 8.340 ton debelih vrst
lignita. Ker računajo, da bodo oktobra razširili izvoz lignita iz Velenija še na nekatere druge države, predvidevajo za ta mesec rekordni obseg izvoza.
PODRAŽITEV DEBELIH VRST VELENJSKEGA LIGNITA ZA 10DIN
S 1. oktobrom je tudi rudnik lignita Velenje zvišal cene premogu. Podražile so se le debele vrste lignita (kocke in kosi), in to za 10 dinarjev oziroma 18,4 11 „ pri toni!
Rudi Bajec
Žalne slovesnosti pri spomeniku talcev se je udeležilo prcicejšnje število Šoštanjčanov
ta, Mirka Novaka, Jožeta Petriča, Alojza Romana in Lojzeta Zoirmana ter jih na tem mestu ustrelili kot talce. Z ustrelitvijo nedolžnih žrtev so Nemci skušali zmanjšati odmev napada na šoštanj in preplašiti zavedne Slovence. Dosegli pa so ravno nasiprotno. S svojo zločinsko akcijo so v slovensko ljudstvo vcepili še večji odpor in sovraštvo do okupatorja. Narodnoosvobodilna vojska je pridobivala vedno več simpa-tizerjev in aktivnih borcev. Iz dneva v dan je rastlo število partizanov in iz dneva v dan so se nizali uspehi in zmage narodnoosvobodilne vojske. Kljub ustreljenim, mučenim, izseljenim in v neenaki borbi s sovražnikom, je končno jugoslovansko ljudstvo uspelo in kronalo svojo borbo z zmago, z osvoboditvijo izpod nemškega okupatorja.
Poleg neštetih zmag pa moramo ugotoviti, da je ta zmaga terjala od nas milijonske žrtve. Ko se danes
spominjamo tudi vas, ki' ste morali darovati svoje mlado življenje, se prebivalci Šoštanja zavedamo, kaj pomenijo vaša življenja za našo osvoboditev. Kot skromno oddolžitev za vse to pa vam obljubljamo, da bomo branili pridobitve narodnoosvobodilne vojne in ne bomo dopustili, da se povrnejo dogodki iz let 1941—1945«, je zaključil svoj priložnostni govor na žalni komemoraciji Rudi Bajec.
IZVOZNE NAPOVED).
RUDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA
Čeprav se je rudarski šolski center šele letos vključil med izvoznike, pa že napovedujejo, da bodo prihodnje leto izvozili za okrog 2 milijona dolarjev izdelkov elektrokovinar-skih obratov, in sicer v Zvezno republiko Nemčijo, Avstrijo in na Švedsko, verjetno pa tudi v Veliko Britanijo.
Nogomet
TOČKI ZA RUDARJA
V	sedmem kolu SCNL so Ve-lenjčani gostovali v Slovenskih Konjicah. Po izenačeni igri so gostje v drugem polčasu dosegli zmagoviti gol, ki jim je prinesel dragoceni točki (rezultat 1:0) (0:0). Strelec gola je bil Vizovišek.
V	0. kolu pa so na svojem igrišču premagali celjskega Olimpa z rezultatom 3:2.
Rudar je nastopil v postavi — Filipovič, Dragič, Podojster-šek, Sitar (Nežmak). Kabaklič, Hanžekovič, Smid (Pašič), Ko-vačič, Vizovišek, Topčič, Maj-dak.
Smarčanom pa se še ni odprlo. V zadnjem srečanju so se pomerili v Slivnici proti domačim nogometašem. Tudi tokrat so ostali brez točk, kljub temu, da so pokazali dobro igro. Z avtogolom so pomagali domačinom do zmage z rezultatom 2:0.
	
Rokor	net
Rokometaši Šoštanja so v Ribnici dosegli dragoceno zmago. S preudarno igro so nad-igrali sicer nevarne domačine z rezultatom 16:14 (10:6). Za zmago ima največ zaslug vratar
Za moštvo Šmartnega nastopajo — Vrez, Žerjav, Drev, Dolinšek, Podgoršek I, Podgoršek II (Kolenc), Polak, Praš-nikar (Zalnik), Lukner, Hoh-njec, Kosovinc.
Ostali rezultati 7. kola P'užinar : Pohorje 4:1 (1:1) Steklar : Peca 2:0 (1:0) Olimp : Kovinar 0:0 Dokležovje : Osankarica 3:0 (1:0)
Lestvica
Fužinar	7 5 2 0 13:5 12
Steklar	7 4 1 2 17:10 9
Dokležovje 7 4 1 2 13:9 9 Slivnica 7 3 3 1 927 9 Rudar (V) 7 4 12 13:12 9 Olimp	7 3 2 2 12:8 8
Kovinar 7 2 3 2 10:fi 8 Dravinja 7 2 2 3 12:11 7 Pohorje 7 2 3 2 13:16 7 Peca	7 1 3 3 8:11 5
Šmartno 7 0 2 5 2:13 2 Osankarica 7 0 1 6 4:17 1
Zmaga Šoštanja
Soštanjčanov Bari, ki je bil najboljši na terenu. Gole so dosegli — Požun, Pevnik, Bu-bik po 3, Hribernik 4, Hajsek 2 ter Korpnik 1.
Tek 800 m
1. Darinka Ramšak ŠA 2.31,7 2 Marjana Hojan ŠA 2.31,9
3.	Danica Praper KO 2,31,9
4.	Genovefa Grerek PO 2.46,2
5.	Danica Britošek KO 2.55,0 Skok v višino
1.	Dragica Platovšek
2.	Mira Pfeifer
3.	Diana škoberne
4.	Saša Jakob
5.	Nata Dermol Skok v daljino
1.	Majda Pesjak
2.	Dragica Platovšek
3.	Majda Tajfer
4.	Irena Jež
5.	Kuhar
Tek 1500 m
1.	Miran Cas	SA	4:21,3
2.	Zdravko Gutman KO	4:21,9
3.	Osman Hašič	KO	4:23,0
4.	Darko Stern	KO	4:26,5
5.	Ivo Veberič	PO	4-34,9
6.	Ivan Gamilar	PO	5:21,6
SA	146	Tek 3000 m		
PO	143	1. Stanko Koselj	SA	10:01,6
PO	140	2. Vlado Novačič	SA	10:07,1
KO	130	3. Vevar	KO	10:17,0
SA	125	4. Branko Praper	KO	10:25,7
		5. Ludvik Temlin	PO	11:28,9
ŠA SA	5,00 4.34	6. Bamič	PO	odst.
		Štafeta 4x100 m		
PO	4.17	1. Koroška		46,3
KO	4,00	2. Pomurje		48,3
KO	4,00	3. šaleška dolina		50,6
TORPEDO PRVAK
Krogla
1.	Rozika Frankovič
2.	Diana Škoberne
3.	Anka zdrčnik
4.	Danica Kopriva 5- Manica Novinšek štafeta 4 x100 m
1.	Šaleška dolina
2.	Koroška
3.	Pomurje
Moški Tek 100 m
1.	Dušan Sajtl
2.	Feliks Rožič
3.	Milan Horvat
4.	Ivan Pungartnik
5.	Miran Bezak
6.	Vlado Venišnik
Tek 400 m
SA 10,19
PO KO KO ŠA
9,29 8,39 8,13 7,61
KO	11,4
KO	11,4
PO	12,1
ŠA	12,1
PO	12,2
SA	12,3
Hoja 3 km
1.	Vili Zekš	SA 15:24,1
2.	Slavko Levačič	S A 16:24,5
3.	Janez Kovač	PO 17:23,4 Višina
1.	Vlado Venišnik	SA 165
2.	Karel Glažar	PO 165
3.	Slavko Lesjak	SA T60
4.	Jože Paudelj	KO 160
5.	Kožuh	KO 150
6.	Jože Varga	PO 140 Boris Krofi	izven 168
Daljina
1.	Lojze Bole	SA 6,25
2.	Dušan Sajtl	KO 5,88
3.	Ivan Pungartnik	SA 5,59
4.	Branko Kožuh	KO 5,32
5.	Miran Bezak	PO 5,15
6.	Kaus	PO 4,55 Krogla
1. Matjaž Klemenčič ŠA 11,56
Košarkarji Torpeda iz Šoštanja so postali prvaki medobčinske košarkarske lige in se tako uvrstili v II. slovensko
ligo.
V zadnji tekmi so premagali ekipo Prebolda z rezultatom 50:47 (23:26).
Šahisti tekmujejo InesrečeA
1.	Jože Varga	PO	55,7	2.	Lojze Bole	SA	11,52
2.	Boštjan Oblak	KO	55,8	3.	Kari Glažar	PO	11,22
3.	Janko Sušnik	SA	59,5	4.	Franc Bukovec	KO	9,52
4.	Mirko Bezak	PO	60,0	5.	Drago Žižek	PO	9,05
5.	Ivan Enci	KO	60,2	6.	Stanko		
6.	Ivan Založnik	SA	61,0		Pogorevčnik	KO	8,51
			AVI				
Šahovski klub Velenje se je letos vključil v ligaško tekmovanje. Nastopajo v drugi slovenski ligi. V prvem kolu so se srečali s šahisti Slovenske Bistrice in izgubili z rezultatom 6:2. Zmagi za Velenje sta dosegla Edo Lipnik in Ludvik Hojan.
V dokaj skromni udeležbi se je končal jesenski brzopotezni turnir. Zmagal je ing. Vlado Preložnik s 7,5 točkami, ostali pa so se razvrstili takole: M. Primožič in I. Mihelič po 7 točk, I. Drev 3,5, Hojan 3 in L. Hojan 2 točki.
Melanšek najboljši v Avstriji
Na tradicionalnem trobo-ju dvigaltiev uteži Koroške, Julijske Krajine in Slovenije, ki je bilo v Beljaku, je zmagala reprezentanca Slovenije.
Za ekipo Slovenije je nastopil tudi Velenjčan Franc Melanšek, ki je bil najuspešnejši tekmovalec na troboju. Dvignil je v olim-
pijskem triatlonu 380 kg in izenačil osebni rekord.
Rezultat Melanška je nedvomno spodbuda za njegovo prizadevanje da doseže znamko 400 kg. Da pa bo to dosegel, mu bo treba omogočiti boljše pogoje treniranja. Največja ovira je izmensko delo na RŠC, kjer je zaposlen kot rudarski inštruktor.
Zmaga velenjskih atletov
Največ uspeha so tokrat imeli atleti šaleške doline. V močni konkurenci so osvojili kar šest prvih mest — 1500 m Miran Čas, 3000 m Stanko Koselj, daljina Alojz Bole, višina Vlado Venišnik (izven konkurence Boris Krofi 168), krogla Matjaž Klemenčič. V hoji na 3000 m je bil daleč pred vsemi Vili Zekš. Od ostalih reprezentanc so se izkazali šprinterji Koroške Sajtl in Rašič, ki sta 100 m pretekla v času 11,4. Zmagovalci lanskega troboja, reprezentanti Pomurja pa se niso posebno izkazali.
Pri dekletih so se prav tako izkazale domačinke, saj so razen teka na 100 m — osvojile vsa prva mesta. Tu velja omeniti Majdo Pesjak, ki je v skoku v daljino dosegla odličen rezultat 5 metrov. Dragica Platovšek pa je v skoku v višino s 146 cm dosegla svoj najboljši rezultat, v metu krogle pa je brez težav zmagala Rozika Frankovič. V teku na 800 m sta Velenjčanki Darinka Ramšak in Marjana Hojan bili razred zase. Dober rezultat pa je dosegla tudi štafeta 4 x 100 m.
V skupnem seštevku točk je bil vrstni red reprezentanc pri moških: šaleška dolina 81 točk,
Pomurje 64, Koroška 61. Pri ženskah pa šaleška dolina 80, Koroška 52 in Pomurje 37.
Skupni zmagovalec v obeh konkurencah je bila reprezentanca šaleške doline, ki je osvojila pokal občinske zveze za telesno kulturo Velenje. Pokale sta prejeli tudi zmagovalni ekipi v moški in ženski konkurenci.
Rezultati Ženske
Tek 60 m
1.	Majda Pesjak	ŠA	8,3
2.	Ivanka Kadiš	KO	8,4
3.	Mira Skalar	PO	8,6
4.	Vida Kovač	KO	8,9
5.	Majda Beškovnik SA	8,9
6.	Nada Vrečko	PO	9,0
Tek na 100 m
1.	Irena Jež ,
2.	Anka Zdrčnik
3.	Irena Topolšek
4.	Nataša Dermol
5.	Mira Skrabar
KO	13,7
KO	13,8
SA	14,0
SA	14,2
PO	14,3
Tek 400 m
1.	Irena Topolšek	SA	62,4
2.	Metka Smithofer	ŠA	66,4
3.	Nada Vučko	PO	67,6
4.	Ivanka Kadiš	KO	69.8
5.	Kopina	KO	72,4
6.	Zadrovec	PO	75,6
V MOSTNO OGRAJO
1. oktobra ob 221,30, se je peljal z osebnim avtomobilom CE 253-69 BRANIMIR FLUHAR iz Velenja. Jenkova 6 po cesti Šoštanj—Velenje. V Prelogah pa zaradi neprimerne hitrosti ni mogel speljati ovinka. Zaneslo ga je v mostno ograjo, odbilo in zasukalo za 180 stopinj. Voznik je bil težje poškodovan in odplejan v bolnico. Odvzeta mu je bila tudi kri za preiskavo, škode pa je za 6.000 dinarjev.
VEC OPREZNOSTI
ZDRAVKO KOTNIK iz Velenja, Celjska cesta 35, je 4. oktobra vozil kombi CE 184-0!). Na bencinski črpalki je vzrat-no zapeljal ne da bi se pre-prčal, če ima prostor. Zadel je MARJANA POLHA iz Velenja, Tomšičeva 28. škode na obeh vozilih je za 400 dinarjev.
DRSEL IN OBSTAL
Po cesti II. reda Velenje— Celje, je 4. oktobra ob 2.30 vozil BOGOMIR GMAJNER iz Šoštanja. Koroška cesta 22, osebni avtomobil CE 253-36- V Saleku (pri Korunu) ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levo stran ceste, nato je vozil 7 metrov po jarku, trčil v rob odtočnega kanala, vozil po grmovju, se prevrnil na desni bok in zopet drsel po cestišču na desno stran, kjer je obstal na kolesih. S pomočjo ljudi je avto potisnil 5 metrov naprej in ga tam pustil, ne da bi prižgal luči ali postavil varnostni trikotnik ter tako opozarjal ostale voznike na vozilo na cestišču. Po vozilo je prišel šele ob 11,30 uri. AVTOMOBILIST V MOPEDI-STA
Na šaleški cesti v Velenju je 3. oktobra ob 15,50 uri trčil v ANTONA SOVIČA iz Vodri-ža 21, KONRAD KNEZ iz Velenja. Jenkova 1 z osebnim avtomobilom CE 339-73. Knez se je pripeljal po cesti Slovenj Gradec—Velenje—Celje in v križišču s šaleško cesto iz neznanega vzroka zapeljal na šaleško cesto, kjer se je peljal Sovič z mini mopedom.
NEPAZLJIVOST
ŠTEFAN KRAJNC iz Paške-ga Kozjaka 8. je 1. oktobra oh 5,45 uri vozil motorno kolo CE 20-077 po Celjski cesti v Velenju. Pri železniški postaji pa sta nenadoma stopili na cesto dve ženski. Motorsit je zadel Marjano ROSKAR iz Velenja, Zidanškova 8, ki je dobila poškodbe po glavi in na hrbtenici. Odpeljali so jo v bolnico.
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Oddelek
za gospodarstvo
razglas
Skupščina občine Velenje, oddelek za gospodarstvo razgrinja zazidalni načrt Podhrastnik pri Šoštanju
Zazidalni načrt je na vpogled na skupščini občine Velenje, oddelek za gospodarstvo (IV. nadstropje) od 1. 10. 1970 do 1. 11. 1970 ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in ob sredah od 8. do 17. ure.
Pripombe k zazidalnemu načrtu Podhrastnik lahko sporočijo občani, delovne organizacije oziroma ustanove referentu za urbanizem.
Referent za urbanizem Katja Kaiser, dipl. ing. arh.

PRODAM
•	Prodam barvni televizor — uvožen iz Nemčije. Mici Matevž, Rečica ob Paki 9.
•	Sadna drevesca: jablane, hruške, češnje, slive, breskve in marelice ter nizke vrtnice, bomo oddajali po 20. oktobru. Jelen, Šentilj pri Velenju.
STANOVANJA
•	Nujno iščem opreml jeno ali neopremljeno sobo v Velenju ali bližnji okolici. Rozika Žnidaršič, Vegrad, centralni obrati, telefon 85-264.
Razgibana dejavnost
v novi
izobraževalni sezoni
Velenjska Delavska univerza, ki slavi v tem letu 10-letnico obstoja in delovanja, nenehno širi svojo dejavnost in tako omogoča kar največjemu številu prebivalcev šaleške doline, da se dopolnilno izobražujejo in usposabljajo za delo na delovnih mestih, ki jih zasedajo. Slkrbi pa tudi za druge oblike izobraževanja.
Po podatkih, ki smo jih dobili na upravi Delavske univerze Velenje, je šlo v zadnji izobraževalni sezoni 1969/1970 skozi vse intenzivne oblike izobraževanja kar 720 slušateljev, kar predstavlja pomemben rekord v dosedanjem delu te velenjske izobraževalne sezone. Tako je v zadnji izobraževalni sezoni pripravila Delavska univerza Velenje kar 24 raznih intenzivnih oblik izobraževanja, v okviru katerih so opravili predavatelji kar 2.757 ur. Med drugim je delovalo 6 oddelkov raznih šol, v katerih je potekalo delo po učnih načrtih in programih matičnih šol. Delovala sta dva oddelka kovinarske delovodske šole ter po 1 oddelek elektro delovodske šole, ekonomske srednje šole, srednje komercialne šole ter 7. razred osnovne šole.
Kot je povedal Vlado Va-lenčak, direktor Delavske univerze Velenje, bo tudi v novi izobraževalni sezoni dejavnost močno razgibana. Delujejo oddelki eko-
—	Alojz MAJCEN, roj. 1943, rudar iz Sv. Florjana pri Šoštanju 44 in Vida DROFENIK, roj. 1946, delavka iz Paške vasi št. 2;
—	Ivan KUMER. roj. 1943, rudar iz Sv. Florjana pri Šoštanju št. 41 in Frančiška RAMSAK, roj. 1949, delavka iz Skomega št. 22;
—	Martin STEPISNIK, roj. 1902, upokojenec iz Trnoveij pri Celju 52 in Jožefa DROFENIK, roj. 1918, kmetovalka iz Slatine št. 17;
—	Jože HOSTNIK, roj 1944, strojni ključavničar iz Stor št. 75 in Sonja BLAJ, roj. 1950, tehnična risarka iz Velenja Vojkova 5;
—	Ivan ZLATKO ZORN, roj
1942.	električar iz Celja, Mariborska 105;
—	Ciril CRETNIK, roj. 1948, ključavničar iz Andraža nad Polzelo št. 53 in Rozika SKR-LIN. roj. 1953, delavka iz Bevč št. 48:
—	Cedomir MITIC, roj. 1942, avtomehanik iz Velenja, Vojkova 16 in Branka JANJIC, roj. 1947, gospodinja iz Span-čevca;
—	Ludvik RACIC. roj. 1943, diplomiran pravnik iz Šempetra v Sav. dolini in Jožefa KOVAČ, roj. 1944, uslužbenka iz Celja, Ljubljanska 27;
—	Ivan ARISTOVNIK, roj 1944, rudarski tehnik iz Škai št. 85 in Ela MARTINŠEK roj 1947, delavka iz Hrastovea št. 7;
—	Jožef Anton KOREN. roj. 1944, rudar iz Hrastovea št. 33 in Pavla ZAJC, roj. 1944, delavka iz Hrastovea št. 44;
—	Ivan STRAHOvSflK. roj.
1943,	strugar iz Pesja št. 22 in Majda KREBL, roj. 1949, strojni ključavničar iz Mislinja 225:
—	Ivan DEŽELAK, roj. 1933, rudar iz Podkraja pri Velenju 31 in Angela ROŽIC, roj. 1930, gospodinja iz Podkraja pri Velenju 31;
—	Maksimiljan GORŠEK, roj. 1947, tekstilni mojster iz Žalca, Ulica talcev in Darinka POLJANŠEK. roj. 1950, ekonomski tehnik iz Velenja, Prešernova 11;
namske srednje šole, komercialne srednje šole, več oddelkov kovinarske in elektro delovodske šole ter 7. im 8. razred osnovne šole. Pripravili pa bodo tudi tečaje nemščine in angleščine, saj vlada za jezikovne tečaje vsako leto precejšnje zanimanje; doslej so morali, npr. pripraviti vsako izobraževalno sezono po dva tečaja nemščine.
Ker so letos začeli v šaleški dolini s specializacijo in modernizacijo kmetijstva računajo na velenjski Delavski univerzi, da bodo organizirali tečaje oz. seminarje za kmetovalce, ki so se odločili za tiržno proizvodnjo.
Pripravili pa bodo tudi politično šolo in še več drugih oblik v okviru družbe-no-ekonomskega izobraževanja. Razmišljajo pa tudi o organizaciji jezikovnih tečajev za najmlajše, saj tako starši kot mladi kažejo za to precej zanimanja. Zanimanje je posebej še za nemščino, ker na šolah poučujejo le angleščino. Ce ne bo večjih težav, bodo začeli z jezikovnimi tečaji za najmlajše že v začetku prihodnjega leta.
O tem, kako razgibana je dejavnost Delavske univerze Velenje, najbolj zgovorno kaže podatek, da so vsi prostori v lastni zgradbi zasedeni, za pomoč pa morajo prositi že Gimnazijo Velenje, da lahko nemoteno poteka dejavnost.
— Anton MOTOH, roj. 1948, električar iz Celja, Muzejski trg 4 in Margareta BRF.ZLAN, roj. 1950, frizerka iz Skal št.
ISIMIRVTHI
—	Ana STEBLOVN1K delavka iz Šmartnega ob Paki št. 106, stara 21 let;
—	Ana JELEN, druž. upokojenka iz Malega vrha št. I6a, stara 80 let;
—	Leopold PARFANT. kmetovalec iz Velikega vrha št. 25, star 82 let;
—	Barbara SVET, gospodinja iz Velenja, Ljubljanska 7, stara 68 let;
—	Ivan TOPOLŠEK, rud. u-pokojenee iz Šaleka star 70 let;
—	Tatjana VERBlC, učenka osemletke iz Pesja št. 144, stara 8 let;
—	Slavko BERLOZNIK, delavec iz Lokoviee št. 144a, star 22 let;
—	Marija LEDINEK. upokojenka iz Gabrk št. 18, stara 69 let ;
—	Anton DOBLšEK, upokojenec iz Šoštanja, Prešernov trg št. 9. 'stara 75 let;
—	Katarina CERENAK. upokojenka iz Šoštanja, Kajuhova 39b, stara 71 let;
—	Justina KOMERICKI, druž,. upokojenka iz Celja, Smrekar-jeva 2, stara 82 let;
—	Ferdinand DELEJA, kmetovalec iz Pustega polja št. 13, star 73 let;
—	Jože KMECL, upokojenec iz Zadobrove št. 108, star 69 let;
—	Avgust WEBER. inv. upokojenec iz Sp. Zreč št. 33 star 49 let;
—	Franc SPEGEL. inv. upokojenec iz Zavrha št. 39, star 86 let;
—	Marija VENEK, inv. upokojenka iz Šentjanža št. 49, stara 47 let;
—	Peter VERK, inv. upokojenec iz Šoštanja, Primorska 1; star 69 let;
—	Ivan GLAVAČ, upokojenec iz Jagnjenice št. 38, star 08 let;
ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK,
ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografi] ne vračamo — Tisk in klišejl: Cetis Celje
SLAVJE V
RA VNA H
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ivan Stropnik
je zelo razseana in je bila z mestom povezana z zelo slabo cesto. V vasi je blizu tisoč prebivalcev, vsak dan pa hodi po cesti preko 250 vaščanov. Ker je bila izredna želja, da bi obnovili slabo cesto, je krajevni odbor SZDL že ipred dvemi leti predlagal, da začnemo zbirati denar s katerim bi lahko asfaltirali cesto. Prebivalci so pobudo navdušeno sprejeli in se obvezali, da bodo z denarnimi prispevki pokazali svojo pripravljenost.
Z zadovoljstvom lahko povem, da so z denarnim prispevkom sodelovale vse družine, ki so vezane na obnovljeno cesto. Tako smo v ta namen zbrali 100.000 dinarjev, ostalih 700.000 dinarjev pa je bilo zagotovljeno iz krajevnega samoprispevka za katerega so občani glasovali letos marca na referendumu.
6. julija smo začeli z delovno akcijo na pripravljalnih delih. Ta akcija je trajala 17 dni, skupaj pa je bilo opravljenih 4.987 delovnih "ur. Od tega so jih opravili 570 mladinci pred-vojaške vzgoje, delavci Lesne, kleparstva in kmetijske zadruge, mladinci iz Gaberk in u-službenci občine.
Ravenčani so za izgtradnjo ceste prispevali 150.000 dinarjev, cesta pa je bila končana 30. septembra. Prt urejevanju bankin so vaščani opravili blizu 2.000 delovnih ur. Za urejanje bankin je kraievna organizacija SZDL pridobila o-stale delovne in druge organizacije iz mesta, da so sodelovali pri prostovoljni akciji in so opravili preko 500 prostovoljnih delovnih ur. Trgovske organizacije iz Šoštanja in Velenja. podjetje vino Šmartno ob Paki in gostinsko podjetje Kaiuh iz Šoštanja, ter 'seveda prebivalci iz Raven, pa so s posebnim deležem v materialnih dobrinah okrepili voljo in moč prostovoljnih delavcev. Pri dosegi te pomoči se je osebno izredno prizadeval predsednik krajevnega odbora SZDL Šoštanj, Martin Primožič.
Nič manj zavzeto kot pri gradnji ceste, so se vaščani vključili tudi v izgradnjo nove šole. Do gradnje nove šole je prišlo zato. ker bi adaptacija stare šole stala blizu 400.000 dinarjev, nova pa le za 150.000 din več. Vaščani in šolniki so predlagali da staro šolo prodamo in jo uporabljamo v druge namene. Občinska skupščina se je strinjala z našim predlogom in odločila, da v Ravnah zgradimo novo šolo, staro šolsko poslopje pa je odkupilo stanovanjsko podjetje iz Velenja . . .
Akcija Mesto—vasi je uspela. Vaščane je v delovni akciji zbližala z mestom in jih združila kot še nikoli do zdaj. Danes smo enotni, vsi se veselimo in s ponosom gledamo na perspektivo. Današnji dan je za Ravne najlepši in najslavnejši. Rezultati preko 10.000 prostovoljnih delovnih ur in denarni prispevek 150.000 dinarjev pa so dokaz naše volje in pripravljenosti. Cesta je
zgrajena, šola stoji — gradili smo vsi, zato naj bo nam vsem v ponos.«
Pomembna pridobitev za Ravne je tudi osnovna šola z dvema učilnicama, stanovanjem in pomožnimi prostori. To šolo je odklenil Franc Leskošek — Luka iin jo tudi v spremstvu z drugimi gosti z zanimanjem ogledal. Šolo so poimenovali po XIV. diviziji. V re-
kordnem času je šolsko poslopje zgradil mojster Janko Meh iz Velenja.
Lepo sončno vreme in čudovita vasica Ravne pa sta številne udeležence letošnjega množičnega zborovanja ob občinskem prazniku zadržala še nekaj ur po slovesnosti. Posebno praznično razpoloženi pa so bili tudi gostoljubni domačini.
V Vegradu nov delavski svet
V splošnem gradbenem podjetju Vegrad Velenje so pred nedavnim izvolili člane novega delavskega sveta. Ze pred tem so na predvolilnih sestankih zaposleni predlagali kandidate za novi delavski svet. Predlaganih je bilo skoraj dvakrat več kandidatov kot so jih kasneje izvolili.
Volilna komisija je ugotovila, da se je od 1.190 vpisanih voliilcev volitev udeležilo 925 ali 77,72 odstotkov volilnih upravičencev. V posameznih volilnih enotah je bil odstotek volilne udeležbe naslednji: sektor Velenje 70,51, sektor Beograd 82,77, sektor Karlovac 81,25, sektor Erbenhein ZRN 81,12, osrednji obrati 81,14,
uprava s skladiščem 87,14 in delavsko naselje z men-zo 100 odstotkov.
V delavski svet so bili izvoljeni: Hasan Abdič, Alojz Atelšek, Ivica Dolenčič, Franc Golob, Štefan Gorza, Frarrc Guček, Ismet Hašič, Ivan Harmincar, Jože Hliš, Seval Jašarevič, MiloradJo-vanovič, Ivo Klobučar. Herman Kuhar, Majda Majcen, ing. Emil Mareš, Josip Mi-letič, Vinko Ocepek, Ragib Sojkič, Jovo Stošič, Leopold Škotnik, Alojz Zakrajšek, Franc Zupane, Ivan Zver, Ilija Zepič in Vinko Žganec.
Na prvi seji je bil izvo-: ljen za predsednika Herman Kuhar, za podpredsednika pa Ivo Klobučar.
Pred volilnimi konferencami organizacij SZDL
V	organizacijah Socialistične zveze v šaleški dolini je spet živahno. Stekle so priprave na volilne konference krajevnih organizacij SZDL, ki bodo jeseni, in pa na volilno konferenco občinske organizacije SZDL Velenje, ki pa bo predvidoma marca prihodnje leto in na kateri bodo izvolili tudi delegate za Republiško konferenco SZDL Slovenije.
V	šaleški dolini so se odločili za sklic volilnih konferenc SZDL v tem razdobju zato, da uskladijo čas volitev odbornikov in poslancev ter vodstev SZDL. V prihodnje naj bi bile take volitev vsaki dve leti, in
sicer bi enkrat volili odbornike in poslance, drugič pa vodstva organizacij SZDL.
Kot vse kaže na bližnjih volilnih konferencah krajevnih organizacij SZDL, seveda z nekaj izjemami, kadrovske spremembe glavnem ne bodo potrebne. Po vsej verjetnosti pa bodo večje spremembe v sestavu občinske konference SZDL Velenje. V prihodnje naj članov občinske konference ne bi volili samo v krajevnih organizacijah SZDL, pač pa tudi v delovnih in drugih družbeno političnih in društvenih organizacijah.
zbora slovenske skupščine. Med številnimi gosti so bili še predsedniki mozirske, slovenjegraške in žalske občine Jože Deberšek, Ivo Cerče in Jože Rozman, podpredsednik občine Celje Jože Marolt, predsednik in sekretar občinske konference SZDL Celje Janko Ževart in Bojan Volk, predsednik-SZDL iz občine Mozirje Hinko Čop, mati narodnega heroja Ročka — Angela Ročk, prvoborec Tone Ulrih iz Maribora in drugi.
Za uvod so pripadniki predvojaške vzgoje in taborniki uprizorili partizanski napad, nato pa je spregovoril Milan Sterban, pred-
Osretlnje prireditve v Ravnah se je udeležilo blizu dva tisoč občanov
Izvajalci kulturnega sporeda
sednik občinske konference SZDL (njegov govor v celoti objavljamo). Zatem je podpredsednik Drago Tratnik razdelil letošnje Kaju-hove nagrade, ki so jih dobili: godba na pihala »Zarja« iz Šoštanja, šaleški oktet iz Šoštanja, dalje Ivo Gorogranc direktor velenjskega stanovanjskega podjetja in Franjo Arlič ravnatelj osnovne šole Gustav Šilih.
Zelo uspešno so na slovesnosti v Ravnah izvedli recital (režiral je Anton Rep), ki je ponazarjal našo revolucijo. Recital so izvajali Jelka Čretnik, Majda Fuks in Vito Kolšek, šaleški oktet, godba Zarja pod vodstvom Silva Tamšeta, gimnazijski dekliški zbor in mladinska zbora s šole Bi-be Ročka.
Ravenčani so bili izredno prizadevni pri zbiranju denarja za novo cesto, pomagali pa so tudi pri prostovoljnem delu. O tem je na prireditvi v Ravnah spregovoril Ivan Stropnik, predsednik krajevnega odbora SZDL, ki je med drugim povedal: »Izredno ponosni, zadovoljni in hvaležni smo danes Ravenčani nad delovnim uspehom, ki je plod skupnih prizadevanj, nesebične denarne in delovne podpore prebivalcev našega kraja in okolice ter vse občinske skupnosti. Naša vas
Častnemu predsedniku ZZB NOV Slovenije tovarišu Francu Leskošku — Luku je pripadla čast, da je otvoril novo asfaltirano cesto proti Ravnam
Podpredsednik občinske skupščine Drago Tratnik je izročil letošnje Kajuhove nagrade