89. številka. V Trstu, v sredo 8. novembra 1893. Tečaj XVI1L\^ „EDINOST" izhaja dvakrat na teden, vnako sredo in soboto ob 8. uri zjutraj. „Edinost" »tane i za vso leto f. f>.— ; izven Avstrije f. 9,— za V, let« n 8.— 5 « . 4.50 za V* leta , 1.50; , „ „ 2.25 z „Novićar"-Jem: za vso leto f. 7.—; izven Avstrije f. 10.— za '/. leta „ 3.aO; „ „ „ 5.-zn V4 leta »1.75; „ „ „ 2.5(1 .Posamične iitevilko ne dobivajo v pro-■ dajalnicah tobaka v Trstu po s nvč., v Gorici in v Ajdovščini pn 6 nvč. -NOV1ĆAR" po 2 nvč. EDINOST Oglasi se račune po 8 nvč. vrstica ▼ petitu; * a naslove a debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor hi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, ostnrfniee in Javne zahvale, domari oglasi itd. se račune po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredniitva: Piazza Caserma St. 2. Vsako pi»mo mora biti frnnkovuno, ker nefrankovnna se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo Piazza Caserma 2. Odprte reklamacije «o proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. ,, T rdlnoBti J* mm !". Ali res ne bode konca sumničenju ? Slovenskemu javnemu glasilu treba rdan danes ne le velike, železne potrpežljivosti, atnpnk tudi zares idcjalnegn, vzvišenega roduljubja, ako so hoče gibati v me juh dostojne polemike z — lastnimi rojaki. Dati na dan moraš poslušati sum-ničenjh, d itn na dan moraš poslušati, kako te resnn, vplivna in v nekaterih krogih vsemoŽna glasila označujejo kot zločinca na lastnem svojem narodu, kako te ozna-čujejo kot izdajalca in zaničevelca najdragocenejše svetinje lastnega rodu. V svojih prsih pa gojiš * resnici neomejeno ljubezen do tega rodu, zavest imaš, da ti je sveto vse, kar je svoto n dro d u, kate* rega ni zvest sin. Zavest imaš da hočeš le dobro, a vender pravijo drugi, lastni tvoji roje k i, da hočeš slabo. To boli, to mora razvneti nnjpohlevnejšo dušico. Ali Bogu bodi hvala, da nas je obla-godaril v obili meri — potrpežljivostjo, in da nam je voepil trdno prepričanje, da se tudi orožje s u ui n i č e n j a skrha polagoma in izgubi svojo pogubno moč. Ta blagodejna vera nam je krepka saslomba in skoro da jedina opdra v denašnjih dneh, ko se nam je boriti proti vnanjim neizprosnim protivnikom, a zajedno tudi proti krivicam, s katerimi nas obsipljejo ljudje naše krvi. Le tej veri se moramo zahvaliti, da ne odgovarjamo strastnim rojakom svojim tako, kakor bi morali odgovoriti sicer. Miren in pohleven bodi torej naš odgovor ljubljanskemu „Slovencu* z dne 31. oktobra. Torej le mirno, mirno ! V prvem hipu, ko smo prečitali uvodni članek omenjene številke „Slovenčevo", nam je pač — in kako bi ne! — zavrela kri po žilah, ali velika ljubezen do našega milega rodu, neugasua skrb za njega vitalne koristi in pa živa zavest, kako neizmerno škoduje PODLISTEK. Tri povesti brez naslova. Hrvatski spisal Ksaverij Šandor-Ojalski. Prva poveit. (1848—1855) (Dalje). Naposled se je zopet premislila v nadi, da morda vender ni vse tako, kakor se govori, ter je sklenila počakati do nedelje. Prišla je nedelja — a uje up se ni izpolnil. Mašo so namenili čitati v župni kapelici sv, Martina, na drugemu hribu ; stara cerkvica pa je ostala zaprta — po tolikih stoletjih vtihnili so zvonovi v prvič o nedeljskem dnevu. Zgodaj v jutro posluševalo je ljudstvo, ali se oglase zvonovi in pokličejo k maši. Iz vseh dolin in jarkov zrlo je ljudstvo proti zvoniku, ali res ostane nem ; — in ko je Bolnce zlezlo že visoko, a s zvonika ni bilo glasu — tedaj je pohitelo ljudstvo brez dogovora in poziva gori k cerkvioi in ne k kapelici sv. Martina. — Magdica je tudi pohitela. Gori je bila že množica ljudstva. Vsi so bili v praznični obleki in so se mudili zadostno daleč od cerkve. Upili so jezno in besno. Ženske so bile najhujše, kajti so zahtevale od moških, naj z silo odpro cerkvico. mejsebojni prepir nam vsem, potolažili so nas kar v hipu, veleč, da smemo odgovarjati le toliko, kolikor moramo. „Slovenčev" članek „Kdo se boji resnice P* je pisan sicer na adreso „Slov. Naroda", bavi se pa z zgodovino »loven-skega jezika po tržaških cerkvah. Ali tendencija mu je tako pre-zorna, da mora biti jasno ; vsakomur, d a je njega ost obrnena t prvi vrsti proti nam. Za „Slov. Narod" se mi ne brigamo in ne čutimo potrebe, še manj pa poki i o a, razgrevati se zanj. Naj se le brani sam, kakor ve in zna, Tudi radi zadeve slovenskega jezika po tržaških cerkvah ne bi bili napisali tega članka. Ta pravda je za nas dovršena, kakor je tudi že gotova naša in tržaških Slovencev sodba. Le na trditev „Slovenčevo", „da v Trstu je slovenskih prepovedi toliko, kolikor jih je od nekdaj bilo, da, odkar j e ustanovljena župnija sv. Jakoba, jih je ie več*, moramo pripomniti, da župljani pri sv. Jakobu, ki so na glasu radi svoje pobožnosti, ljudje, ki so člani in neumorni pospe-b o v a t o 1 j i raznih bratovščin, sodijo drugače, ter da so vse pritožbe proti postopanju sedanjega veleča-stitega župnika, priobČene v našem listu, prišle izključljivo od teh vzornih in vnetih katoličanov, o katerih niti ne moremo misliti, da lažejo. Rekli smo, da je tendencija „Sloven-čevega" članka jako prozorna. Saj je lahko uganiti, da mu ni bilo toliko do tega, da pojasni zadevo slovenskih prepovedij po tržaških cerkvah, nego mu je bil zopet jedini namen, pokazati s prstom nn nas kot tiste, ki so krivi, daje nekoliko Slovencev prestopilo k pravoslavni veri. Čitajte le ! „Pripomoglo pa je mnogo tudi šču-vanje brezvestnih časnikarjev, kateri ubogi — Še nismo vsi tukaj ! oglasil se je neki mladenič. Pojdite, bratje, zazvonite, da vsi pridejo gori. In gospod župnik gotovo pride čitati sv. mašo, ako vidi, da tako zahtevajo vsi kristijani. — Gospod župnik je že pri sv. Martinu, odgovoril je neki starček. — Nič ne de. Pride tudi on, ko sliši, da tukaj zvoni k maši. — Pojdimo zvonit 1 ponovi zopet prejšnji mladenič, ter povleče z seboj najbližjega druga za rokav srajce ; pridružili so se jima še dva trije. Potem so bo jim pridružili drugi mladeniči. Odšli so pod zvonik ter potegnili z vso tolesno močjo za vrvi, ki so bile privezane na zvonove. Kmalo je Čulo ljudstvo zopet milo-glasno melodijo svojih zvonov. Vsi so se nagnetili okoli cerkve — po vseh dolinah je bilo videti, kako hiti veselo ljudstvo po cesttih in potih v dolgih procesijah na hrib. Zbrano ljudstvo, katerega število je vedno naraščalo, je postajalo vodno nemirnejše. Dosti jih je prišlo gori v nadi, da se bode služila sv. maša; ko so pak videli, da je cerkvica še vedno zaprta, so joli v; iti in dajati odduška svoji jezi. Razburjenost je postajala vedno veča. Nekateri so klicnli po cerkovniku, naj prido odpret, drugi bo pa zahtevali, naj prido narod begajo in motijo! Odpadniki ne vedi), da so Srbi tukaj, kakor v Istri in Dalmaciji, najslabši Slovani. Malo ali nič se ne družijo s Slovenci in Hrvati, pri volitvah ,'jih najdeš v taboru narodnih nasprotnikov, pri ljudskem štetju pred tremi leti so pa mnogi Srbi — tudi bogatini med njimi, zapisali za svoj občevalni jezik — italijanski!" Ali no sluti prav čisto nič gospod člankar, da je s tem stavkom pobil — samega sebe?! Srbi se torej ne družijo prav čisto nič ni se Slovenci ni s Hrvati. Popolnejši bi bilo, da je rekel gospod člankar, da so Srbi — žal — tudi najzagrizenejši n a-sprotniki Hrvatov, zlasti pa dr-žavnopravnega programa poslednjih, ter da je prepad, zevajoč mej tema jugoslovanskima plemenoma, tako velikansk, da ni niti misliti na to, da bi v doglednem času si podala roko v spravo. Tako stoje toraj stvari v neizmerno škodo vsega Slovanstva. Sedaj pa čujte! Društvo „Edinost", je laatnik našemu liatu in le ono, edino le ono — tega ni smeti prezreti, ker je zelo važno —, daje direktivo našemu listu. Pri tem društvu imajo Hrvatje primerno vpliva, menda cel6 več, nego bi to želeli iati krogi, ki ne soglašajo z našo „radikalno" taktiko — Srba pa ni niti jednegamej člani. In vender naj bi naš list, ki izhaja do neke mere pod vplivom Hrvatov, agitiral za pravoslavje, za Srbe?!! Kdo ne vidi, da je to sum-n i č e n j e prav ii trte zvito P ! To je tako — bedasto, kakor da bi kdo trdil, da hoče mestni svet tržaiki prositi za osnovanje — slovenske univerze. Izgovarjali se bodo morda, da nas niso imenovali izrečno kot agitatorje. Ta izgovor pa je in ostane — le izgovor. Kajti člankar nas imenuje na jednetn mestu tudi župnik. No, ni bilo videti ne župnika in ne cerkovnika. Slednjič je najhujši predložil, naj se cerkvica odpre z silo, da pomoli kdorsibodi Bogu pred oltarjem. Jurij — oni, ki jo v vojski zgubil prst, upil je besno, da se je on bojeval za cesarja in da nima nikdo pravice zabranjevati mu molitev v cerkvi, ki je najsvetejša v vsej okolici. Slednjič je izvlekel debel kolec iz zemlje ter hotel udariti po cerkvenih vratih. Tu ga je preprečila Magdica. — Vi ste zgubili prst — jaz pa očeta; in ako ima kedo kaj govoriti, to imam gotovo jaz. Poslušajte mene — le nika-koršnih nasilstev, kajti nemška gospOda bi nas smatrala takoj za puntarje. Niso to naša gospdda ! Pustimo našo cerkvico zaprto, ker jo je zaprla oblastnija. Vi pa storite, kakor storim jaz. Jaz bodem molila v svojem in vašem imenu iz tega-le molitvenika, da nam Bog ohrani cerkvico in da nam jo zopet odpro ! Ne čakajoč, da ljudstvo zopet prične rogoviliti, pokleknila je pred cerkvena vrata ter začela glasno čitati molitve. Vsi so jo sledili tihoma — in oni, ki so bili v njeni bližini, pokleknili so tudi. Ko jo prestala za trenotek, zaslišalo se je, kako poje nekdo v K»-uči : „Sveto — sveto — sveto". Ilkratu se je pridružilo temu pevcu ljudstvo in prepevalo jo z pajdaš o „Slov. Naroda", na drugem mestu pa pristavlja : „Ako bode pa gosp5da „Narodova" ae coutpagnfabella" (s tem je mislil seveda zopet lo nas) napredovala v svoji agitaciji za prestop k razkolništvu, bode dala poved kakemu Spadoniju (Spadoni, mestni svetovalec v Trstu), da zopet v javni seji mestnega zastopstva v Trstu zakliče: „Odstranili ste Boga in v vaše cerkve postavili Cirila in Metoda!", kakor so je že jedenkrat slišalo, in cerkvena oblast ne bode mogla zdatno oporekati, ker Spadoni-ju bodo fakta na razpolaganje". Jasneje in določnejo menda ni mogoče dolžiti in sumničiti. Tako postopanje je obžalovati tembolj, ker člankar trdi: „Poznamo dobro agitatorje za pravoslavje v Trstu in jih bodemo o svojem času tudi razkrili, ako bode treba ; mislimo pa, da, kadar usahne podporni vir, bode usahnila tudi gorečnost za pravoslavje". Torej poznate agitatorje za pravoslavjelP Na dan injimi, heraus mit der Fuchtel! Le na dan s fakti in imeni I S tem pa, da govorite tako na aplob, delate krivico marsikateremu ter vzbujate krive ^odbe zlasti mej vnanjim občinstvom, katero nima prilike prepričati se osebno o stanju stvari. Le mimogredč bodi omenjeno, da so uredništva vseh treh naših listov izvedela o prvem prostopu šo le tedaj, ko je bil prestop dovršen čin. Po tem faktu Bodite lahko, kako agitiramo mi, so m i š I j e n i k i hrvatskega „radikalizma", za pravoslavno vero! „Slovenec" izkorišča, proti naui tudi okolnost, da smo vest o zadnjem prestopu priobčili brez opombo, brez posvarila. Odgovor Vam bodi ta. dami smo svari I i d o v e 1 j, a da se nam je svarjenje jako slabo izplačalo. Beležili pa bodemo močnim glasom sveto pesem; ni ga bilo mej njimi nijednoga, ki no bi bil pokleknil v tem hipu, ter v svoji duši občutil lepote tega trenotka. Tako je ljudstvo končalo svojo po-božnost pod milim nebem, razpenjajočim se čisto, svetlo in višnjevo daleč na široko, pod katerim so letale sem in tja lastovke in lepi metulji. Ves prostor je bil napolnjen, mesto duhom kadila, duhom poljskih cvetlic in staro lipe, okolo katere so rojile in letale vedno marljive čebelice, vesele muhe in objestne ose, ki bo s svojim brenčanjens v tem slavnostnem trenotku nadomeščale orgije. * * * Druzega dne je namenila Magdica iti k okrajni oblasti, kakor je bila odločila. Uprav je dokončala svoje opravko ter so žo oblekla praznično, k« zagleda pred vratmi dva žandarja, ki sta povpraševala po njej, V prvi mah seje prestrašila instinktivno, čeprav ni znali zakaj ; potem pa se je nasmehnila v nadi, da sta morda prišla v zadevi pomoči ali nagrade, slednjič pa se jo zopet prestrašila : „Ali mari niso prišli ladi včeranjega dno P" Ko je odgovorila orožnikoma, da je ona res Magdica, tedaj je izjavil vodja, nusmehnivši se zlobno, da ima nalog odvesti jo k c. kr. okrajnemu glavarstvu. tudi v bodoče vsak tak nevarni pojav, bodi Vam ljubo ali pa ne. Konečno ne moremo zamolčati, da je taktika, prikrojena po tistem ananen neku : Audacter calumniare, aemper a 1 i q u i d haeret — morda res komodna in prikladna, ali — pravična ni! Slovansko šolstvo v Istri. Z oziroui na trdi boj tržaških Slo-voncev za osnovo slovenskih narodnih šol vidi se nam jako zanimiva interpelacija, kojo so predložili poslanec Spinčič in tovariši v poslanski zbornici dno 27. oktobra t. I. do gospoda naučnega mi« u i str h. Ta interpelacija se glasi: V Poljanah, občina Veprinac, okraj Volosko v Istri, obstojala je od decembra leta 1856. do februvarja 1891 takozvana ljudska šola, v katero je vedno zahajalo nad 100 šolskih otrok. Na tej šoli poučeval je vso to dolgo vrsto let tamošnji kapelan Fran Zupan tako izbornim vspehom, da ga je Njegovo Veličanstvo s posabnim ročnim pismom z dne 25. fe> bruvarja 1867 odlikovalo zlatim križem s krono radi njegovih velikih zaslug za šolstvo, ter da je tudi pozneje od c. k. šolskih oblasti prejel jako veliko pohvalnih dekretov. Potem pa, ko imenovani kapelan ni mogel več poučevati radi visoke starosti; ko so o. kr. oblasti zapretile občini, da mora zgraditi šolsko poslopje v ta namen, da se more zistemovati redna ndrodna iola; io potem, ko se je postavilo šolsko poslopje velikimi žrtvami od strani občine, stoji to poslopje že t r i 1 e t a , ne da bi se bila iola zistemizovala, ne da bi imeli teh nad 100 otrok priliko uživati pouk. Da je redna ndrodna šola v Poljanah koristna in neizogibno potrebna, dokazu« jejo že število za šolo godnih otrok v kapetaniji, ki jo zajedno šolsko okrožje — najmanje 150 —, število onih, ki so pohajali šolo, ko je bila še šola za silo — sto in se već — in pa lega kraja. Ta kraj je oddaljen za vsakogar nad uro od Lovraoa in Opatije, za otroke tudi od Veprinca, pota so tako strma in slaba, da je otrokom sploh uemogoče zahajati v šole teh poslednjih krajev. In tudi če bi mogli obiskovati te šole, morali bi vsaj v dveh teh poslednjih krujev zgraditi nove šolske prostore, mej tem pa bi ostalo šolsko poslopje v središču šolskega okrožja v Poljanah prazno. ' A ne le koristno in potrebno bi bilo zistemizovanje redne narodne šole v Poljanah, ampak tudi utemeljeno v zakonih. Po §. 59 državnega šolskega zakona (§. 1 deželnega šolskega zakona za Istro od 30. marca 1870), je šolo „na vsak načinu osnovati povsod tam, kjer ' so nahaja v okrožju jedne ure in po petletni povprečnici nad 40 otrok, kateri morajo zahajati v kako šolo, oddaljeno nad 4 kilometre. V Poljanah je v okrožju jedne ure ne le nad 40, ampak kakih 150 za šolo godnih otrok ; v Poljanah je v resnici nad 30 let več nego 100 šolskih otrok obiskovalo šolo. Poljano so oddaljene za vsakogar nad jedno uro od Lovrana in Opatijo, za otroke ravno toliko tudi od Veprinca. V Poljanah so take okoliščine, slaba in strma pota, katere zahtevajo na podlagi zakona, da se tam osnuje šola. Po §. 2 omenjenega šolskega zakona za Istro je povsod tam, kjer je v okrožju jedne ure, v daljavi 4 kilometrov, perijo-dično ali pa trajno težko zahajati v šolo, nastaviti podučitelja vsaj za slabo letno dobo, ali v najslabšem slučaju, pošiljati ga tja trikrat na teden, da poučuje. Po §. 3 istega tolikega zakona je taka pomožna šola premeniti v neodvisno, kakor hitro privolijo v to sredstva tistih, kate-rim je osnovati in vzdrževati šolo. V Poljanah, ki so za otroke od vseh šol nad jedno uro oddaljene, kjer je otrokom občutno in trajno težavno, d&, nemogoče zahajati v druge šole, res ne treba take začasne in pomožne šole. Prebivalci tega kraja so se po nalogu o. kr. oblasti potrudili najti sredstva za zidanje šolskega poslopja, imajo torej pravico zahtevati neodvisne, povsem redne ndrodne iole. Će je tako, kar se je pa sicer deloma že naglasalo v državnem zboru pri razpravi o proračunu koncem januvarja in začetkom aprila 1893, dozvoljujejo si pod-pisani povprašati Njeg. ekscelenco gospoda naučnega ministra: „Je-li Njeg. ekscelenca pri volji za-ukazati podrejenim šobnim oblastim, da zisteraizujejo in otvorijo redno ndrodno šolo v Poljanah, občina Veprinac, okraj Volosko P* Na Dunaju, dne 27. oktobra 1893. Spinčič, dr. Laginja, Perič, dr. Enge), dr. Brzor&d, Ad&mek, dr. Šamanek, Furmane k, dr. Vašaty, Biankini, Dapar, Alf. Coronini, Spindler. — Mene odvesti P vprašala je poka-zavši s prstom na-so ter pomolivši glavo bliže orožniku* — Da, Vas, Magdico pl. Dragoslavič. Kaj mislite, da še danes veljajo vaše pravice in da ni smeti zapreti plemičev P Ha — ha — ha — golobičica moja ! — Tega sicer ne mislim — ali zakaj mene P — Ne vprašajte — jaz nič ne vem — vi pa pojdite — ala marš naprej, sicer vas zvežem, kajti imamo še druzib takšnih ptičic. In Magdica je morala iti naravnost z njima, ne da bi bita mogla pozdraviti inuter. Od tod sta odišla orožnika k sosedom in za jedno uro sta gonila pred seboj kacih petnajst do dvajset oseb. Sedaj že ni več dvomila Magdica, zakaj so jo prijeli, kajti vsi vjetniki bili so Binoči pred cerkvico. Po triurnem hodu prispeli so v K., kjer je bilo sedišče c. kr. okrajnega glavarstva. Velika rumena tabla z dvoglavim orlom je bliščala že od daleč o lepem poletnem dnevu — na največi in najlepši mestni hiši. Pred mestno hišo velevala sta orožnika: ,Halt!" Tedaj še le stopil je jeden orožnikov pred nje in drugi stopal za njimi gori v prvo nadstropje v uradno aobo. (Dalje prih.) Politični pregled. Notran|e rioželo. O m i n i a t o r s k i krizi vemo le toliko pozitivnega, da je knsz Windisch-g r a t z prevzel nalogo poskusa sestaviti novo ministeratvo. Najnovejši vesti, došle s Dunaja, pritrjujejo naši misli, da var no pojde tako gladko, kako so želeli nemški liberalci in žnjimi — grof Hohen-wart. Pri toliki razliki v menenjih je pač naravno, da ni lehko najti oseb, ki bi ugajale na vse strani. Te težave morajo biti jasne vsakomur, kdor pozna nemške liberalce. Kdor pozna nemške liberalce, ta ve, da je vsa njih sedanja „spravljivost" le hinavsčina. Ker namreč dobro vedo, da oni sami ne bi mogli sestaviti novega mi-nisterstva — to pa že zato ne, ker nimajo uikake zaalombe niti mej lastnim narodom — uriti se hočejo do vladnega krmila pomočjo kratkovidnih konservativcev in ve-ternjaških Poljakov. Potem pa, tako mislijo, že izpodrinejo življe, ki jim niso po godu. Kriza se menda toli zateza — kakor smo že naglašali zadnjič — posebno zato, ker najvišji krogi sami nimajo vero v trajnost nove koalicije. — „Piccolu* brzojavljajo z Dunaja, da veliko težave dela nemška levica baje zato, ker jej ponujajo premalo portfeljov. Včeraj da je imel prino Windischgriitz posvetovanje z raznimi držsvuiki do 10. ure zvečer ter da je malo nad?, da bi mogel staviti ce- sarju že sedaj konkretnih predlogov. Nadalje javlja isti list, da cesar žoliv ministeratvo takih mož, ki vživajo njegovo posebno zaupanje. To bi kazalo, da grof Hoben-wart si ni pridobil posebnega priznanja na najvišjem mestu s tem, da je šel pobirat kostanj iz žerjavice — za gospoda Plenerja. Toliko pa je že danes gotovo, da se ministerstvo, izišlo iz take nenaravne koalicijo, leliko predstavi parlamentu z izrekom : Morituri te salutant! Včeraj smo čitali po dunajskih listih, da je presvetli cesar že odobril načrt o civilnem zakonu na Ogrskem. To ni bilo res. Predvčeranjim je pač bilo v Budimpeštu ministerako po-pod predsedništvom o^sarjevim, ali cesar nikakor &e ni s pregovoril zadnje besede, ampak hoče to storiti pismenim potem. Vnanje države. Po novi vojni organizaci ji v Nemčiji povišajo se stroški za vojsko za celih 57,000.000 mark. Koliko plodu delavnih rok požre vender ta grozni tnoloh nemškega napuha ! Mej nemškimi častniki je močno razširjena igri«. Ravne te dni se je vršil nek proces, ki je močno kompromitiraj mnogo, of oirjev iz odličnih aristokratskih družiti. Kabinetna pisarna izdala je ravnokar jako resno naredbo proti igri. Pravda o velikih pretepih v Aigues-Mortes mej francoskimi in italijanskimi delavci se prične dne 27. t. m. Zatoženih je 26 oseb. Španijolska vlada je pozvala v dejansko službo vse rezervnike i* razredov 1889 — 1890—1891, tako, da jo naraslo aktivno stanje od 80.000 na 170.000 Javnost je močno razburjena zlasti proti Angležem, katere dolže, da intrigujejo s Kabili proti Španjolcem. Ogorčenost je tako narasla, da morajo redarji stražiti angleškega poslanika. Brzojavka, kojo je ruski car odposlal predsedniku francoske republike, izzvala je v Petrcgradu obče navdušenje. Prepričanje je obče, da' car ni hotel le izreči svojo zahvalo na sijajnem vsprejemu rusko mornarico, ampak da je hotel pokazati svetu, da obisk v Toulonu ni bil le čin uljudnosti, ampak politiik čin, ki naj dokaže, da res obstoji francosko-ruska zveza. Carjeva brzojavka priča nadalje, da je Rusija do neke mere obvezana nasproti Rusiji. Zlasti je vzbudila veliko zadovoljnost okolnost, da je car naglašal miroljubivost rusko-fran-coske zveze. Tudi odgovor Carnotov je popolno primeren tendenciji brzojavke carjeve, Različne vesti. Najnovejie vesti z Dunaja. Včeraj je vsprejel cesar grofa Taaffe-a v avdi-jenci, ki je trajala dve uri. Windisch-griitzu dela največo preglavico vprašanje, kako razdeliti portfelje, kajti konservativci se upirttjo temu, da dobi kak levičar ministerstvo za notranje zadeve. Za to mini-»terstvo prišla sta zopet v kombinacijo grof B a d o n i, namestnik Gališki in K i e 1-m a n s e g g, namestnik Nižjeavstrijski. — Hrvatski in slovenski poslanci izstopijo iz Iiohenwartovega kluba ter osnujejo nov slovanski klub skupno z 0 e h i, M o r a v c i in M a-1 o r u s i. To poslednjo vest je prinesel „II Picollo", a mi prepuščamo temu listu odgovornost zanjo. Dunajski delavci in novo ministerstvo. Minolo uedeljo so je vršil na Dunaju Bocijalistišk shod, na katerem je govoril znani socijaliBtiški vodja dr. A d 1 e r. O novem ministorskem predsedniku knezu Wiiidischgrut.zu je rekel, da vzbuja že njegovo ime neprijetne spomine mej av-strij«kimi narodi. Volilna reforma grofa Taaffe-a jo značila odločen nspredek v Avstriji. Novo ministerstro bode skuhalo zavleči to zadevo, ali delavci ne ostanejo dolžni odgovora. Ako se misli, da je prišla sedaj doba za Win-dischgratze, tedaj so delavci pripravljeni 7. a p r i č e t i borbo. Princesa Terezija Hohenlohe-Wald-burg-SchillingsfUrst, posestnica graščine v Devinu, umrla je minolo soboto v 79. letu svoje dobe. Pokopali so jo minoli ponedeljek. Cerkvene obrede je opravil pre-vzviseni knezonadškof Goriški. Pogreba so se udeležili namestnik R i n a I d i n i, deželni glavar grof Pran Coronini, predsednik avstrijskega Lloyda baron Kaleh' berg in mnogo dragih odličrijakov. Poroka. Gospod Prati Hafner, ces. kr. poštni azistent, poročil se jo z gospico Ano Hafnerjevo iz Škofjeloke. Iz odbora „Tržaikega Sokola" »e nam javlja, da se tamburaške vaje vrše vsak ponedeljek in četrtek ob 8. uri zvečer; telovadne vaje vsak torek in petek od 8. do 10. ure zvečer, telovadba za dečke pa vsaka sredo od 3. do 4. ure popoludne. Kdor želi pristopiti k telovadbi, zglati naj se v telovadnici (Via Coroneo št, 19) ob označenih urah. Tudi telovadba za „stare brate" se uvede, ako se zglasi dovoljno število. Oprimito se torej telovadbe, da bode moglo društvo „Trž. Sokol1' dosezati svoj pravi namen. „Slovansko pevsko drufttvo" ima nocoj svojo vajo, na kar posebno opozarjamo tiste pevce, ki so se priglasili na novo. Spletke. Posebnim zanimanjem čitali srno dopis s Koroškega v zadnji „Soči", Dopisnik pripoveduje namreč, kuko je okrajni glavar celovški Mac Newin pozval k sebi sloveuske župane južne okolico celovške ter jih nagovarjal, da prispejo tudi oni za nabavo kamene ploščo deželnemu predsedniku Schmidt-Zabierovu, koji si je baje pridobil veliko zasluge za napravo neke cesto. G. glavar da jih jo naprosil, da naj skrbno molre o tem, pač pa naj skrbe za atreljanje z tnožnarji in za obilo udeležbo od strani ljudstva. S tem da so ni nameravalo druzega, nego dokazati, kako priljubljen je g. deželni predsednik, ter da so oni slovenski poslanci, ki govorijo proti njemu, le lažniki in hujskači. Gg, županje pa da so takoj uganili, kam pes taco moli in niso hoteli storiti take sramote svojemu rodu, ampak so razodoli vso to spletko. Temu dostavlja uredništvo „Soče", da smo podobnih slučajev doživeli že ve& tudi na Primorskem. ,Ko so je prod do* brimi desetimi leti Pretisu runjnlo stališče, ker so ga izpodrivali slovenski poslanci, uprizorili so mu nekateri pri veselici .Delavskega podpornega društva" res sijajno ovacijo — in brzojav je oelo noč trobi) po svetu o tem sijajnem in velopomembnem dogodku, ki je postavljal na laž sloveuske poslance". »Drug slučaj! Naši poslanci so se mnogo pritoževali proti Rinaldiniju. In glejte, tu smo zopet Slovenci aami, ki postavljamo svoje poslance na laž. V istem času, ko so poslanci R. najhuje napadali — imenovali so Tolminci najznamenitejši svoj kraj „Rinaldini-Warte<>. Res jo sicer, da je to dolo edino le glavarja Marenzija, a Tolminci so molče pritrdili, ker se ne upajo upirati oblastnemu gospodu, toda visoki krogi so drugače poučeni o tem — iu slovenski poslanci so ostali na cedilu. Tako je! In potem bomo zahtevali od svojih poslancev, naj storijo to in onor ko jim sami jemljemo orožje iz r"k ! Čas bi bil, da se otresemo vseh obzi-rov, ko gre la to, da ne delamo ovir svojim poslancem, ko se trudijo za na& blagor! To naj blagovoli uvaževati vsi rodoljubi na deželi 1 Kedarkoli so predlaga kako odlikovanje temu alt onemu uradniku, zlasti politi&kemu, recimo kakemu glavarju ali namestniku, tedaj je treba velike opreznosti, kajti taki čini so navadno alorabijo v svrhe, katerih glavna ost je obrnjena naravnost proti narodnim našim težnjam, kakor je razvidno tudi i/, treh gori omenjenih sluSajcv. Bodimo aategadel možje in ne ponižni hlapci 1" Dobro, mi pritrjujemo tem besedam. „Soča' je omenila samo ovacije, kojo je priredilo „Del. podp. društvo" pokojnemu Pretisu. Pozabila pa jo menda na čine neceg* župana, o katerih je bilo dokaj govora po listih v poslednjem času. V jodnem samem se ne strinjatso s „Sočo". Pravi namreč, da bi bili slovenski poslanci ostali lažniki in hujskači, ko bi bili slovenski županje celovške okolice storili to, kar je od njih zahteval gosp. glavar; da je omenjena ovacija, prirojena Pretisu, postavila na laž slovenske poslance, da Slovenci sami tudi z omenjenim napisom v Tolminu postavljajo na laž svoje poslance, ali da so pri tem isti poslanci ostali na cedilu. „Taki čini se vedno zlorabljajo v svrhe, katerih glavni ost je obrnjena naravnost proti narodnim našim težnjam . . . .* To je res, ali ne smemo jih pisati v greh vsemu narodu slovenskemu, niti no tej ali oni deželi, ampak izkljućljivo le načelnikom društev, okrajev, županij, sploh vsem onim, koji jih prirejajo. Taki čini ne postavljajo ua laž slovenskih poslancev ni pred pametnimi ljudmi ni pred resno vlado. S takimi čini niso pobiti fakt, na katerih temele opravičeno in v zakonih osnovane pritožbe proti posamičnim javnim urad nikom, ali poiitiškim ali drugim, glavarjem ali namestnikom, V premislek. Mi smo že parkrat ob-žalovaje nagla&ali, da denašnjega dne pač iih \seh straneh jadikujfjo na propadanju verskega ćutstvovanja in javne motdle v mestu tržaškem, da se pa pri tem nikdo no6« potruditi, da bi prišel stvari nekoliko do dna. iKVostuim krogom vidi se cel6, da bo storili vso svojo dolžnost, ako kar zvrnejo krivdo na pleča par „brezvestnih časnikarjev". Kako se motijo vender gospoda ! No v posamičnikih je iskati vzroka širečemu so zlu, ampak v vsem zi-h t u ui u tržaškem, katerega mi nikdar podpirali n i s ui o, v ouuut ziiteinu, ki goni slovenske duše iz naročja slovenske po-božnoati v naročaj italijanskega liberalizma. Posamičuiki ne zmorejo dosti, pao pa tiči v d o s 1 e d n e m z i' a t e m u nepremagljiva utoč. A pri nas v Trstu jo /.istem raznarodovanja Slovencev neizprosno dosleden in železno vztrajen. Tu ima zlo svojo vire. Obžalovati je le, da mnogi mej nami tega nočejo razumeti ; da ho jim vidi boj proti neljubim „par brezvestnim časnikarjem* važnejši, negoli boj proti /istemu! Kajti ni dosti, da dotična gospoda v jeduomer uaglašajo fakt o propadanju verskega ćutstvovanja in javne tuordlo ter da kar jednostavno vale krivdo na posamične sorojak«\ Ponavljamo torej : v zistemu p o i t a 1 i j a n č e v a-uja liči vzrok propadanju verske gorečnosti. Slovenska deca morajo zahajati v italijansko šole, kjer pridejo v dotiko z italijanskimi otroci, proši njenimi se brezverskimi i d o j a uj t svojih o o e t o v. In na stotine jo tac.h slovenskih otrok, ki ao že v svoji uežui mladosti iz-postavljeni takim pogubnim utisom. Najpo-gubnejAe je pa to, d* »bi ti mestni otrooi — fc«j kolikor je nam znano — uiti krščanskega nauka ne dobivajo v svojem materinom jeziku. To, to je kuga — altro che „brezvestni časnikarji !u Tudi mi vemo, da jo boj proti temu zlu zelo težaven, kajti naš slaviti magistrat ima tudi glede na šolstvo veliko moč — ali vsemožen vender le ni. Ako hi izvostni krogi, uio-4 — 3l Gostilna Josipa Katalana v Rojanu, „Prt dvanajstih murvah", priporoča mm slavnemu slovenskemu občinstvu za obilen obisk. - Točil« ««' bodo aamo domaća izvrstna vina. 1<»4 -8 Prodajalnica jedilnih stvari po jako nizki ceni. Prodaja Jožef Cevne Piazza detla Caserma št. 1 (uhod Via Ghega). Cl. Mlekarna Frana Gržine i?.*. na Notranjskem (Via Campanille t hiti Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan friSno opreuno mleko po 14 kr. liter no-d08redno iz Št. Petra, sveŽA (frišna) smetana. Kavarni l^^LTot v ulici Ca*erma, glavni shajališči tržaških Slovencev v«eh stanov. Na razpolago »o časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoma Anton & o r 1 i, ci kavarnar. Antnn Pnrliai na vo,?lu ulice (5he*» nilLUlE ruui\n lotteria e le obbligazioni comuuuli 470 00,1 l<)n/0 di premio della Ilanca ipotecaria nnghereae, le prioritA 4% in argento della i. r. prvih ferrovia Carlo Lodorico nI cor^o di uiornata. La l^iliulo della 11»nca Union accetta in custodia verso una tenuiBsima tassa effetti di qualsiasi specie, procura 1' incasso del coupons alla soadenza e la verifica dei titoli sor-teggiati. Triesto, 12 gennaio 1893. 12 11 Vsled odprave trž. proste luke so capine proste za Istro, Kranjsko, Koroško, Hrvatsko, Dalmacijo in Bosno-Hercegovino nepremočljive plahte Alojzija Zocnlin v Trst« Tovarna nepremočljivih belih in črnih plaht za vozove, vagone, za robo na obrežjih, ladije, parnike in polja; pogrinjal za konje in dežnih plašcev. ZALOGA tkanin za jadra, sedlarje in tapetarje, dvojnikov (tralicci), jute za žaklje in omote, opasnikov, vrvi in špage. Zastop in glavna zaloga ast-faltskih lepenk za hišne strehe, strešnike, klanico, hleve itd. Izolatorji za temelje in kock« iz nsfnlta. Izdelovalnica in prodajalnica zastav. 12—2 Luigi Zuculin Trstu —e> via Ghega 2, hiša Brunner a pj urar, Corao Stv. 39. 95—104 Prodaja In poprn-vljn ure, m DROGERIJA uu debelo in drobno G. B. ANGELI TRST Cor.io, Piazza delle Legnu 1, Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih Jbr.rv. lastni izdelek. Lak za kočijo /. Angleškega, iz Francijo, Nemčijo itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih conah. — Lesk za parkote in pode. Mineralne vode iz najb' Ij znanih vrelcev kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljanje trt. 104-23 ESENCE fe^ za bezodvlačno i ; nepogriešivo pro- j izvadjanje svako- • jakih žestokih pića, finih stolnih likera to speola- : liteta razpošiljam ' izvrstnih vrsti. I Uz to nudjam •otenu etenou,! 80"/0, k o m i č ki j čistu, za proizva- l djanje ugodno moćnog vinskog octa te običnog octa. Prepiso i plakato prilaiom ! badava. — Jamči se za najbolji uspjeh. Cienik šalje franko : 7 j Carl Philipp Pollak, tvornica specialiteta esence Traži se čestite zastupnike. Oznanilo. V pojasnilo obiskovalcem trga v Kobaridu ob zahvalnici (laja podpisano županstvo naznanje, da se bo letošnji trg obdržaval dne 20. novembra -t. 1. Županstvo v Kobaridu, dne 5. novembru J 893. 1—2 ■m Singerstrasse 15, Dunaj. I lekarna „Zlim golricMien Reichsapfel". Kričistilne krogljice, prej imenovane univerzalne krogljice zaslužijo to ime po vsej pravici, kajti v resnioi je innogo boleznij, pri katerih so to krogljice pokazalo svoj izvrsten učinek Že voč desetletij so to krogljice povsod razširjeno in malo družin utegne se najti, v katerih bi pogreAali malo zalog.i toga izvrstnoga domačega sredstva Vsi zdravniki so priporočali in priporočajo to krogljice kot domače sredstvo, posebno pa proti boleznini po f*lal>i preliavl in zabadanju. Te krogljioe stanejo: 1 škatljlea z 1£» ki'0|(ljicami nčM jeden zavitek <» ikalljie 1 tfld. nč., pri nefrankovani poSiljutvi | l^ld. IO nč. — Ako so denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stnno: 1 zavitok krogljio l gld, 25 nč., 2 zavitka 2 gld. 30 nč.. 8 zavitki 3 gld. 35 nč .4 zavitki 4 gld. »H nč„ 5 zavitkov 5 gld. 20 nč., 10 zavitkov 9 gld. 20 nč. (Manj kot jeden zavitok se ne po&ilja). Prosimo, da se Izrečno zahteva ,1. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti jo, da ima pokrov "sako škatlji'-e isti podpis JT. Pnierliolep v i*ii<^>č'}i pismenih, katerega jo videti na navodilu za porabo. Balzam za ozebline ff: uiue 6,r> nč. Trpotče^ sok, 1 Steklonica 60 nč. Amerik, mazilo za trganje, JiH^vi. Prah proti potenju nog, Angleški balzam, i steklenica so no. Fijakerski prsni prašek,» 60 nč. 36 n6., poštnino jinuto Tanokininska pomada škatljica 2 gld. Univerzalni plašter fiftfjS^SiVSK 75 nč. Balzam za goltanec, Življenska esenca (Praške kapljice) Univerzalna čistilna sol tLrffi 1 stvklenčica 22 nč. proti posledicam slabe prebnve, 1 zavitek 1 Rld. Razvon imenovnih izdelkov dobivajo „e so druge tu- in inozemske farinacoutične specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjene ; in ho na zahtevanje točno in v ceno proskrbljajo ludi predmeti, kojih ui v zalogi. — IK.akX]»dilji»iijit po pošti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati ; večja naročila tudi po poštnem poveetju. Pri dopoilljatvi denarja po poitni nakazniel stane porto doMtf manj kakor po povzetju. 12—4 Lastnik pol. druAtvo .Edinost Izdajatelj in odgovorni arudnik Maka Cotift. Tiskarna Dolanr v Tr«tu