| Tovarna Akumulatorskih Baterij, d.d.
Mežica • Slovenija
**tome
D R A V O G R
Koroška c. 2 2370 Dravograd , Tel.: 02 87 21 0M ■ Fax: 02 87 84 6Jv
II _______________li
■IGEM
SGPKOGRAD
BETON d.o.o. Dravograd
GRADBEN* OPERATIVA KOROŠKE d.o.o. Ravao
GRADNJE d,o.o. Slovonj Grado«
INŽENIRING d.o.o. Dravograd PRODAJNI CENTER d.oo. Dravograd

Il 4CVH
X
>
H - :i
i SLOVENSKE ŽELEZARNE
ENERGETIKA
RAVNE d
• 0.0.
àtei libili è/sa
■ ■ rsE«.
ISO 9001
KOMUNALNO PODJETJE ^1
" log "à ]
7JUtKRONNL.n\Ct<
MARIBOR
ZANESLJIV PARTNER ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ
Avtomobilska asistenca Zavarovalnice Triglav vam v primeru težav z vozilom zagotavlja 24-urno pomoč vse dni v letu.
V Sloveniji in v Evropi bomo poskrbeli za popravilo, reševanje in vleko vašega vozila, za prevoz vas in vaših sopotnikov, za nadomestno vozilo ali namestitev v hotelu.
Sklenite zavarovanje avtomobilske asistence in kadarkoli boste potrebovali pomoč - pokličite 080 2864, za klic iz tujine pa +386 2222 2864!
PRIPRAVLJENI NA VSE.
triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.
IZ DRŽAVNE UPRAVE
“Butelj neumni, ravno zdaj, ko tekmujem za najbolj prijaznega uradnika, mi sitnariš s temi neumnostmi !!!”
ZAROTNIŠKO DARILO
Pospravljanje po praznikih lahko prinese prava presenečenja. Med vsakovrstnimi vizitkami z dobrimi željami se znajdejo prav duhovite misli, ki dalj časa odmevajo in sprožajo ugibanja o ozadju napisanega.
Med darili je razlika, če jih prinesejo osebno ali pošljejo po pošti. Najlepše je darilo izročiti/prejeti iz rok v roke, saj je ob tem razvijanje in občudovanje pospremljeno s prisrčnim zahvaljevanjem in iskrenjem oči nad darovi.
Popolno presenečenje me je doletelo ob prejemu sporočila, da na pošti čaka paket. Ob prevzemu ni bilo treba nič plačati, čeprav je bila teža paketa kar precejšnja. Torej je pošiljatelj v celoti poravnal stroške.
Ob svetovni paniki zaradi terorističnih pisemskih pošiljk sem paket previdno čez nekaj dni odprla na prostem, z rokavicami in pripravljeno gasilno napravo. Brez potrebe. Iz ovojnega papirja sem previdno dvignila težko knjigo. Le kdo mi podarja nekaj tako dragocenega, kot je Slovenski pravopis? Priložena vizitka je bila zgovorna. Nečakinja, ki je nekoč nad slovenščino skoraj obupala in hotela postati frizerka, pa je na moje prigovarjanje vztrajala pri študiju slovenskega jezika, mi je v zahvalo poslala ta enkratni izdelek.
Je bila mar to gesta iz čistega navdušenja ali posledica strahospoštovanja do profesorja? Z novim pravopisom so vse dileme odpadle, spadamo med svetovne jezike. Enakopravno z velikimi narodi bomo nastopali na mednarodnih shodih in prireditvah!
Le to me skrbi, kam naj postavim to dragoceno knjigo, da bo vsa žlahta vedela za izvor ljubezni do vsega slovenskega. Najbolje kar na polico, kjer ponavadi najdejo šnopsek in domače kekse.
TIK
Kdor ne klečeplazi, ni Slovenec.
NIKO
• Zakaj Koroška pokrajina	4
•	Zakaj Koroška pokrajina	4
•	Anketa: prosti čas	5
•	Koroška v sliki	6
•	Novosti v podzemlju Pece	9
•	Razigran mesec kulture	10
•	Črna kuhinja v Libeličah	14
•	Kavarniška kultura	15
•	Družabna kronika	20
•	Študentarije: Euroland	27
•	To glasbo rad živim...	29
•	Ravne potrebujejo nov bazen 31
•	Karate - vodilni v Sloveniji	34
•	Črna kronika	36
NA NASLOVNICI: Knjiga
KOROŠKA POKRAJINA
PREPIH Koroški časopis
Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: EPT, Veselin Vukovič s.p., Ravne na Koroškem
Tisk: Tiskarna ODTIS, Danilo Obrul, s.p.
Ravne na Koroškem
Izdaja: ČZP VORANC d.o.o. Ravne na Koroškem, Prežihova 24, email: prepihl@siol.net tel. 02/82 15 780, faks 02/82 22 999
Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo.
Februar 2002,
Tiskano 4000 izvodov.
http://prepih.czp-voranc.si
Zahtevamo Koroško pokrajino - zakaj?
ČE KOROŠKA NE BO POKRAJINA, SLOVENIJA NE BO IMELA VEČ KOROŠKE!
V Republiki Sloveniji je v teh mesecih ponovno aktualno vprašanje ustanavljanja pokrajin, kot vmesnega člena med občinami in državo. Nenazadnje je to področje sestavni del koalicijske pogodbe med vladajočimi strankami in čas se počasi izteka. Nekateri so pričeli manipulirati s številkami, postavljati spodnje meje za pokrajino. Korošci pa smo meje svoje pokrajine že postavili in menimo, da birokratsko postavljanje kriterijev nesmiselno in do občanov neodgovorno.
S predstavitve knjige Koroška pokrajina
Dokaj dobro deluje Svet koroških občin, ki mu vsako leto predseduje župan iz druge občine in na katerem usklajujejo najpomembnejša skupna vprašanja. Že pred tremi leti smo preko naših poslancev Petra Petroviča, Hermana Tomažiča in Darinke Mravljak postavili pred državni zbor zahtevo po ustanovitvi Koroške pokrajine. Ker temelji zahteva na sedanji zakonski ureditvi, pa je parlament še ni resno obravnaval. Čakajo na spremembo zakona, tudi ustave, ki naj bi določneje opredelila bodočo regionalno členitev Slovenije.
Korošci pa nismo vrgli puške v koruzo. Svojo pokrajino zahtevamo ne glede na zakonske opredelitve, prepričani smo, da smo sposobni bodočo pokrajino tudi upravičiti, sedaj z argumenti zakaj, kasneje, ko bo funkcionirala, pa z rezultati našega razvoja. Želimo si, da bo nam samim prepuščeno sprejeti tako odgovorno odločitev, seveda z argumenti, ki bodo podpirala tudi državna pričakovanja.
Svet koroških občin je pred časom sprejel sklep, da o Koroški pokrajini izdamo knjigo. Imenoval je uredniški odbor in določil temeljno vsebino svoje publikacije, ki je zagledala luč sveta v začetku letošnjega leta. V knjigo so zajeta tista bistvena poglavja, ki koroške občine vežejo skupaj in tisti argumenti, ki nesporno govorijo o upravičenosti za lastno pokrajino.
Zakaj Koroška pokrajina:
•	Koroška pokrajina že obstaja. Občutek prebivalcev o pripadnosti Koroški nedvoumno obstoji. Z vidika različnih kriterijev - zgodovinskih, naravnih (geografskih, podnebnih), etnoloških, narečnih, gospodarskih, infrastrukturnih in v zadnjem času tudi razvojnih - pa lahko trdimo, da ima Koroška svoje posebnosti.
•	Koroška pokrajina je z gorsko verigo Pohorja, Kozjaka, Graške gore, Uršlje gore, Slemena, Raduhe in Oljševe ter na severu s državno mejo z Avstrijo zaokrožena celota, s 1040 km2 površine. Ima svojo identiteto, geografske, poselitvene, krajinske, sociološke, etnološke, zgodovinske in druge posebnosti.
•	Zaenkrat, razen nas samih, ni za nas še nihče ničesar naredil. Brez naših iniciativ in vztrajnosti ne bi imeli niti tega, kar imamo. Zato se zavedamo svojega položaja in svojih možnosti. Smo iznajdljivi, smo med seboj povezani in sodelujemo; tako bomo svoje znanje oplemenitili, da bomo zadovoljili svoja pričakovanja.
•	Že dolgo čutimo potrebo po povezovanju s svetom. Ni naključje, da je Mestna občina Slovenj Gradec s svojimi mednarodnimi mirovniškimi aktivnostmi na področju kulture s strani OZN že leta 1989 dobila naziv Mesto glasnik miru in aktivno sodeluje v Mednarodni skupnosti 84 mest z vseh petih kontinentov, da ima sklenjena partnerstva z mesti v Evropi in izven nje. Na ta način s svetom povezuje tudi celotno Koroško.
•	Oktobra 2001 je vseh 12 koroških občin vstopilo v novo ustanovljeno povezavo štirih regij: Koroške, Lavantala iz Avstrije, Marcheja iz Italije in Varpalote iz Madžarske, ki smo jo poimenovali T.E.M.A. (Trans Europian Municipality Asociation). Naše delo je udejanjanje skupnih medregionalnih projektov na vseh področjih. Pri tem projektu ugotavljamo, da velikost regij ni pomembna, pomembne so predvsem potrebe po sodelovanju in povezovanju.
•	Koroška je statistična regija, ima nekaj manj kot 75.000 prebivalcev v 12 občinah. Ima mestno občino z vrsto regionalnimi institucijami.
•	Občine smo povezane v Pokrajinski svet, ki smo ga ustanovile z odlokom in ga sestavljajo župani koroških občin. Ima svoj statut in je posvetovalno telo, ki usklajuje in ureja skupno komunalno in drugo regionalno problematiko.
•	Koroška regija se je med prvimi odzvala na nov zakon o spodbujanju regionalnega razvojnega programa. Že v začetku leta 2000 so bili postavljeni temelji za pripravo regionalnega razvojnega programa, ustanovili smo Regionalno razvojno agencijo (RRA Koroška), izdelali smo Regionalni razvojni program, ki je bil tudi verificiran.
•	Imamo primerno razvito srednje šolstvo, ki zagotavlja pokrajini potrebne srednješolske kadre, prav tako se krepijo višje šolski programi, pričakujemo pa tudi visokošolske programe za nekatera specifična področja našega gospodarstva.
•	Koroška vidi svojo priložnost v procesu približevanja EU tudi v prekomejnem in medregijskem povezovanju. Jasno je treba povedati, da če se Koroška ne konstituira kot pokrajina, to pomeni njeno zgubljanje v slovenskem prostoru. Koroška je mesto historičnega nacionalnega spomina in tudi z vidika ohranjanja nacionalne identitete je ključnega pomena, da kot pokrajina dobi potrditev te vloge.
•	Gospodarnost upravljanja z viri je lažje zagotoviti v okviru Koroške kot v širši regiji. Socialna politika, zadeve, ki se nanašajo na življenjske razmere (ceste, stanovanja, kultura...), razvojna infrastruktura, načrtovanje mest, vzpostavljanje prometno - poselitvenega sistema ,... so na Koroškem posebne. To so področja, kjer se mora pokrajini dati največja možna svoboda in se država vključuje samo s širokimi smernicami.
•	Koroška je v drugem desetletju novega tisočletja odprta in že prepoznavna pokrajina s spremenjenim geostrateškim položajem. Nič več ni le obmejna slovenska regija ampak pokrajina, ki globalno (navzven) uspešno izkorišča lego med dvema državama in uveljavlja imidž "zibelke slovenstva".
•	Gospodarski razvoj Koroške pokrajine temelji na izkoriščanju lastnih razvojnih
potencialov - na uravnoteženem razvoju perspektivnih dejavnosti, ki se dopolnjujejo in dopuščajo uveljavitev in razvoj novih, sodobnih, okolju prijaznih tehnologij - s tem pa pokrajina uveljavlja svoje konkurenčne prednosti do ostalih slovenskih regij in do sosednjih obmejnih - evropskih regij .
To so nekateri argumenti, s katerimi nastopajo tudi naši predstavniki v krogih dogovarjanja za končno členitev Slovenije na pokrajine. Na nas je, da svoja stališča zagovarjamo enotno in da si svojo pokrajino tudi izborimo. Sicer ne izgublja le Koroška, temveč tudi Slovenija ali, kot je v knjigo Koroška pokrajina zapisal sedanji predsednik Sveta Koroških občin Ivan Draušbaher: ... Korošci pričakujemo, da bodo načrtovalci in odločevalci o pokrajinah spoštovali našo skupno in pravično življenjsko voljo imeti svojo - koroško pokrajino. In tudi, da ima Slovenija koroško.
Vojko Močnik
Regionalizem je gibanje, ki ga tvorijo in usmerjajo teritorialno zamejene regionalne skupnosti prebivalcev s podobnimi kulturnimi, jezikovnimi in drugimi identitetnimi značilnostmi. Usmerjeno je v reševanje skupnih razvojnih problemov in uresničevanje skupnih razvojnih interesov, usmeritev in ciljev. Temelji na filozofiji in tehniki samopomoči, samorazvoja ter iniciativnosti, v kateri vsaka regionalna skupnost ni samo predmet pomoči, pač pa je privržena polnemu razvoju lastnih razvojnih virov. Gibanje utrjuje in zvišuje stopnjo družbene integracije regionalne skupnosti ter izboljšuje sposobnosti njene družbene mobilizacije.
KAKO PREŽIVLJATE PROSTI ČAS?
Ljudje se radi izgovarjamo, da imamo zelo malo časa po napornem delu, po službi ali po učenju, da bi lahko obiskali sorodnike, odšli na razne zabave ali pa se sprehodili po naravi. Vendar pa je odvisno od nas samih, kako si znamo 24 ur razporediti in kako spretni smo pri opravljanju svojega vsakodnevnega dela in življenja. Naključno izbrane anketirance smo povprašali, kako je z njihovim prostim časom in kako ga preživljajo.
ANDREJA PETROVIČ, ekonomistka:
“Dandanes si ljudje težko vzamemo čas zase in za svoje konjičke. Sama sem zelo zaposlena, saj delam kot napovedovalka oziroma voditeljica na Koroškem radiu Slovenj Gradec in VTV v Velenju, občasno vodim tudi različne prireditve. V prostem času rada preberem kakšno knjigo, prelistam časopise in revije, kdaj pa kdaj pa se odpravim tudi na smučanje, kopanje, v savno, sprostim se tudi na sprehodu. Takrat si namreč naberem dovolj moči za nove delovne podvige. Sicer pa rada rečem, da je smeh pol zdravja. Zato poskrbimo za lepo življenje, polno iskrenih besed, pogledov in nasmehov.”
NEVENKA ČERNIČ, cvetličarka:
"Pred enim letom sem odprla zasebno cvetličarno, v kateri imam veliko dela, da lahko solidno postrežem in zadovoljim svoje stranke. Veliko časa porabim tudi za izdelovanje raznih cvetličnih aranžmajev, ki jih stranke pri meni naročajo. Če pa že najdem kakšno urico prostega časa, ga izkoristim za kakšen sprehod ali za kratek obisk k sorodnikom ali prijateljem. Nasploh pa lahko rečem, da smo ljudje vse preveč zaposleni, zato nam vse bolj primanjkuje časa.”
JANKO KREBL, upokojenec:
“Vse svoje življenje, ko sem hodil na "šiht” v velenjski rudnik kot rudar, nikoli skoraj nisem imel prostega časa. Težko delo v rudniku, ki sem ga opravljal dolga leta, mi ni dovoljevalo, da bi si razen letnega dopusta lahko privoščil še prosti čas za sebe. Od šihta do šihta sem se moral temeljito spočiti, da sem lahko naslednji dan delal. Zdaj, ko sem že nekaj let upokojen, pa je več prostega časa. Tega izkoriščam ob delu pri stružnici, veliko se ukvarjam s psom, hodim v naravo in čez leto veliko gobarim."
VIDA JEZNIK, gospodinja:
“Kot gospodinja imam pri hiši vedno veliko dela, zato za prosti čas ne preostane veliko. Poleg vodenja gospodinjstva, ki ga ima vsaka gospodinja dovolj, pomagam sinu pri delu na kmetiji. Na kmetiji pa je dela več kot preveč in če ga hočeš vsak dan skrbno opraviti, imaš skoraj celi dan kaj delati. Če že le najdem čas, pa z možem ob nedeljah in praznikih rade greva k maši v cerkev in mimogrede tu pa tam obiščeva kakšnega sorodnika ali prijatelja."
GRETICA LUŽNIK, upokojenka:
“V Svojem prostem času rada pečem pecivo za svoje vnuke, saj me vedno prosijo: Bica, speči nam sladkarije. Ko sem še hodila v službo, sem imela več prostega časa, ki sem ga izkoristila za obiske pri prijateljih in sodelavcih. Zdaj, v pokoju, pa posvečam vso skrb vnukom. Če že imam kakšen trenutek prostega časa na razpolago, ga izkoristim v društvu upokojencev, na raznih sestankih ali pa na kakšni družabni prireditvi, ki jo pripravijo upokojenci.”
AZRA DURAKOVIČ, učenka:
“Letos obiskujem osmi razred osnovne šole. Mladi nimamo veliko prostega časa, saj ga šola veliko vzame. Ker pa bom letos končala osnovno šolo in se potem vpisala v srednjo šolo, je moja prva skrb, da šolo uspešno končam, zato se veliko učim. Kolikor imam prostega časa, gremo s prijatelji ven, rada obiskujem kinopredstave in gledam televizijo. Včasih se rada udeležujem tudi kakšnih športnih in drugih prireditev. Kar se tiče prostega časa, ga imajo eni več, drugi manj, odvisno od tega, kako se zavzameš za šolo.”	F. JURAČ
KOROŠKA V SLIKI
V slovenjgraški bolnišnici so od konca leta bogatejši za pomembno pridobitev, za sodobni ergometer. Gre za napravo za snemanje EKG med obremenitvijo, s čemer prepoznavajo znake srčnožilnih obolenj, ki predstavljajo najpogostejši vzrok obolevnosti in smrtnosti v razvitem svetu. Nakup ergometra so omogočili donatorji, družbe Slovenskih železarn na lokaciji Ravne: Metal, STO, Noži in Energetika.
Konec januarja so na internem oddelku bolnišnice predstavili tudi nov EEG laboratorij, za katerega so notranjo opremo prav tako pridobili s pomočjo donatorjev.
Posnetek Zlatka Strgar
Nekdanji borci Zidanškove brigade, med katerimi je bilo precej Korošcev, so se tudi sredi tega januarja zbrali na tradicionalnem srečanju, v Narodnem domu v Mariboru. Brigada, imenovana tudi Pohorska, je predstavljala široko bazo za širjenje NOB ob severni meji in je štela prek tristo, večinoma mladih fantov. Danes so to seveda ponosni seniorji, dva od njih sta letos 80 letna jubilanta.
Posnetek Stanko Hovnik
Svete tri kralje v naših krajih že dolgo zaznamujejo obiski kolednikov po domovih, kjer ljudem zaželijo obilo božjega blagoslova in sreče v novem letu. Koledovanje je vsako leto s trikraljevsko akcijo zelo dobro organizirano v župniji Črneče. Tako je 5. januarja v popoldanskih in večernih urah obiskalo domove v tej župniji kar šest skupin kolednikov, zbrani denar (177.200 SIT) pa so letos namenili misijonom na Madagaskarju.
Posnetek Franci Kotnik
V knjižnici Mislinja je potekal že dvanajsti občinski otroški parlament, ki ga je pripravila Osnovna šola Mislinja. 0 svojem prostem času so poleg mislinjskih učencev razpravljali še učenci Prve, Druge in Tretje OŠ Slovenj Gradec, OŠ Podgorje in OŠ Šmartno. Mladi parlamentarci so ugotavljali, da imajo veliko priložnosti za ustvarjalno preživljanje prostega časa, želijo pa si predvsem, da bi ga lahko več preživeli s svojimi (pre)zaposlenimi starši.
Posnetek Franc Jurač
Prvo nedeljo v januarju spominski park iz časa NOB pri Sv. Neži na Koroškem Selovcu obiščejo domačini. Iz raznih smeri prispejo številni člani borčevskih in veteranskih organizacij ravenske in iz sosednjih občin. Pridružijo se svojci pobitih, mladi ravenski taborniki in planinci s starši, ter učenci osnovnih šol Juričevega Drejčka, Koroških jeklarjev in Prežihovega Voranca, ki prehodijo pot spomina sedmih talcev. Tudi tokrat je prispelo čez sto udeležencev.
Posodobljeni sistemi video nadzora v Koroški banki
/COFA,
računalniški inženiring d.d.
Kidričeva 14 2380 Slovenj Gradec tel: (02) 88 39 700 www.kopa.si e-mail: info@kopa.si
Podjetje Kopa je v poslovnih enotah Koroške banke posodobilo analogne sisteme video nadzora z digitalnimi. Ti nudijo možnost stalnega vpogleda v trenutno in posneto dogajanje v eni ali več poslovnih enotah istočasno s sedeža banke ali med posameznimi poslovnimi enotami.
Koroška banka iz Slovenj Gradca, del bančne skupine NLB, se je v preteklem letu odločila za dograditev in posodobitev sistemov video nadzora v vseh ekspoziturah in agencijah, ki so razmeščene v enajstih občinah koroško-štajerske regije. Po daljšem testiranju so se v banki odločili za digitalne mrežne snemalne sisteme CC2000, ki jih v Sloveniji trži podjetje Kopa. Z menjavami predhodnih analognih sistemov z digitalnimi so v Kopi pričeli v drugi polovici preteklega leta, sedaj pa je opremljena že večina poslovnih enot Koroške banke.
Že desetič so se pri Matjažu pod Peco, v Črni na Koroškem,zbrali ljubitelji zidanja gradov iz snega - domišljijskih gradov kralja Matjaža. Kralja sicer tudi letos niso zbudili, seje pa s svojo Alenčico vseeno sprehajal med številnimi graditelji in jim podeljeval komplimente. Prizadevni Črnjani so ob tem organizirali tudi že tradicionalne spremne prireditve, kot sta nočni slalom ob baklah in otroški živžav - Snežni popek. Številni obiskovalci so potrdili, da so vse prireditve izjemno prijele.
Posnetek Alpra
Čast slovenskega alpskega smučanja so v novem letu reševali Korošci. Uspehi Črnjanov Mitje Kunca in Tine Maže ter Draga Grubelnika iz Ribnice na Pohorju so povrnili upe v uspešnjejšo sezono in dvignili temperaturo pred bljižnjimi olimpijskimi igrami v Slak Lake Cityju.
Trojici bo v Ameriki delala družbo še ena Korošica, Nataša Lačen, ki tekmuje v smučarskih tekih. Mala Koroška bo tako krepko nadpovprečno zastopana preko luže,
Črna na Koroškem pa nasploh nosi zastavo kot kraj, ki je glede na število prebivalcev najbolj zastopan na letošnjih zimskih olimpijskih igrah.
"Za sistem CC2000 smo se odločili predvsem zaradi kakovosti samega sistema in ustreznosti programske podpore," je dejal Tone Sušeč, vodja oddelkov splošnih poslov v Koroški banki." Seveda pa sta k temu prispevala tudi zagotovljen servis v domačem kraju in ustrezno šolanje za ravnanje s sistemom.”
Z mrežnimi snemalni sistemi CC2000 proizvajalcev Integral Technologies (strojna oprema) in Dimeso (programska oprema) so v banki pridobili možnost stalnega vpogleda v trenutno ali posneto dogajanje v eni ali več poslovnih enotah istočasno s sedeža banke ali med posameznimi poslovnimi enotami ter takojšen dostop do želenih posnetkov, saj iskanje in previjanje video kaset ni potrebno. Trajno ohranjanje posnetkov in kasnejše pregledovanje na vsakem osebnem računalniku pa omogoča presnemavanje dogodkov na diskete, CD-je, izmenljive diske... Posnete slike lahko uporabniki pošiljajo po elektronski pošti ali jih vstavljajo v dokumente, za tiskanje slik pa ne potrebujejo dragih video tiskalnikov, saj jih lahko tiskajo na vseh lokalnih in mrežnih tiskalnikih.
"Sistem CC2000 deluje v okoljih Windows 95, 98, NT in 2000 in je na več ravneh zaščiten pred nepooblaščenim dostopom," je povedal Bernard Hudollst, vodja programa video nadzornih sistemov v podjetju Kopa. Enostavnost in prijaznost sistema uporabniku pa dopolnjuje poslovenjen uporabniški program in popolna slovenska navodila. Ob ločljivosti slike 768 x 576 točk je CC2000 med najboljšimi tovrstnimi izdelki na našem trgu.
-P
Izido
naši kraji
Ravne na Koroškem
Razstava ob 80-letnem jubileju Janka Messnerja
Velik je njegov prispevek k narodni zavednosti
V prostorih Osrednje koroške knjižnice dr. Franca Sušnika so decembra odprli razstavo del profesorja Janka Messnerja iz Osoj pri Celovcu, literata, publicista, kritika in borca za politično in ekonomsko enako-
pravnost Slovencev v Avstriji. Poimenovali so jo "Kadar nam Drava nazaj poteče, Koroški jaz domovina porečem - portret Janka Messnerja ob 80-letnici rojstva”. Družbeno kritičnega ustvarjalca, ki se ga je
oprijel naziv “pesnik upora in solidarnosti” so predstavili s podnaslovi: simbolika dreves (lipe in hrasta, kjer obravnava problematiko nacionalnega sožitja med nemško in slovensko govorečimi v Avstriji), portret umetnika , poezija, prozno delo, dramatika, prevodi, psevdonimi, antologije, družbena kritičnost, nagrade in pisma. Zbirko razstavljenih del pa je sam dopolnil z ravnokar izdanim delom Aforizmi in bliskavice (izdala založba Drava iz Celovca).
Dobrodošlico so Janku Massnerju najprej izrekli njegovi nekdanji dijaki ravenske gimnazije, saj je kot mlad profesor od 1946 leta tukaj poučeval. Ravnateljica knjižnice Majda Verčko-Kotnik ga je predstavila kot človeka, ki je skrajnemu “nacionalizmu in kratenju človekovih pravic vedno zastavil pero”.
Iz njegovih del so odlomke prebirali dijaki Gimnazije Ravne, recital so popestrili z zvoki citer, kar se je lepo ujelo s toplino koroškega narečja gosta. Življenje in delo (Skurne štorije, Vrnitev, Lipa in hrast in drugo) ter razstavo sta sistematično predstavili Simona Šuler Pandev in Simona Vončina.
Samo Šavc
MUČENJE ŽIVALI PRED ZAKOLOM
Žalostna pripoved Izidorja Laha, kmeta z Brdinj
Če se žival telesno poškoduje, jo je treba zaklati. Pred zakolom mora biti pregledana. Pred usmrtitvijo pa doživlja veliko muk, saj imajo pooblastilo za preglede živali najbližje v Mariboru, kamor je žival treba odpeljati. Potem šele dobi “žig”, daje sposobna za zakol.
Kmetu in rejcu živine Izidorju Lahu z Brdinj nad Ravnami se živali smilijo, ko vidi, koliko muk, nepotrebnega prevoza in čakanja pretrpi živina. Naš sogovornik je med drugim povedal svojo izkušnjo, ki pa še zdaleč ni edina.
S tovornjakom je dal odpeljati živino v Maribor, kjer imajo veterinarji vse državne blagoslove za pregled in kjer odredijo, da je žival "zrela” za zakol. Zgodilo pa seje, da v Mariboru veterinarji niso mogli opraviti pregleda in je voznik moral živino odpeljati v Radgono, kamor je prispela šele po šestih urah vožnje. Tam so živino pregledali, med vožnjo pa se je tudi
poškodovala. Po takšnih prevozih živina brez dvoma izgubi na kvaliteti mesa in ne nazadnje tudi na teži.
Izidor se, kot mnogi koroški kmetje, sprašuje, zakaj so ukinili klavnico v Otiškem Vrhu. Kdo je bil tako pameten? Izidor ne razume, zakaj imajo na Prevaljah veterinarsko ambulanto, kjer so zaposleni kar štirje veterinarji z ustrezno šolsko izobrazbo, pa jim “bogovi” v Ljubljani ne izdajo pooblastila za tovrstne preglede. Lahko pa seveda živino pregledujejo pri rejcih in jo po potrebi zdravijo. Kmet z Brdinj je še toliko bolj ogorčen, ker mu je znano, da lahko v sosednji Avstriji, ki je že članica Evropske skupnosti, veterinarji pregledujejo živali, namenjene za zakol.
Izidor upa, da bodo v Otiškem vrhu ponovno usposobili klavnico živine. To že dalj časa upravičeno zahtevajo koroški kmetje, rejci živine.
Franjo Hovnik
Kolesarska pot pod zemljo
Podzemlje Pece si je lani ogledalo okoli štirinajst tisoč obiskovalcev
Turistični del rudnika svinca in cinka Mežica v zapiranju, ki se je v štirih letih po otvoritvi že precej uveljavil, si je doslej ogledalo okoli sedemdeset tisoč obiskovalcev iz Slovenije in od drugod. Precejšnjo zaslugo za tolikšen obisk ima nedvomno uprava rudnika, ki vsa leta posodablja in dopolnjuje ponudbo v skrivnostnem svetu podzemlja Pece. Med zadnjimi novostmi izstopa ureditev kolesarske poti od Igrčevega nad Mušenikom v Črni do Fridrihovega pri Mežici, ki ljubiteljem tega športa ponuja pet kilometrov kolesarjenja po edinstveni podzemni poti iz ene doline v drugo. Kolesarka pot je urejena v nekdanjem transportnem rovu, ki jo obiskovalci prekolesarijo v spremstvu vodiča. Poseben
čar dajejo vožnji čelade s svetilkami, ki jih kolesarji dobijo ob vhodu, saj v rovu ni razsvetljave.
Svojevrstna avantura je tudi obisk turističnega dela nekdanjega rudnika, ki si ga je po besedah vršilke dolžnosti direktorja Suzane Fajmut-Štrucl v lanskem letu ogledalo okoli štirinajst tisoč obiskovalcev. Slabi dve uri dolg obisk ponuja vožnjo s pravim rudarskim vlakom, v posebni halji in s čelado z rudarsko svetilko, ki obiskovalce popelje po sledeh rudarjenja v osrčje Pece. Do izstopne postaje je okoli petnajst minut vožnje s tresočimi se vagončki do rudišča Moring, ki pomeni začetek hoje. Po rovih vodijo štirje vodniki, vsi so prej delali v rudniku, zato ga poznajo do zadnjega kotička,
ki radovedneže na 1,5 kilometra dolgi poti seznanijo z zgodovino rudarjenja od začetka do zadnjih dni.
V nekdanji upravni stavbi pred vhodom v rudnik je na ogled tudi zbirka mineralov, kamnin in fosilov iz rudnika, ki jo še vedno dopolnjujejo. Poleg filma o zgodovini rudarjenja, ki si ga gostje že lahko ogledajo pred odhodom, v načrtujejo prihodnjih mesecih razširitev in dopolnitev predstavitvenih točk v jami, uredili pa bodo tudi okolico rudnika. Nedavno je bil v jami tudi zanimiv koncert Makedonca Mihaila Parushev Mishkota. V prvi polovici marca bo v jami zaigral Adi Smolar, pripravljajo pa še nekatere koncerte.
(jas)
Muta:
POTREBOVALI BI GIMNAZIJO
Na srednješolskem centru na Muti so izdelali temeljito študijo, ki dokazuje upravičenost, da bi v svoj program vnesli vsaj dva gimnazijska oddelka. Ravnatelj, prof. Bogomir Likar, s podatki dokazuje, da so potrebe, da so prostori in kadri, torej možnosti; starši so nad idejo navdušeni, saj bi šolanje njihovih otrok postalo po eni strani lažje dosegljivo in, kar je najpomembnejše, tudi cenejše. Vožnje v Slovenj Gradec, na Ravne ali v Maribor so drage. Torej ideja, ki ima v ljudeh vso podporo.
Poklicno srednješolstvo na Muti ima tradicijo že iz tridesetih let minulega stoletja. Tudi takoj po drugi vojni so vzpostavili sistem poklicnega kovinarskega izobraževanja.
Izobraževali so celo več, kot so bile dejanske potrebe in tako odprli mnogim mladim pot v poklice, žal tudi v izseljevanje - s trebuhom za kruhom. Vse do danes.
Torej več kot pol stoletja izobražujejo kovinarje, pridružile so se jim šivilje, zadnja leta tudi poslovni tehniki. Sicer pa Koroška zaostaja skoraj za osem odstotkom za državnim vpisom v gimnazije. Seveda ni treba poudarjati, kako pomembno je šolanje mladih za napredek pokrajine. Naša Koroška pa že tako močneje zaostaja tako-rekoč na vseh pomembnejših segmentih gospodarstva in drugega razvoja do izobrazbene strukture in ponudbe možnosti za študij ali uk v različnih strokah. Za
koroškega otroka je šolanje dražje, težje dosegljivo kakor za otroke drugih pokrajin in večjih centrov.
To je bistvo ideje mučkega centra. Omogočiti otrokom dostop do večjih možnosti za pridobitev znanja. Muta najbrž ne bo bistveno vplivala na zmanjševanje vpisa na Ravnah ali Slovenj Gradcu, lahko se le dopolnjujemo, trdijo na Muti. Šola je v glavnem je zrasla iz samoprispevkov in odpovedi tukajšnjih ljudi. Alijih ima res kdo pravico ovirati, da stopijo na pot boljšega znanja in takšnega napredka? Zamisel so podprli koroški župani pa tudi obstoječi koroški gimnaziji menda nimata posebnih odklonilnih pomislekov.	k. vaiti
naši kraji
ŠINTLI NA KOZJAKU
Najboljši šintlarji tega območja.
Ne samo za Kozjak, kar za celotno Koroško bi še pred pol stoletja lahko trdili, da za njeno zunanjo podobo ni nič bolj značilnega kakor šintlske strehe. Stari mojstri, Cimpermani, šintlarji in krovci so nadeli koroškim hišam, kajšam, hlevom in utam šintlska pokrivala. To je bila prava znanost in lepota. Ljubosumno iz roda v rod so čuvali šintlske smreke. Vedeli, kdaj jih podreti, kako in kdaj cepiti, kako hraniti šintle, znali so jih kar umetelno nabiti na strehe. Strehe so hvalile mojstre in zdržale skoraj celi rod. Dokler je zdržala streha, je obstala hiša, ko je veter odnašal zadnje šintle, je ugašala domačija in njen rod.
Novi časi so prinesli druge materiale za strehe. Trdijo, da večje vzdržljivosti. Ali je to res? Pa smo dobili tiste bele ali sive iter-nite. Kakor napol umazane plenice so se odslikavale po lepih pobočjih in koglih. Morda ničesar ni bolj uničilo naših šintlskih streh kot tista stroga prepoved sekanja kvalitetnega lesa za domačo porabo. Še pomnite dva kubika na leto?
Da to vedenje ne bi povsem zatonilo, je inženirka gozdarstva Jerneja Čoderl, seveda s pomočjo še nekaterih, pripravila na Treh kraljih študijski krožek, na katerem je uspela zbrati večino tistih mož, ki še obvladajo vso bogato znanje, ki še hranijo stara orodja. In obnovili so izdelavo šintlov, njih uporabo, torej pokrivanje najrazličnejših objektov. Tako je nastala zelo obiskana
razstava v avli občinske stavbe na Muti. Bila je lepa popestritev novoletnih praznikov in je trajala vse do desetega januarja. Hkrati je izšla tudi knjižica, v kateri so avtorji Jerneja Čoderl, Simon štruc, Franci Habjan in Zdravko Cesar napisali vsakemu človeku razumljivo razlago o izdelavi in uporabi šintlov in skodelj (slednje pa že
niso več domena tukajšnjega stila podeželskega stavbarstva).
Sicer pa, če imate odprte oči, saj se šintli, resda dražji od mnogih kritin, vse bolj vračajo na naše podeželje in v vasi. Saj kar sevajo domačnost, toploto, ste že poslušali škrabljanje dežja po šintlski strehi?
k. vaiti
Dravograd:
RAZIGRAN MESEC KULTURE
V	okviru slovenskega kulturnega praznika pripravljajo v Dravogradu še posebej pester mesec kulturnih in zabavnih prireditev. To bodo prireditve, v katerih bodo našli prijetno potešitev kulturnih potreb prav vsi. Saj bodo prireditve primerne za vse starostne skupine, tako za najmlajše kakor tudi za vse druge, ki želijo bodisi zahtevnejše vsebine ali so željni kulturno zabavnega žanra.
V	izdelavi je koledar vseh prire-
ditev, do vključno tistih, ki jih prinašata slovenski kulturni praznik in nekako zaključujejo pustne prireditve.	Tu bo potekala večina dravograjskih prireditev ob kulturnem prazniku
Pričeli bodo najmlajši, saj bo že	glasbenikom in zna biti	prav prisrčno,
sedmega februarja prvo srečanje malih	Zatem bo v Dravogradu	gostoval Jože
vokalnih skupin. Namenjeno je najmlajšim	Ropoša z monodramo	“Srečanje s
Skratka, v
Prešernom.” V Šentjanžu bo 17. februarja zabavno glasbena prireditev pod geslom "Veselo srce - srečni ljudje."
Ob tem načrtujejo še vrsto tistih prisrčnih prireditev, v katerih se pokažejo mladi in najmlajši. Pred pustom bodo na obisku lutkarji, na odrih bo lastna ustvarjalnost, potopisna predavanja, v knjižnici bo namreč gostoval Brane Kobal, slišali in videli bomo marsikaj zanimivega o Indiji. Sašo Hribar se bo predstavil v različnih podobah.
Ob vsem pa potekajo še ustvarjalne delavnice. Pod vodstvom Aleksandre Gradišnik bodo poslikavali steklo. Podobne delavnice potekajo tudi na Muti. pokrajini je čas bolj živahnega
kulturnega utripa.
naši kraji
Prenovljena prodajalna VESNA na Ravnah
"Veliko imamo smelih idej, kijih želimo uresničiti letos.’’ Tako so delavci Ere vabili na odprtje prenovljene prodajalne Vesna na Čečovju, ki na enem mestu zaokrožuje progam tekstilno mešanih trgovin in biroopreme s papirnicami. Na 160 kvadratnih metrih ponuja nova trgovina pestro ponudbo iz tega programa.
ERA d.d. VELENJE v okviru verige tekstilnih trgovin zaokrožuje 16 poslovalnic, od tega na Koroškem:
-	Rož Mežica, tekstilna trgovina s ponudbo ženskih, moških in otroških oblačil ter gospodinjskega tekstila (od brisač, kuhinjskih krp do posteljnine).
-	Blagovnica T Prevalje, kjer je v pritličju specializirana trgovina za dom ADUT s ponudbo bele tehnike, malih gospodin-
jskih aparatov ter posode in darilnega programa - keramika, steklovina, porcelan. V zgornji etaži pa na 460 m2 ponujajo tekstilni program: oblačila za otroke in odrasle, tako perilo, trikotažni program kot tudi konfekcijo, bogato izbiro gospodinjskega tekstila ter dekorativnega metrskega blaga in zaves po zelo konkurenčnih cenah.
Vesna Ravne, prenovljena trgovina na Čečovju, kjer je na enem mestu združena ponudba programa papirnice (šolski program, pisarniški material, darilni program) ter tekstila. Povdarek ponudbe na področju tekstila je na programu perila, trikotaže, nogavic - oblačil, ki jih skoraj dnevno kupujemo, ne gre pa zanemariti tudi bogate ponudbe gospodinjskega tek-
stila po zelo konkurenčnih cenah, primerne za darilo ali dom.
- Blagovnica Dravograd v pritličju specializirana ponudba za dom in gospodinjstvo ADUT (bela tehnika, mali gospodinjski aparati, akustika, železnina, barve laki,...) v prvem nadstropju kupce pričakuje program tekstila - oblačila za otroke in odrasle, od perila, trikotaže do konfekcije ter pester izbor artiklov tekstilnega programa za gospodinjstvo. Prav tako pa v prvem nadstropju ponujajo še program kozmetike - negovalne in dekorativne, darilni program in program papirnice. Kupcem svetujejo, da se ozrejo po modrih in super modrih cenah - saj bodo pri takem nakupu za svoj denar dobili več.
-vik
NOVO OKNO V SVET
Otvoritev prenovljene vaške knjižnice v Ribnici na Pohorju
Občina Ribnica na Pohorju je decembra odprla nove prostore vaške knjižnice v Ribnici na Pohorju. Trak je prerezala županja občine, ga. Marija Sgerm. Otvoritve so se med drugimi udeležili tudi Tone Peršak, Evgen Car, Boris Kobal in Ervin Kokošinek. Investicija v vaško knjižnico v Ribnici na Pohorju je veljala kar 4.228.000,00 sit, kraj pa je z njo pridobil zelo veliko, saj so se knjižnični prostori iz 18 m2 razširili na kar 46,5 m2. S to investicijo je knjižnica prido-
bila tudi informacijski center, ki je že na voljo vsem krajanom.
Radeljska knjižnica je namreč v podružnici v Ribnici na Pohorju uspela namestiti knjižnični terminal in hkrati tudi priključek na internet. To je za Ribnico na Pohorju, eno od višje ležečih pohorskih vasi, praktično novo okno v svet. Za študirajočo mladino, kakor tudi za druge občane, je to velika pridobitev. Saj lahko iz domačega kraja pogledajo ali celo naročajo različne knjige,
seveda v povezavo z osrednjo knjižnico v Radljah in hkrati preko interneta pogledajo v svet.
Ljudem tega predela Pohorja je bilo prvo okno in pot v svet vsekakor cesta. No, ta še vedno ni takšna, da bi jo lahko pisali z velikimi črkami, ampak vsako leto dodajo kakšen kilometer novega asfalta. Internet pa je za Ribničane drugo okno, ki nedvomno nudi širši razgled.
-kv
oglasno besedilo
PREPIH
PET MINUT ZA UPRAVNO ENOTO RAVNE NA KOROŠKEM
REPUBLIKA SLOVENIJA Upravna enota Ravne na Koroškem
Po sedmih letih delovanja upravne enote lahko rečemo, da se je "prijela” ter našla svoje mesto tudi v zavesti občanov, zlasti z vidika njene stvarne pristojnosti. Upravne enote so v tem obdobju zagotovo postale prepoznavne kot državni organi na prvi stopnji, ki odločajo o množici upravnih zadev oz. postopkov, bodisi na zahtevo občanov kot strank v postopku, bodisi po uradni dolžnosti, ob tem pa opravljajo še številna druga upravna dejanja.
Ob tem dejstvu pa ne velja prezreti, da imamo pred sabo kar nekaj ciljev, ki smo si jih zadali v bližnji prihodnosti, posebej v okviru projektov, sprejetih na državni ravni, kot so npr. uvajanje standardov kakovosti, informatizacija in standardizacija upravnih postopkov (oblikovanje enotnih obrazcev za vloge v upravnih postopkih, ki se bodo sprotno objavljali tudi na spletnih straneh upravnih enot, po vsebinskih področjih), uvajanje e-uprave... Skupno vsem tem ciljem pa je, da so usmerjeni k oblikovanju prijazne, odzivne, hitre in uči-nkovite uprave. Pri tem želimo in verjamemo, da bomo uspeli uresničiti zastavljeno, tudi ob pomoči občanov, na katere se bomo v okviru našega dela obračali za morebitne pripombe, predloge ter sugestije.
S 1.8.2001 smo na osnovi nove Uredbe o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v organih državne uprave (Ur. list RS, št. 21/01) ter na podlagi soglasja ministra za notranje zadeve prešli na nov poslovni oz. delovni čas, in sicer:
ponedeljek od 7.00 do 15.00 ure torek od 7.00 do 15.00 ure sreda od 7.00 do 17.00 ure četrtek od 7.00 do 14.00 ure petek od 7.00 do 14.00 ure
ter določili uradne ure za stranke:
ponedeljek od 7.30 do 15.00 ure
sreda od 7.30 do 10.30 in od 11.00 do 17.00 ure
petek od 7.30 do 14.00 ure
NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV
V letu 2001 smo izdali 25.625 upravnih odločb, 11.972 raznih potrdil ter opravili približno 22.000 raznih upravnih dejanj (izpiski iz matičnih knjig, izvršbe, sklepi...), kar v primerjavi s predhodnim letom predstavlja 69% porast, v primerjavi z letom 1995, ko so upravne enote pričele s svojim delovanjem, pa 56% porast zadev, ob skoraj enakem številu zaposlenih (v letu 1995 45 zaposlenih, v letu 2001 47 zaposlenih).
AKTUALNO
VARSTVO ŽRTEV VOJNEGA NASILJA -ODŠKODNINE
Na upravni enoti Ravne na Koroškem že od leta 1996, ko je začel veljati zakon o žrtvah vojnega nasilja, rešujemo zahteve za priznanje statusa in pravic žrtev vojnega nasilja. V lanskem letu pa je začel veljati zakon o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01). Za izvajanje tega zakona je pristojna Slovenska odškodninska družba s sedežem v Ljubljani. Do odškodnine po tem zakonu so upravičeni tisti upravičenci, ki že imajo priznan status žrtve vojnega nasilja s pravnomočno in revizijsko potrjeno odločbo po zakonu o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 70/97, 43/99, 20/00 in 1/01 - odločba ustavnega sodišča). Odškodnina za telesno in duševno trpljenje se izplača osebam, ki so to škodo pretrpele, v višini:
za taboriščnike, ukradene otroke in zapornike 35.000 sit za vsak mesec trpljenja nasilja za izgnance, internirance 25.000 sit za vsak mesec pretrpljenega nasilja za prisilne mobilizirance 20.000 sit za vsak mesec pretrpljenega nasilja za begunce, delovne deportirance 12.000 sit za vsak mesec pretrpljenega nasilja za izgubo bližnjega - otroci padlih, ubitih in umrlih staršev, ki so bili ubiti zaradi sodelovanja v nob ali so izgubili življenje kot taboriščniki, izgnanci, interniranci, prisilni moboliziranci, begunci, delovni deportiranci ali so bili ubiti kot talci pa 200.000 sit.
V mesecu oktobru 2001 smo po uradni dolžnosti posredovali podatke Slovenski odškodninski družbi, ki bo vsem upravičencem s statusom izdala odločbo o višini odškodnine in o datumu izplačil. Prve odločbe naj bi predvidoma bile izdane januarja 2002 (nekateri upravičenci sojih že dobili). Ker je za izplačilo odškodnine potrebno kar nekaj podatkov, naj upravičenci skrbno preberejo navodila slovenske odškodninske družbe in jih tudi upoštevajo, kajti v nasprotnem primeru si lahko otežijo izplačilo. Do nje so upravičeni tudi dediči po umrlem upravičencu, ki je imel priznan status žrtve vojnega nasilja. Osebe, ki so vložile zahtevek za priznanje statusa, pa še nimajo pravnomočne in revizijsko potrjene odločbe, bodo po priznanju statusa ŽVN prav tako upravičene do odškodnine.
Za vse informacije glede izplačila odškodnine se obrnite na Slovensko odškodninsko družbo,d.d., Mala ulica 5, p.p. 139, Ljubljana.
UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE
REGISTRACIJA MOTORNIH VOZIL
1. decembra 2001 je pričel veljati nov registracijski sistem, ki je med drugim kot novost uvedel nalepko za tehnični pregled vozila, ki izkazuje čas, v katerem je veljaven tehnični pregled vozila, čas, za katerega je plačano povračilo za uporabo cest in čas, za katerega je lastnik vozila zavarovan za avtomobilsko odgovornost. V letu 2002 bodo zato morali vsi lastniki svoja motorna vozila “odpeljati” na tehnični pregled k pooblaščeni organizaciji, kjer jim bodo po pregledu vozila in plačanih dajatvah izdali nalepko za tehnični pregled in zamenjali dosedanje prometno dovoljenje z novim obrazcem.
Za vse ostale storitve, kot so registracija novega vozila, sprememba lastništva, odjava,... pa je še vedno pristojna upravna enota.
1. maja 2002 pričnejo veljati določbe o registraciji koles z motorjem (174. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa), kar pomeni, da bodo morala biti od tega datuma dalje označena z veljavno nalepko za tehnični pregled in registrirana tudi kolesa z motorjem.
Lastnike traktorjev In traktorskih priklopnikov
pa obveščamo, da novi registrski sistem, ki je pričel veljati 1.12.2001, izenačuje traktorje in traktorske priklopnike z drugimi registriranimi vozili tako glede registracije, izdaje veljavnih nalepk za tehnični pregled, kakor tudi odjave vozil.
POTNI LISTI
5. avgusta 2002 prenehajo veljati "modri" potni listi, izdani na starih obrazcih, kar pomeni, da z njimi po tem datumu ne bo možno več potovati. Občanom, ki še nimajo novih potnih listov, nameravajo pa po tem datumu potovati v tujino, svetujemo, da si jih čimprej pridobijo.
VOZNIŠKA DOVOLJENJA
Voznike motornih vozil pa bi radi opozorili, da preverijo veljavnost svojih vozniških dovoljenj, saj bo v letu 2002 potekla veljavnost le-teh kar 2983 voznikom z območja naše upravne enote.
OROŽJE
Imetnike orožnih listin obveščamo, da morajo v letu 2002 zamenjati vse stare orožne listine za nove, ker poteče rok za zamenjavo le-teh 6.1.2003.
Glede na dosedanje izkušnje pri zamenjavi dokumentov pričakujemo največjo gnečo ob poteku veljavnosti le-teh, zato občane prosimo, da vloge vložijo čimprej ter jih hkrati obveščamo, da lahko vloge za izdajo navedenih dokumentov vložijo tudi v informacijskih pisarnah oz. krajevnih uradih v črni na Koroškem, v Mežici in na Prevaljah.
KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO -DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI
Po dolgih letih praznine na področju zakonske ureditve dopolnilnih dejavnosti na kmetijah so bili končno sprejeti materialni predpisi, ki to področje urejajo. Kljub temu je še vedno precej nejasnosti in dilem, zato bo obstoječo zakonodajo gotovo še potrebno nadgraditi, spreminjati in tudi dopolniti.
V letu 2000 je končno prišlo do sprejema osnovne zakonodaje, v letu 2001 pa so bili sprejeti še podzakonski predpisi za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in sicer:
Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00)
-	osnovni zakonski predpis
1.	Julija 2000 je stopil v veljavo zakon o kmetijstvu, ki od 68. do 72. člena govori o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Najpomembnejše določbe so naslednje:
-	Dopolnilna dejavnost na kmetiji je s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost, ki se upravlja na kmetiji in omogoča kmetiji boljšo izrabo proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov.
-	Dopolnilno dejavnost lahko opravlja vsak polnoleten član kmetijskega gospodarstva, ki živi in dela na kmetiji.
-	Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora nosilec te dejavnosti pridobiti dovoljenje, ki ga na njegovo zahtevo izda pristojna upravna enota.
-	Dohodek iz dopolnilne dejavnosti na polnoletnega družinskega člana ne sme presegati 1,5 povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati treh povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Vse kmetije na območju Mežiške doline so razvrščene v območje z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost.
PODZAKONSKI AKTI
Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 46/01)
Ta uredba velja od 9. junija 2001 in podrobneje opredeljuje oz. določa vrste, obseg in druge pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Dopolnilne dejavnosti se lahko opravljajo največ
v obsegu, ki je določen z višino dohodka iz dejavnosti, poleg tega pa je za nekatere dejavnosti v tej uredbi opredeljen največji dovoljeni fizični obseg ter nekateri pogoji za njihovo opravljanje.
PRAVILNIK O VSEBINI VLOGE ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA OPRAVUANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI (URADNI LIST RS, ŠT. 71/01 IN 88/01)
Pravilnik velja od 8.9.2001. Njegove najbolj pomembne določbe se nanašajo na:
-	Vsebino vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki jo kmet vloži pri pristojni upravni enoti.
-	Osebe, ki so na dan uveljavitve tega pravilnika že opravljale dopolnilno dejavnost na kmetiji skladno z veljavnimi predpisi. Te osebe morajo vložiti zahtevek za izdajo dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti v roku šestih mesecev od uveljavitve tega pravilnika. K vlogi ni potrebno priložiti nobenih dokazil, razen potrdila oziroma dovoljenja za opravljanje dejavnosti.
-	Rok za vložitev te zahteve, ki poteče 8. marca 2002.. V kolikor te osebe ne bodo vložile zahtevka, dopolnilne dejavnosti ne bodo smele več opravljati, saj je obvezna uskladitev z novo zakonodajo za dopolnilne dejavnosti. Potrdila in odločbe po prej veljavni zakonodaji so namreč že prenehale veljati.
Upravna taksa za vlogo in izdajo dovoljenja znaša po sedanji vrednosti točke 3.200,00 SIT.
Pravilnik o usposabljanju za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 72/01)
V veljavo je stopil 15.9.2001 in določa usposobljenost za opravljanje posameznih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
Pravilnik o veterinarsko-sanitarnih pogojih za predelavo živil živalskega izvora kot dopolnilno dejavnost na kmetiji (Uradni list RS, št. 93/01)
Pravilnik določa, da se za ugotavljanje ali so izpolnjeni veterinarsko-sanitarni pogoji za predelavo živil živalskega izvora uporabljajo tiste določbe pravilnika, ki se nanašajo na kmetijske obrate in urejajo veterinarsko-sanitarne pogoje za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo.
Pravilnik o sanitarno-zdravstvenih pogojih za predelavo živil rastlinskega izvora kot dopolnilno dejavnost na kmetiji (Uradni list RS, št. 93/01)
Pravilnik določa sanitarno-zdravstvene pogoje za predelavo živil rastlinskega izvora, ki morajo biti izpolnjeni glede prostorov, opreme, naprav, higiene, načina dela in osebja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
KONTAKTNE OSEBE ZA INFORMACIJE NA UE RAVNE NA KOROŠKEM
Ana Štern, Irma Rebula, Marina Leskovec na telefonski številki 02 82 23 821
Vloge za izdajo dovoljenj za dopolnilne dejavnos-
ti na kmetiji lahko dobite na Upravni enoti Ravne na Koroškem in pri kmetijski svetovalni službi na Prevaljah.
NOVO
e - UPRAVA
NA UPRAVNI ENOTI SE JE ŽE VZPOSTAVILA SLUŽBA ZA SPREJEM VLOG ZA PRIDOBITEV SPLETNIH DIGITALNIH POTRDIL ZA FIZIČNE OSEBE (OBČANE). PREDVIDOMA V MESECU FEBRUARJU 2002 BODO ZAINTERESIRANI OBČANI LAHKO DOBILI OBRAZCE TEH VLOG V SPREJEMNI PISARNI, PRAV TAKO PA TUDI USTREZNO POMOČ TER INFORMACIJE GLEDE NJIHOVEGA IZPOLNJEVANJA. SPLETNA DIGITALNA POTRDILA BODO OBČANOM OMOGOČILA UPORABO ELEKTRONSKIH STORITEV, KAR POMENI, DA BODO LAHKO PREKO INTERNETA ODDAJALI ELEKTRONSKE VLOGE NA UPRAVNE ENOTE, V PRVI FAZI ZA IZPISKE IZ MATIČNIH KNJIG KOT PRVEGA PROJEKTA, KI JE BIL NA DRŽAVNI RAVNI PRIPRAVUEN ZA POLNO PRODUKCIJO, V PRIHODNJE PA BODO VERJETNO SLEDILA TUDI OSTALA UPRAVNA PODROČJA.
PROJEKT
“PREDLOGI Z RAZLOGI”
V okviru tega projekta, ki je vpet v bodočo reformo javne uprave, so pomembne tri akcije:
-	Z akcijo "Izbiranje uslužbenca meseca” je vlada pozvala tudi državne uslužbence k posredovanju predlogov za boljšo in učinkovitejšo upravo.
-	Akcija “Izbiranje najbolj prijaznega uslužbenca meseca" je namenjena državljanom, ki bodo z vidika svojega zadovoljstva ocenjevali in "merili" delo državnih uslužbencev (za UE Ravne je ta akcija po predhodnem žrebanju določena za mesec oktober).
-	Z akcijo “Zbiranje predlogov državljanov" pa lahko državljani svoje predloge za izboljšanje delovanja uprave posredujejo tako, da izpolnijo obrazec, ki je na razpolago na upravni enoti in ga odvržejo v posebni nabiralnik, ki bo za to posebej označen.
Libeliče:
V
Črna kuhinja in kuharska knjiga
Obmejna vas Libeliče pri Dravogradu, poznana tudi po spreminjanju političnega zemljevida z naknadno priključitvijo k Jugoslaviji 1922 leta, dve leti po Koroškem plebiscitu v Avstriji, si že dalj časa prizadeva ohranjati kulturno dediščino; želijo ostati zanimivi tako svojemu mlademu rodu kot turistom. Tako so nedavno v kletnih prostorih župnišča, zgrajenega med 17. in 18.stoletjem, odprli stalno razstavo stare kuhinje, imenovane tudi črna kuhinja in predstavili knjigo o prehrambeni kulturi prebivalcev: Libeliška kuharica, s podnaslovom Da ne boš vočn od mize šov.
Projekt sta ob pomoči občine izpeljala Koroški Pokrajinski muzej Slovenj Gradec, ki je knjigo tudi založil, in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, ki je vodil obnovo stare kuhinje.
Skoraj kvadratni prostor se je v svojem jedru ohranil. Visoko odprto ognjišče in samostojno krušno peč so rekonstruirali, sušilnica mesa pod stropom je potrebovala le nov leseni del, lončeno in leseno posodje, ki priča o prehranjevanju na območju Libelič, pa so prenesli iz že obstoječe etnološke zbirke.
Knjigo o tradicionalni prehrani prebivalcev
Libelič in okolice so z recepti jedi, ki se redkeje pojavljajo in že tonejo v pozabo, obogatile tukajšnje gospodinje, članice študijskega krožka.
Recepti so združeni v poglavjih: kruhi, žganki (žganci), druge močnate jedi, testenine, ostala rastlinska hrana, zosi (goste zelenjavne jedi kot priloga), župe (juhe), mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, začimbe, zdravilne rastline, sladila ter sadje.
Zanimivost knjige so tudi podjunsko-mežiški narečni izrazi. Prikazano je še lokalno prehranjevanje po obdobjih iz prejšnjega stoletja, dnevni obroki ter obroki ob praznikih in za domače običaje ter oskrba prebivalcev z vodo, moko, pijačo in oljem. Etnologinja Brigita Rajšter pripominja, daje bila tradicionalna prehrana tod preprosta. Številni udeleženci otvoritvene prireditve so lahko poizkusili dobrote gostoljubnih gospodinj, kot so na primer trenta (nizek kruh), bobi (majhni ocvrti krapi v vodi, žganju in medu), pogoča (pogača), šarklj (velikonočna potica), malico s sirom (skuto) čebulo in klobasami in številne druge dobrote.
Samo Šavc
si
n >c/> O
u
ra JS ša d) c -u
f a
a " ra -M
g’S
Is-
I ^
^ £
■g-g
'S o
II
D-
ULCEJEVA DOMAČIJA Z NOVIM GOSPODARSKIM POSLOPJEM
Ognjeni zublji so sredi noči uničili gospodarsko poslopje s hlevom in kaščo kmetu Klavžu, po domače na Ulcijevi domačiji na Zelen Bregu nad Ravnami. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Žrtev pa je bila živina v hlevu, zgorelo je kar trinajst krav mlekaric in dve veliki svinji. Krave, ki so bile toliko ožgane in opečene, da zanje ni bilo pomoči, so postrelili lovci ter jih tako rešili peklenskega trpljenja.
Sreča v nesreči je bila, da je gasilcem in sosedom uspelo, da so pred ognjenimi zublji obvarovali novo hišo, sicer bi bila škoda še mnogo večja. Zgorelo pa je tudi precej kmečke mehanizacije, orodja, krma.
POMOČ JE PRIHAJALA OD VSEPOVSOD
Že takoj naslednji dan je na pogorišče, iz katerega se je še kadilo, prišla županja Ivana Klančnik. Občina je prispevala milijon tolarjev denarne pomoči. Tudi občinski svetniki so se odločili, da se odpovejo eni sejnini, ki se naj nakaže kot pomoč Ulcijevim.
Druga velika pomoč je prišla kar od bližnjih pa tudi daljnih sosedov, ki so zbrali kar dva milijona tolarjev za pomoč za obnovo hleva in gospodarskega poslopja. Tudi sorodniki so priskočili na pomoč, največ v denarju.
Že prve dni so prihajali sosedje, sorodniki, znanci, da so čistili ožgane ostanke hleva in tramovja. Še vedno “udarniško” pomagajo pri gradnji novega hleva. Dnevno jih pride tudi po dvajset, največ ob sobotah in nedeljah. V pomoč pridejo tudi ženske, ki največ
pomagajo pri pripravi hrane, še posebej, ko je na delovišču tudi do petdeset ljudi. Dela so dokaj hitro napredovala, kar je med drugim omogočilo tudi vreme. Kot je povedal Janez, je bilo potrebno za prekritje strehe kar 940 kvadratnih metrov strešne kritine. Stroški gradnje znašajo že preko 20 milijonov tolarjev. Klavž je v svojem gozdu v Jazbini posekal kar blizu 150 m3 lesa. Kar 100 m3 rezanega lesa je rabil za prekritje, za pode, tudi v hlevu, na skednju, za obitje celotnega objekta, ki meri 35 krat 17 metrov tlorisne površine. Je nekaj večje od prejšnjega, ki je bilo zgrajeno v letih 1980/81.
Ulcej ne skriva, da je ponosen, da živi med takšnimi ljudmi, ki človeku v nesreči radi priskočijo na pomoč. Zato je posebej naročil, naj ne pozabim zapisati, da se prav vsem, gasilcem, lovcem ter bližnjim in daljnim vaščanom zahvaljuje za res nesebično pomoč v njegovi nesreči.
Franjo Hovnik
KAVARNIŠKA KULTURA
Piše: mag. Stanka Blatnik
Tiste prave kavarne, prve med njimi, so odprli v 17. stoletju, najprej na Dunaju, potem še po ostali Evropi. Povedano v enem stavku; služile so shajanju ljudi v poslovne in družabne namene.
Nekoč, ko je bila Ljubljana še majhno deželno središče, je že imela nekaj značilnosti pravega mesta. Imela je tudi kavarne. Še leta 1940 jih je bilo 23. Vsaj ena pa je bila odprta celo noč. Cankarje imel svojo stalno mizo v Unionu, kjer se gaje dolga leta dalo obiskati. Tam je zajtrkoval, popil mnogo - skodelic kave - in kozarcev vina, pisal je in politiziral, se prepiral in kdaj tudi - zadremal.
Posebnost kavarn je bila ogromna zbirka najrazličnejših časopisov in revij iz vsega dosegljivega sveta. Tu seje dalo dobiti največ svežih informacij. Kraj, kamor seje lahko šlo posedati, izobraževati, razpravljati, se družiti. Ob kavi in drugih pijačah se je obvezno postreglo kozarec vode, tudi po večkrat, kot znak dobrodošlice. Stregli so tudi slaščice in nikoli pogrešljivo čokoladno torto. In kdor ni visel tam ravno cel dan ob enem samem likerju, tega niso vrgli na cesto.
Med obiskovalce so spadali umetniki, imenitni meščani ter stroge in načičkane dame. Ritem kavarn je bil umirjeni del vsakdana. Jazzovski standard. S klavirjem na sredi kot nepogrešljivim kosom inventarja. Ob večerih je bilo poskrbljeno za glasbo v živo ali dogajanje ob otvoritvah slikarskih razstav. Nekateri so tam plesali. Zares plesali, spodobno in izvedeno. Kavarne so postale zbirališče umetniške srenje in pričele vzpostavljati novo kulturo.
Eno takšnih “starodunajskih" kavarn smo dobili tudi v 21. stoletju, na Koroškem. V strogem centru Slovenj Gradca. Kjer vam bodo postregli z odlično kavo, čokoladno torto, likerjem ali šampanjcem. Po želji. Kjer si boste lahko ogledali razstavo slik, prebirali aktualno časopisje, razpravljali s prijatelji ali navezovali poslovne stike, prisluhnili glasbenim gostom, si ogledali modno revijo ali pa se zazrli skozi okno in premišljevali o... vsem, kar je.
Z otvoritve mestne kavarne v Slovenj Gradcu
“PURE SCIENCE” (Live) v Velenju
KOROŠCI SE BOMO 16. FEBRUARJA PRESTAVILI V VELENJE. ZAKAJ? KER DOMA NIMAMO PRIMERNEGA PROSTORA ZA TOVRSTNE PRIREDITVE. ORGANIZIRALI SMO NASTOP VIRTUOZA NA SINTISAJZERJU, PRODUCENTA VEČ ZVRSTI, ZADNJE ČASE PA PREDVSEM FUNKY DEEP TECH-HOUSE GLASBE, PURE SCIENCE-A (PHIVOS SEBASTIANE) IZ LONDONA, KATEREGA KAKOVOSTNO DELO JE SPONZORIRALA TUDI HIŠA ERICSSON. JE RESIDENT DJ. V KLUBU FABRIC, KJER IGRA V ŽIVO VSAKIH ŠEST TEDNOV.
Leta 1998 ga je revija “Music” poimenovala: "Pure Science? Čista znanost? Ne! Več kot čista umetnost.” “ERICSSON MUSIC MAGAZINE DANCE AWARDS” ga je s podporo “Virgin Megastores” in glasbene postaje “Radia One" izbrala kot zmagovalca leta - kot najboljšega novega britanskega d. j-a.
Glasbo projekta PURE SCIENCE uvrščamo v moderno umetnost. Je estetska kombinacija sintetičnih in naravnih sintetično vstavljenih zvokov, kjer se svobodno poigravata neomejena barva zvoka in ritem. Bistvo njegove glasbe je barva zvoka, nato ritem in šele na tretji stopnički stoji melodija. Pure Science namreč doseže melodijo na svojstven način. Njena čutnost, senzibilnost poslušalcu vzbuja občutek erotike. Njegova estetika se skriva tudi v diskretnosti in polnosti, bogastvu, ki ju zasledi prefinjeno uho.
P. Sebastiane (Pure Science) se je rodil v glasbeni družini leta 1972 v severnem Londonu. Že zgodaj so ga vzpodbujale k uspehu skupine Depeche mode, Kraftwerk, Japan. V zgodnjih najstniških letih je bil vse bolj viden njegov elektronski okus, strast do sintisajzerja, detroit tech-na in chichago housa. Kmalu si je kot “The
Scientist” ustvaril profesionalno kariero. Rasel je v 90. letih in si nadel ime Pure Science. Prebil se je v vrh mednarodnih d.j-ev in glasbenih producentov, začel ustvarjati za različne produkcijske glasbene hiše in izdajati plošče. V živo nastopa po vsem svetu.
Kaj pripravljaš za bližnjo prihodnost?
PURE SCIENCE: “Imam dve založbi: B+ in Pure Science Communications. Trenutno delam na naslednjem projektu pri P.S Communications, ki bo izšel v Veliki Britaniji in za tujino konec januarja letos.”
Bi opisal svoj nastop v živo?
P.S.: “Ko predstavljam glasbo, igram v živo. Igram sicer kot d.j., vendar ne uporabljam vinilov ali cd-plošč in podobnega. Uporabljam sempler, računalnik in igram vso mojo lastno produkcijo v živo - 2 ali 3 ure in to glasbo vmiksavam kot d.j. set. Vse skupaj miksam in improviziram skupaj z vzdušjem poslušalcev in poskušam igrati, kar množica želi slišati. To je popolnoma svoboden stil muzuciranja. Lahko delam, kar hočem s temi svojimi zvoki. Pravzaprav igram zelo različne stile, lahko igram techno, house, trible, tech-house, vokalno glasbo, funky, karkoli. To je resnično svoboden stil ustvarjanja, kombiniranja glasbenih zvokov moje glasbe na licu mesta koncerta v živo. V glavnem vedno igram še nepred-stavljeno, popolnoma novo glasbo. Kadar me slišite, nikoli ne igram dvakrat enako glasbo, dvakrat enaka seta, zmeraj naredim svoje žive I zvoke sveže, nove.”
Koncert "PURE SCIENCE” so denarno podprli tudi Koroški študentski servis, Šaleški študentski klub Velenje, okrepčevalnica Diza Slovenj Gradec, radio Polzela/Lampa pub house caffè Polzela, pizzerija Velun Velenje, Cviček družine Zajc Novo mesto, Jure Murko Slovenj Gradec "stiki z javnostjo” in drugi.
AJDA PRISLAN
FANTJE Z GRAŠKE GORE IZDALI KASETO IN ZLOŽENKO
Pred dvajsetimi leti so se v Graški tamkajšnji mladi fantje pričeli zbirati in kot koledniki začeli prepevati koledniške pesmi ob novem letu, ob prazniku treh kraljev in ob svečnici. Danes imajo fantje z Graške gore svojo glasbeno skupino, s katero pridno nastopajo na raznih kulturnih in drugih prireditvah, ne le v domačem kraju, temveč tudi po ostalih krajih širom Slovenije. Nastopajo na raznih dobrodelnih in drugih koncertih, redno se udeležujejo revije koroških pevskih zborov, vsakoletni gostje pa so tudi na festivala narodnozabavne glasbe Graška gore poje in igra.
V septembru lanskega leta gostili pevski zbor iz mesta Bardejov na Slovaškem, v Slovenj Gradcu pa so imeli skupen koncert.
Po več kot treh letih pridnega dela na področju petja so Graškogorski fantje v lanskem letu izdali svojo lastno zloženko z naslovom "V vasico rodno”. Na kaseti je deset skladb, štiri ljudske, šest pa lastnih, za katere je glasbo in tekst napisal član skupine Jože Mirkac. V mesecu januarju pa je bila v prepolni telovadnici Osnovne šole Šmiklavž promocija kasete in zloženke, med gosti koncerta pa so bili Postavkova dekleta, Milan Kamnik in strašna Jožeta.
F. JURAČ
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
POGREBNINA IN POSMRTNINA PO NOVEM
Sprememba Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je pričela veljati 22. 12. 2001, je prinesla novosti tudi na področju pravice zavarovanih oseb do pogrebnine.
Pravica do pogrebnine je ena od socialnih pravic, ki jih ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Upravičenost je odvisno od zdravstvenega zavarovanja umrle osebe in tudi (po novem) od dohodka umrle osebe v preteklem letu.
Pogrebnina pripada osebi, ki je poskrbela za pogreb:
1.	delavca ali zavarovanca, ki je v Republiki Sloveniji ob smrti opravljal samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost
2.	lastnika podjetja, vrhunskega športnika, ki je bil pred smrtjo zavarovan na tej osnovi
3.	kmečkega zavarovanca, ki je pred smrtjo plačeval prispevek za obvezno zavarovanje od osnove, določene za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
4.	brezposelne osebe, ki je pred smrtjo pri Zavodu za zaposlovanje prejemala nadomestilo ali denarno pomoč
5.	upokojenca, ki je prejemal pokojnino po predpisih Republike Slovenije oziroma preživnino po predpisih o preživninskem varstvu kmetov
6.	zavarovanca, ki je prejemal invalidnino po predpisih o vojaških in civilnih invalidih vojne, o varstvu vojnih veteranov, žrtev vojnega nasilja in udeležencev drugih vojn oziroma prejemnika republiške priznavalnine, če ni bil zavarovan po drugi osnovi
7.	prejemnika nadomestila po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih odraslih oseb
8.	vojaškega obveznika na civilnem služenju vojaškega roka
9.	zavarovanca z drugimi prihodki, ki si je plačeval prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje
10.	ožjih družinskih članov navedenih zavarovancev
Ožji družinski člani, kot jih opredeljuje Zakon, so zakonec in otroci ter posvojenci.
Med širše družinske člane, ki so sicer ob določenih pogojih lahko obvezno zdravstveno zavarovani po nosilcu zavarovanja, sodijo:
1.	pastorki, ki jih zavarovanec preživlja
2.	vnuki, bratje in sestre in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja
3.	starši (oče in mati, očim in mačeha ter posvojitelj), ki živijo z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu in jih zavarovanec preživlja ter nimajo za preživetje lastnih sredstev in so trajno in popolnoma nezmožni za delo
Pogrebnina ob smrti teh oseb (zavarovanih kot širši družinski člani) NE pripada.
Prav tako osebe, ki so na kmetiji samo zdravstveno zavarovane (kot člani kmečkega gospodarstva oz. k.d. kmetije ni tako visok, da bi bilo zavarovane obvezno) nimajo pravice do pogrebnine; enako velja za
osebe, ki jim prispevek za zdravstveno zavarovanje plačuje občina stalnega bivališča in še za nekatere druge kategorije oseb.
Zakon določa tudi POGOJ PREDHODNEGA ZAVAROVANJA.
Pogrebnina pripada upravičencem, če je bila umrla oseba neposredno pred smrtjo za to pravico zavarovana v Sloveniji neprekinjeno najmanj en mesec ali s prekinitvami dva meseca v zadnjem letu. Ta pogoj pa ne velja za novorojence do starosti enega meseca.
Pogrebnina pripada tudi ob smrti osebe, ki je umrla v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja ali opravljanja druge dejavnosti.
Zakon o spremembah in dopolnitvah ZZVZZje pravico do pogrebnine, kakor tudi njeno višino določil odvisno od dohodka umrle zavarovane osebe v koledarskem letu pred letom smrti. Višina pogrebnine tako znaša:
-	60% povprečne mesečne bruto plače za obdobje januar-september preteklega leta, če bil dohodek umrle zavarovane osebe v koledarskem letu pred letom smrti nižji od 100% minimalne plače za isto obdobje; če je bil dohodek umrle zavarovane osebe pod 76.016,00 SIT, znaša pogrebnina 111.796,00 SIT.
-	40% povprečne mesečne bruto plače za obdobje januar-september preteklega leta, če bil dohodek umrle zavarovane osebe v koledarskem letu pred letom smrti višji od 100% in nižji od 150% minimalne plače za isto obdobje; če je bil dohodek umrle zavarovane osebe nad 76.016,00 SIT do 114.024,00 SIT znaša pogrebnina 74.530,00 SIT.
-	Če je bil dohodek umrle zavarovane osebe v koledarskem letu pred letom smrti višji od 150% minimalne plače v R Sloveniji za isto obdobje, višji od 114.024,00 SIT, pogrebnina osebi, ki je poskrbela za pogreb, ne pripada.
Ožji družinski člani oseb imajo pravico tudi do posmrtnine, če jih je umrli preživljal do svoje smrti glede na dohodek umrle zavarovane osebe. Tako znaša posmrtnina za osebe, katerih dohodek je znašal pod 76.016,00 SIT (manj kot 100% minimalne plače) 46.582,00 SIT (25% povprečne bruto plače v R Slovenije za obdobje januar september) in 18.633,00 SIT za osebe, katerih dohodek je znašal nad 76.016,00 SIT do 114.024,00 SIT (nad 100% do 150% minimalne plače). Posmrtnina upravičencem ne pripada, če je bil dohodek zavarovane osebe nad 114.024,00 SIT.
Pogrebnino oz. posmrtnino bo Zavod izplačal na zahtevo upravičenih oseb, tako da bo predhodno pridobil podatke o dohodku umrle osebe v preteklem letu (če pokojnik ni bil dolžan vložiti napovedi za odmero dohodnine, pripada upravičencu višji znesek pogrebnine). Podatke bo zavodu posredovala Davčna uprava. Zahtevi je potrebno priložiti: KZZ, mrliški list in račun, ki glasi na upravičenca ter druga ustrezna dokazila.
Tako pogrebnino upravičencem Zavod izplača ob pogojih, daje imela umrla oseba urejeno ustrezno zdravstveno zavarovanje in da njen dohodek ni presegal 150% minimalne plače (114.024,00 SIT v lanskem letu.)
ZZZS OE Ravne na Koroškem
PODZEMLJE PECE
Podumije Pece
Rudnik «vinca in doka Mehča v zapčranju d.oa. Giančnik 8. 2392 Mebca
DELO Vi-JI ČAS MUZEJA
Odprlo vsak dan od 9. de 17. vre
OB PONEDtUKIH ZAPRTO!
VHODI V AUDiia:
Zo «nalovljene skupine oli posomezniite ofc 1 r ■ 15’. Zo najovlje« skupne po so možni o^ed ek V, iVh 17*.
INFORMACIJE IN SPREJEM PRIJAV
Mefec 02/(7 00110, t7 001U
lDtp://»sni.spn.nel/rsaii, tmà. nattSsfuml
Ugodni prihranki za vozila 1.2001
\
CITRpÈN
Pri nakupu prihranite pri modelih:C5 do 3B0.Ò00, Xsara£ica^fikdo 360.OOO^jf^io 30^00,	Xsara
Berlingo do 312.000; JumpydCTBWfoB ( prihranek do
in Jumpte^ée 27OjUO0 tolarje#*^» m	360.000 SII
^	^ t F F	klima-gratis
BALMICO Slov. Gradec, Prodaja:(02)8829-100, Servis:(02)8838-900
naše note
Muta:
DOŽIVETI GLASOVE KLASJA
Ženski pevski zbor “Klasje” na Muti je eden redkih tovrstnih zborov, ki ga sestavljajo upokojenke.
Mineva že sedmo leto, odkar je v odboru Društva upokojencev in Društva invalidov na pobudo Ernesta Dobrine prišlo do ustanovitve pevskega zbora. Prvič so se predstavile na pomlad leta 1995 na občnem zboru društva pod vodstvom Darinke Tepej.
V letu 1998 je vodstvo zbora prevzela Bernarda Rak in čeprav zelo mlada pevovodkinja, je zbor popeljala na številna srečanja, vnesla nove programe. Srečali smo jih v Stični, na regijskih srečanjih, da o domačih nastopih sploh ne govorimo. Povsod so, kjer pač rabijo kulturno popestritev. V zboru tankočutno pazijo na kvaliteto, programsko pa ohranjajo in obujajo pretežno pesmi iz izbora narodnih ali ponarodelih, tudi takšnih pesmi, ki so že domala pozabljene. Morda so tudi zaradi te posebnosti povsod dobrodošle.
Ob slovesu lanskega leta - na Štefanovo - pa je bil dan posebne proslave. Pevke so proslavile svoj praznik. Danijela Štefl je prejela zlato Gallusovo značko. Bornaste značke pa so prejele: Kolar Mimika, Janiš Pepca, Marica Lipuš, Ivica Mazgan, Jus Lojzka, Lorenci Mimika, Kričej Finika, Račnik Vera, Fornezi Vida, Vrečič Francka, Rožen Pepca, Krautberger Emica, Poročnik Micka, Tratnik Egvina in Oder Katica.
Z delom in nastopi zaslužene značke sta podelila župan občine Muta Ivan Draušbaher in predsednica Kulturnoumetniškega društva Muta, prof. Franja Razdevšek, pri podelitvi pa je sodelovala
in čestitala pevkam tudi ga. Vlada Navotnik, predstavnica sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti z območne izpostave v Dravogradu. Vse pevke so dobile tudi spominsko knjižno darilo. Tako so proslavile svoj praznik prizadevnega dela, šestnajsti domači nastop, s številnim obiskom pa tudi doživele potrditev spoštovanja svojega petja, ki ga skupaj s pevovodkinjo vnašajo v kulturni utrip kraja in našega časa.
K. Vaiti
ROSA PA KORAK ZA KORAKOM
Ansambel ROSA, ki prihaja s Koroške, sestavljajo: Matej Švab, Andrej Švab, Marko Fijavž, Mitja Repnik, Jani Repnik, ter pevka Irena Polko-Lah. ROSA po glasbeni poti stopa že šest let, zakorakali pa so že v sedmo leto delovanja. Svoj peti rojstni dan in promocijo četrte kasete in tretje CD plošče so obeležili z velikim koncertom v Športni dvorani v Slovenj Gradcu in proslavili kot se spodobi.
Skozi vsa ta leta delovanja je ansambel ROSA nastopal na skoraj vseh festivalih NZG v Sloveniji in dosegel tudi nekaj vidnih uspehov. K tem uspehom pa so dodali še “ Zlati nasmeh”, ki so ga drugič zapovrstjo dosegli na Koroškem festivalu, ki je bil lani v marcu na Prevaljah. Zadnji večji uspeh pa so dosegli v oktobru lani, ko so bili po mnenju bralcev Slovenskih novic izbrani za enega izmed najbolj priljubljenih ansamblov v Sloveniji in tako osvojili nagrado bronastega slavčka.
Da pa resnično delajo korak za korakom, pa pričajo nastopi na festivalih, nastopi po televizijskih postajah, videospoti in seveda številni nastopi in igranja po celi Sloveniji in v sosednji Avstriji (posnete so že skladbe v nemščini, kjer bodo prihodnje leto izdali kaseto). Pripravljene pa so že tudi skladbe za novo (peto) kaseto in CD ploščo. Zatorej velja: kjer ROSA igra, se "žurirati” da!
Jonas še ni podpisal pogodbe za prihodnjo sezono LEPO JE BITI...
po svoji igralski, biljarderski in glasbeno voditeljski karieri že drugo leto prepričuje z ekrana, da je lepo biti milijonar. Čeprav uporablja nekatere “tore”, s katerimi je pred leti "zažigal" najstnice, mu očitno uspeva prepričati tudi starejše. Žirija mu je namreč na zadnjih podelitvah nasula toliko nagrad, da je res izpadel milijonar, ostali voditelji pa reveži.
Vsake toliko časa zamenjaš področje, s katerim se ukvarjaš. Katero bo naslednje?
Tega pa še ne vem.
Ali je res, da bo za novo leto konec sezone lepo je biti milijonar?
Za prihodnjo sezono še nisem podpisal pogodbe, ampak jo zelo verjetno bom, vendar samo še za eno leto.
če bi se dalo, ali bi nastopil kot kandidat na milijonarju?
Ne.
Koliko dni na teden snemate milijonarja?
Dva dneva snemamo in posnamemo štiri oddaje, potem sem pa dvanajst dni prost.
Ali imaš še vedno tremo, kadar nastopaš pred kamero?
Včasih. Včasih me nekam tišči v želodcu, ampak v glavnem ne.
Ali je naporno biti znana oseba in kakšne izkušnje imaš?
Ni naporno, zna pa biti zoprno. Težko najdem kakšno dekle, ker ne hodim ven.
Ali ti je kdaj všeč kakšno dekle, ki igra Lepo je biti milijonar?
JA!
Prispevaš kaj v humanitarne namene?
Ne. Raje pomagam bližnjim, ne pa kar v en dan. Recimo: Tomi od Siddharte ima mojo kitaro... Sem mu jo "šenkal”, ko sem videl, da igra na en “jajc”.
Kakšno glasbo poslušaš?
Jazz, rockenroll...
Kako pa kaj kuhaš?
Kuhati pa nimam komu. Če pa pride kdo na obisk, sem pa hitro v kuharski obleki.
Kaj misliš o Metki Albreht?
Metka je zelo pridno dekle, zelo delavno. In je zares lepo dekle, ni dvoma. Najlepši hrbet Slovenije, pa tam, kjer hrbet izgubi svoje pošteno ime, wow!!!
Ali imaš kakšnega hišnega ljubljenčka?
Imam belega mačka. Ime mu je Albin, ampak ga kličemo Bine.
Ali je res, da so ti za biljardno palico ponujali 15000 DEM?
Skoraj. 10000 DEM so mi pa res.
Koliko je bila tvoja največja stava pri pokru?
Hmm... Zadnjič, ko sem bil v Las Vegasu, sem izgubil eno igro. Štiri dame proti royalu. Zelo boleče. Tista igra je bila vredna $1600. Ampak to ni bila največja stava. Štiri dame tako redko izgubijo, da se o tem govori še dva dni...
Ali si povsem opustil igranje v gledališču?
Zaenkrat res.
Katerega Slovenca najbolj spoštuješ?
Ojej. Cavazza, Magnifico, Kreslin... pa RUDONJA!!!
Katera lumparija iz osnovne šole ti je ostala najbolj v spominu?
Nobene se ne spomnim, sem pa ponoči vdrl v zbornico gimnazije Vič. So imeli taka okna, da jih je pameten dečko odprl od zunaj. Nisem mogel verjeti, da se tega še ni nihče tam spomnil. Zelo enostavno je bilo...
URŠKA BLATNIK, 3. a SREDNJA STROKOVNA ZDRAVSTVENA ŠOLA SLOVENJ GRADEC
MED SLONJIMI OGLEDALI
Pride dan, ko ljudje v tvojem kraju niso več samo ljubeznivi sosedje iz zgornje ulice, vrtičkarji in psičarke, obrtniki in upokojenci, ampak se v njih predrami tudi del globlje čudi. Takrat ti nastavijo svoja slonja ogledala in v njih nenadoma nič več nisi spoštovani gospod knjigovodja v pokoju, ampak tu malček štirih let, tam mulček pri osmih, potem pa v kratkem sprehodu skozi kraj dijak pri šestnajstih, osemnajstleten rekrut in mladoporočenec pri petindvajsetih.
Najprej srečaš staro vzgojiteljico iz vrtca. Gluha je kot kamen, vidi pa še dobro in s svojim strašnim slonovskim spominom ti pomežikne:
‘Ko so te privedli k nam, si se kar prvi dan pokakal in morala sem te očistiti.”
Pa je od takrat minilo šestdeset let. Groza.
Učiteljica iz osnovne šole nima nič slabšega ogledala. Ko ti milostno odzdravi, zagledaš za njenimi očali vse stare očitke:
“Ne kracaj ko kura in ne klepeči!”
“Na veke, amen!" pokima predpotopni župnik in mežika z zvitimi očesci: "Ali mami še zmeraj kradeš sladkor za kavo?”
Od nekod se vzame rdeče pobarvana babica in se ti posmehuje:
“Še veš, kakšen lesen zelenec si bil tisto pomlad? Niti poljubljati se nisi znal!”
Nekdanji inštruktor iz avtošole zaničljivo frkne:
“V zapletenih položajih ti je zmeraj crknil motor in na križišču enakovrednih cest nikoli nisi vedel, kdo ima prednost.”
Z gostilniškega praga se reži kolega iz vojske:
"Na raport, stari! Slabo postiljaš, slabo čistiš puško, pa še streljaš zanič!”
Prva žena visoko dvigne nos in pihne:
"Lažnivec! Kaj vse si obljubljal in kako malo je bilo potem od tega res.” Zdravnik vzvišeno prikima:
"Saj ste se še nekako držali navodil, ampak od strahu pred operacijo ste skoraj pobegnili iz bolnišnice in vso noč ste pisali oporoko.”
Te procesije kar noče biti konec. Gledaš, kje bi zavil in kod se ji ognil, toda v majhnem kraju se ni kam skriti. Vsakdo pozna vsakogar, slonja ogledala pa v splošno zabavo križem odsevajo vse zgodbe krajanov iz otroštva, odraščanja in njihove ovinkaste poti skozi življenje.
Le kako bi torej moglo biti, da na koncu ne bi srečal še vaškega grobarja. Ko te strokovnjaško premeri, veš, da on edini ne gleda v preteklost.
Čeprav nič ne reče, kar slišiš, kako momlja pri sebi:
"Če boš odšel poleti, bom kopal s krampom, če pozimi, pa s pnevmatičnim kladivom."
Toda ne, čisto zadnji v vrsti grobar le ni. Tu so vendar še pevci dobro-voljčki, ki zmeraj enako žalobno zategnejo svojo večno ganljivko:
"Vigred se povrne ... "
S tem pa so slonja ogledala hvala bogu mimo in v naslednjih dneh se zablisketajo v druge zanimive smeri.
Marjan Kolar
Privilegij
Znan slovenjgraški neumoren podjetnik Matjaž Gostenčnik je bil edini, ki je silvestroval v hotelu Kompas na Glavnem trgu, nedaleč od doma. Če ga je kdo vprašal, kakšen privilegij je to, je mirne duše pojasnil, da je bi v hotelu - službeno, kot varnostnik.
Nagradna igra:
POIŠČITE SE V PREPIHU
Ni lepšega doživetja za otroke in vnuke, kot usesti se za mizo ob očetu in dedku, dedek pa jim pripoveduje svoje življenjske dogodivščine. Tudi naš posnetek je eden takšnih, ko so otroci in vnuki dedku radi prisluhnili. Če se bo nagrajenec v krogu na sliki prepoznal, mu bodo Graškogorski fantje, ki v teh dneh praznujejo dvajsetletnico svojega obstoja, za nagrado podelili pravkar izdano kaseto “V vasico rodno...". S Prepihom se naj oglasi pri vodji Graškogorskih fantov, g. Dragu Plazlu na Graški gori, ali pa pokliče na telefonsko številko 041 204 210.
Rozalija Gutenberger iz Dravograda je nedavno obrnila svoj stoti list v življenja. Ob visokem jubileju so ji v Koroškem domu starostnikov v Črnečah pripravili pravo zabavo, ki jo je zelo razveselila in ganila, saj je bila to njena prva rojstnodneva zabava v življenju.
"Včasih rojstnih dnevov nismo praznovali, saj smo živeli zelo skromno. Večkrat se zaradi obilice dela niti spomnila nisem, da praznujem,” je povedala Rozalija. V velikem številu sojo obiskali otroci, vnuki in pravnuki. Kot že vrsto let doslej, sta najstarejši Dravograjčanki tudi letos voščila župan Rado Krpač in direktor doma starostnikov Srečko Mlačnik.
In kaj si želi stoletnica v novem letu?
“Predvsem veliko zdravja, pa čim več obiskov svojih najbližjih, ki jih ima zelo rada.”
0 receptu za tako dolgo življenje ne govori rada, mi pa smo prepričani, da je za to žkriva' skromnost, ki jo je ohranila vse do današnjih dni.
Natrosil iih ie
•	Najprej je dobil dosje, nato X.
•	Eni ti povedo v obraz, drugi po gobcu.
•	Na poti do medu srečaš mnogo žel.
•	Med plesom ritmika, po plesu rit mika.
•	Medtem ko je štel, je enega spustil.
Kdor ne stopa, ni s Koroške -
- tako so rekli Korošci in vsi stopili v leto 2002.
Šmarčani so na Silvestrovo ponovili srčno željo, da bi imeli svojo občino. Ugotavljali so, da imajo vse, kar sodi k samostojnosti (občini); cerkev in župnika, šolo, trgovino, gasilce z gasilskim avtomobilom, pevski zbor, svoje ceste in svojo hosto. Nazdravili so si s penino in modro dodali, da si bodo kakšno fontano tudi mimogrede postavili, konje pa že itak imajo - in to žive!
Pamečani še niso rekli nič o svoji občini, čeprav so takorekoč na “prepišnem" mestu, kjer veter pogosto vleče proti Dravogradu. Na Silvestrovo so praznovali na prostem s pijačo iz domačih zalog, iz bližnjega Rotenturna pa so tudi bili deležni ognjemeta. Takšnega, vsaj občasnega, “razsvetljevanja” si nadejajo tudi v prihodnje.
Starotržanl so modri in so modrovali v svojem kulturnem domu: imamo Colatio, kjer je od nekdaj potekala pomembna trgovska cesta. Če bo sila, bodo pač na križišču komu podstavili nogo in pobrali, kar bodo potrebovali. Najprej bodo spotaknili župana MOSG Komljanca in izsilili obljubljeno ureditev ceste in pločnika pod gradom in še kaj.
Legenčani pa so zaradi višjega terena od zgoraj gledali na mesto, brez posebne želje, da bi imeli svojo občino - razen tistih, ki so s parcelami bližje Šmartnu. Takšen “vzvišen" pogled jim zaenkrat zadošča in so na Silvestrovo nazdravili le s pobožno željo, da bi imeli čist zrak, dobro pitno vodo in zdrave otroke.
HP
Maskote, ki predstavljajo simbol posameznih podjetij ali prireditev, tudi v našem okolju vse bolj pridobivajo svoj prostor pod soncem. Eno od njih, simpatičnega Erika, smo lahko srečali ob otvoritvi prenovljene Erine prodajalne Vesna na Čečovju, na Ravnah na Koroškem. Ni treba posebej poudarjati, da seje Erik takoj prikupil predvsem otrokom, kakšno srečo bo prinesel svojemu lastniku, ki ga predstavlja, pa bomo še videli. Zaželimo mu srečo, njemu in Erini verigi trgovin na Koroškem!

Prepih na internetu http://prepih.czp-voranc.si
V mesecu decembru smo v sodelovanju s podjetjem Eurosplet z Raven na Koroškem (www.eurosplet.net) naredili spletno stran časopisa, ki ga držite v rokah. Na naslovu http://prepih.czp-voranc.si lahko vsak mesec poiščete najnovejšo vsebino Prepiha. Poleg nove številke bo na internetu tudi arhiv dosedanjih številk, ki vam bo omogočal vpogled v starejše vsebine.
Na naši spletni strani, boste lahko našli tudi zanimive novice, ki jih bomo objavljali samo na internetu.
Vabimo vas, da obiščete našo spletno stran na naslovu http://prepih.czp-voranc.si, kjer se bomo družili tudi v elektronski obliki.	Prepih 03 internetu
http://prepih.czp-voranc.si
TEST
Od podjetja Avto Fekonja iz Radelj smo na preizkušnjo dobili karavansko različico Škode Fabije z oznako 1,4 16V Comfort. Previs zadka so napram kombi-limuzini povečali za dobrih 26 centimetrov in skladno s tem tudi prostornino lepo obdelanega prtljažnega prostora.
Fabia ima na zunaj skladne karoserijske spoje, a kljub vsemu se je iz zadnjega dela avtomobila oglašal čriček. 14 palčna kolesa prispevajo k stabilnosti, lepa, modra barva pa k privlačnem izgledu. Preglednost na okolico je po zaslugi velike količine steklenih površin dobra, razen v desno vzvratno ogledalo, ki je tipično koncernsko - premajhno.
Peta vrata imajo velik izrez in omogočajo lahek dostop v prtljažnik. Prostornina znaša 426 lepo obdelanih litrov, ki jih je mogoče s podiranjem zadnje klopi povečati na maksimalnih 1225. Na bokih prtljažnega prostora se nahajata uporabna predalčka in 12 voltna vtičnica, pokrijete pa ga lahko z zložljivim in odstranljivim pokrivalom, na začetku katerega je še poseben predal za dežnik ali ribiško palico ali.... Podiranje zadnje klopi je neproblematično, lahko zgolj tretinsko, a v vsakem primeru pusti podrta klop za sabo stopničko. Za potnike je zadaj povprečno veliko prostora. Spredaj sedeči verjetno ne bodo najbolj navdušeni nad puščobostjo in oglatostjo sicer lepo dvobarvne armaturne plošče a delavnem
tek, se veselo zavrti v visoke vrtljaje in dovolj suvereno opravlja svoje delo, saj Fabii Kombi omogoča najvišjo hitrost 185 km/h in pospešek do 100 km/h v 11 in pol sekundah. Za hitrejšo vožnjo je potrebno motor vrteti v zgornjo tretjino vrtljajev, kjer doseže tudi najvišji navor in ima največ veselja do dela. Takšna potreba se pojavi predvsem ob bolj napolnjenem avtomobilu.
Lega na cesti je zanesljiva, čvrsto a vendarle udobno vzmetenje je zelo dober kompromis
prostoru voznika in sovoznika ne gre očitati posebnih pomanjkljivosti. Imata na voljo dovolj predalov, celo za zadaj sedeče je poskrbljeno z držali za pločevinke. Prednja bočna stekla so električno pomična, elektrika pa upravlja tudi osrednjo ključavnico. Vozniški sedež in volan sta znatno nastavljiva in omogočata ugoden položaj za elektro-hidravlično ojačanim volanom, ki je pri višjih hitrostih preveč mehak in ne daje dovolj dobrih povratnih informacij. Premehak in slabo odziven je tudi pedal plina, ki se ga je potrebno navaditi, ker sicer avtomobil ob naglem speljevanju želi ugasniti in je potrebno dodati več plina. Bolj pohvalna je stopalka zavore, ki omogoča dober občutek in s pomočjo ABS-a tudi varno zaviranje. 1,4 litrski štirivaljnik s po štirimi ventili nad vsakim valjem, 101 KM pri 6000 vrtljajih v minuti in največjim navorom 128 Nm pri 4400 vrtljajih poskrbi za premikanje.
Motor zasluži večinoma pohvale: ima miren
med udobjem in trdoto. V ponos pa je Fabii lahko ugodna poraba goriva med 5,9 in 7,5 litra, s povprečjem 6,7 litra na sto prevoženih kilometrov. Mehanika v celoti je lahko deležna pohval. Pa tudi Fabia sama po sebi je dober avtomobil: praktičen, simpatičen in prijazen do uporabnikov. Zanjo je potrebno odšteti dobra 2 in pol milijona SIT. Zato ni slaba izbira, razen... če imate (neupravičeno) fobijo pred Škodami?
NOVICE
Na Koroškem radiu vsako drugo soboto ob 11.00 s ponovitvijo v torek ob 17.00
Piše: Aleksander Praper
Volvo je predstavil dolgo pričakovani XC 90. Volvu je uspelo na 4,8 metrih dolžine v notranjost postaviti tri vrste sedežev in tako omogočiti prevoz sedmim osebam. Poskrbljeno je tudi za varnost le teh. Poleg aktivnega sistema za zaščito proti prevračanju ima XC 90 posebej ojačeno kletko potniškega prostora, ABS in številne druge aktivne in pasivne varnostne pripomočke. Kot prvi evropski avtomobil Volvo XC 90 omogoča nakup sistema za nočni vid (“Night Vision"), pri katerem infra rdeča tehnologija omogoča vozniku, da “vidi” 5 krat bolje kot običajno. Za boljše počutje
potnikov skrbijo vrhunski audio sistem z Dolby Pro Logic II, DVD sistem, ki omogoči, da potniki uživajo v kinu vzdušju s pomočjo 7 palčnega zaslona, navigacijski sistem, integriran telefon... V XC 90 vgrajujejo 2,4 litrski D5 dizel s 163 KM in dva bencinska motorja: 2,5 litrski turbo petvaljnik z 210 KM in 2,9 lirski biturbo šestvaljnik z 272 KM. Podobno kot motorji so na voljo tudi trije različni menjalniki.
Mercedes Benz je predstavil novo limuzino razreda E, ki uvaja številne novosti v svoj avtomobilski razred. Dimenzije novega modela so se napram predhodniku le malenkostno povečale. V notranjosti je E še vedno tipičen Mercedes. Vgrajeno ima inteligentno 4 kanalno klimatsko napravo. Omislite si lahko tudi posebej prilagodljive sedeže, v katerih se nahajajo zračne blazine, tako da si lahko sedež nastavite tako rekoč kakor želite. Zrak v njih nadzira računalnik, ki jih samodejno uravnava glede na vozne okoliščine. Zračno vzmetenje (za doplačilo razen 500 E) zaznava način vožnje in temu primerno uravnava najprimernejši način vzmetenja. Elektrohidravlični zavorni sistem Sensotronic Brake Control (SBC) bo skupaj z najnovejšim ESP skrbel za dobro aktivno varnost.
»j
»j
Poleg tega pa si boste kot opcijo lahko izbrali še “Bluetooth” multimedijsko napravo, ki vključuje DVD, TV, navigacijski sistem in telefon, vse skupaj pa lahko upravljate le z vašim glasom, inteligentni tempomat, nadzor tlaka v pnevmatikah, volan, ki se samodejno odmakne ob vstopanju v vozilo, odklepanje
avtomobila brez ključa ali pa ključ v katerem so shranjene vaše V odvisnosti od paketa opreme bodo na voljo tri različice: Classic, Elegance in Avantgard, ter pet motornih različic. Tri so bencinske (240, 320 in 500), dve (220 GDI, 270 ODI), pa dizelski s sodobnim sistemom vbrizga preko skupnega voda.
MG je predstavil model MG TF, ki bo v februarju nasledil majhnega roadsterja, poznanega pod oznako MGF. TF je sicer vidno podoben svojemu predhodniku, a ima povsem na novo razvito podvozje ter prenovljeno notranjost in zunanjost. V kombinaciji z močnejšimi motorji in novimi barvnimi odtenki je precej klasičnemu videzu dodanih dovolj sodobnih prijemov, s katerimi se bo lažje upiral konkurenci. Na voljo bodo štirje različni motorji. Pogon pa ostaja na zadnja kolesa.
Več avtomobilskih tematik si oglejte na spletni strani www.avtoin.com.
AKTUALNO!
vpis v tečaje
•	LIČENJE
•	ZDRAVA PREHRANA
•	DELO NA VRTU
•	ČUDEŽNI SVET ZELIŠČ
Prijave sprejemamo na sedežu Ljudske univerze Ravne na Koroškem, Prežihova 24, telefon: 02/ 82 15 073 E-mail: lu-ravne@siol.net, http://www.lu-ravne.si
STANOVANISKO PODJETJE d.o.o. RAVNE NA KOROŠKEM
Cenjenim poslovnim partnerjem, lastnikom in najemnikom stanovanj v našem upravljanju nudimo storitve v poslovnih prostorih v samskem domu
Ob Suhi 19f 2390 Ravne na Koroškem.
Pokličete nas lahko na
telefonsko številko:
02 82 16 500
Dve osebi v eni
Ana Javornik
Gledališka skupina kulturnega društva Spunk Gimnazije Slovenj Gradec se bo v petem letu delovanja lahko pohvalila s svojim stotim nastopom in zanesljivo tudi s svojim 15 tisočim gledalcem. Številke, ki fascinirajo! Njena gonilna sila je prof. Andrej Makuc, ki je po vrsti režiral naslednje predstave:
Zvoni! Zvoni!!!, Razredni sovražnik, Ti, vetrnica ukradenega večera, Pika ter letošnjo, s katero skupina že žanje uspehe, NLP (Neznana Ljuba Puba -Prenner).
Pogovarjali smo se z igralko Ano Javornik, ki je lani blestela kot Pika in blesti letos kot Ljuba Prenner.
Za potešitev radovednosti - samo za Vas DVE OSEBI V ENI Vzbudila je obilo zanimanja
Še ne 18-letna dvojčica je s svojo izjemno nadarjenostjo prevzela mnoge. Izredno razgledano dekle iz Slovenj Gradca vzbuja spoštovanje, čeprav njena skromnost temelji na preprostosti. Za Vas si bo vedno vzela čas, zato spoznajte Ano Javornik!
Kdaj si začutila, da želiš osvojiti odrska tla?
Ne spominjam se. Vem le, da sem vedno občudovala VèsposobneVz igralce, ki so v meni prebudili nekaj povsem novega. To V2novost1/^ pa sem hotela natančneje spoznati in sedaj jo spoznavam, a spoznati je ni mogoče nikoli. Da pa bi osvojila odrska tla, pa si ne upam trditi, ker je lestvica pred menoj še zelo strma in težko dosegljiva.
Omenila si ^sposobne1/; igralce -imaš vzornika?
Ne, ne želim se obešati po drugih in NE BITI JAZ. Vsaka oseba je osebnost zase in jaz se trudim to tudi biti. Ni dobro posnemati nekoga, ker ti nisi on in bo morda pričakovani uspeh ravno nasproten. Priznam, da občudujem mnoge (Winona Ryder, Ethan Hawke), ki imajo res žilico, in menim, da bi izkoristila del njihove celote, če bi se natančno zgledovala po njih.
Kaj doživljaš, ko si pred očmi kritikov? Trema je sestavni del igre, ki jo moraš prebroditi, najbolje takoj, ko stopiš pred občinstvo. Sama jo premagam, ko povem nekaj uvodnih verzov, potem pa se igri popolnoma predam in odklopim vse. Igram zase, ne za druge; če bi med igro premišljevala, kako moram igrati po mnenju drugih, bi bila polomija. Igram, kot čutim, in zaupam si. Šele po odigrani vlogi se ubadam z morebitno kritiko nastopa.
Meniš, da bo Neznana Ljuba Puba Prenner podrla rekord 28 predstav Pike?
Ne. Je pretežka za dosledno razumevanje. Pri mlajših bi sploh bila brez pomena, saj ji še celo odrasli teže sledijo. Je pa tako doživeta, da me globoko gane in se na koncu res zjočem, ne da bi se morala pripravljati na to - to pride samo od sebe. Če se spomnim na Pika Nogavičko, je pravo nasprotje te igre, saj je komercialna v vseh pogledih in 28 predstav to tudi dokazuje. Če ne bi bilo tako dobrih soigralcev in organizatorjev, bi bila
številka bistveno drugačna.
Gotovo ti ob vsem tem ne ostane veliko prostega časa?
Resje! Toda, ko ga imam, ga izrabim v polni meri. Zelo rada berem (kriminalke, klasika), poslušam rock glasbo, najraje pa potujem - to mi pomeni smisel življenja, saj sem bila že marsikje, v Španiji, Grčiji, Angliji, na Portugalskem, Danskem ... Zato imam rada tudi tuje jezike, predvsem angleščino ... Zadnji čas sem imela res eno samo relacijo: pouk, vaje za to igro, učenje in spanje. Ko sem prišla z vaj, včasih nisem imela ne moči ne volje za kar koli, želela sem si le odpočiti.
Boš nadaljevala pot v tej smeri?
Ne vem, še sanja se mi ne! Vsaj zaenkrat ŠE NE, upam pa, da kdaj pozneje. Saj sploh ne vem, za katero smer bi se odločila, pa je za to že skrajni čas. Morda kaj v zvezi s kulturo, sociologija? Ruščina! Ta jezik je nekaj posebnega, zato bi se tudi rada poglobila vanj. Oh, ko pa je toliko možnosti na izbiro, odločitev pa je treba dobro pretehtati in izbrati pravo. O tem pa več v naslednjem pogovoru -čez nekaj let.
Darja Goličnik, Srednja strokovna zdravstvena šola Slovenj Gradec Mentorica: H. Merkač
kultura
KULTURNO DRUŠTVO KULTKIŠTA
Levo Zoran Ogrinc, desno Peter Hergold, v ozadju Luka Popič
V	decembru lanskega leta je bilo na Ravnah na Koroškem ustanovljeno novo kulturno društvo KULTKIŠTA. Kot osnovno poslanstvo so si člani KULT-KIŠTE zadali prirejanje razstav likovnega in umetno-obrtnega značaja, interdisciplinarno povezanih z literarnimi in audio-vizualnimi dogodki. Namen razstav je izpostaviti domače, koroške ustvarjalce, na eni strani s poudarkom na mlajši dijaški in študentski populaciji, hkrati pa predstaviti tudi že uveljavljene domače avtorje in omogočiti predstavitev njihovega kreativnega ustvarjanja v domačem okolju, domači publiki.
V	preteklem polletju je v sodelovanju neformalne skupine z lastnikom Razstavišča Uršnik Benom Uršnikom nastalo pet razstav: od razstave Čipke, na kateri so se z svojimi izdelki predstavile koroške čipkarice; razstava akvarelnega opusa znanega koroškega slikarja in likovnega pedagoga Stojana Brezočnika z naslovom Slike iz hiše bivanja; razstava starih razglednic Naši kraji na razglednicah iz zaseb-
ne zbirke prim. dr. Franca Verovnika; v sodelovanju s Koroškim muzejem Ravne na Koroškem razstava del likovne delavnice Koroške legende učencev osnovnih šol Mežiške doline z naslovom Svet je lepši če je pravljica in razstavo del koroškega ljubiteljskega slikarja Pavla Šubica z naslovom Slike.
V decembru 2001 je v okviru zdaj že ustanovljenega društva Kultkišta nastala velika pregledna razstava Enajst umetnikov
- enajst sporočil, na kateri so se v sklopu skupinske razstave predstavili likovni pedagogi in akademiki - Franc Berhtold, Bogdan Borčič, Stojan Brezočnik, Andrej Grošelj, Miroslav Hajnc, Peter Hergold, Benjamin Kumprej, Zoran Ogrinc, Luka Popič, Naca Rojnik in Milan Unkovič. Aktualna razstava, ki bo v Razstavišču Uršnik na Partizanski ulici 19 odprta do 11. februarja, je motivno heterogena, razpeta med figuraliko, krajino, veduto in abstrakcijo. Razstava, čeprav sklenjena vizualna celota, prikazuje svo-jstvenost in avtentičnost likovnega rokopisa vsakega posameznega ustvarjalca. Razstavljena dela so namensko manjših formatov, saj so prilagojena atmosferi razstavnega prostora intimnega formata.
Kot pravi umetniški vodja Stojan Brezočnik bo program društva tudi v letu 2002 pester in kvaliteten, v želji zadovoljiti mnogovrsten okus številnih obiskovalcev likovnih dogodkov na Ravnah.
Simona Javornik
NASVIDENJE V NASLEDNJI (KULTURNIŠKI) VOJNI!
Glose in polresnice o kulturni podobi ravenske občine
“Ne laži! Svet je sit reklame in še resnic več ne verjame!”
(Janez Menart)
Ko je po vesoljnem potopu Kurent Slovencem prinesel plemenito vinsko trto - tako je nekje hudomušno zapisal slovenski pisatelj Janez Trdina -, je očitno pozabil na Korošce - tako dodajamo Korošci! Namesto pijače bogov, kot so vinu praviti že stari Egipčani, so na Koroškem že pred stoletji varčni ljudje iznašli za pravo barvo in polno podobo koroškega podeželja zanimivo, žal bolj kislo nadomestilo: - “martrnik"! Bolj žlahtne pijače si Korošci tudi sedaj ne zaslužimo!
Pravzaprav je vse leto 2001 v ravenski občini zaznamovala “cestna kultura" in dolini vtisnila neizbrisen in prepričljiv pečat navidezne gospodarske moči. Asfaltiralo se je povsod, le pri Prežihu ne; pa je teh borih dvesto metrov asfalta, da si številni obiskovalci ne bi lomili nog na poti k Prežihovi bajti, obljubil že prejšnji ravenski župan! Ironija: Asfaltirali so iz hotuljske smeri, od Toneja do Šratneka, in iz ravenske smeri od “Šratneške žage" do Šratneka. Prežihu je vendar treba pustiti samorasle požiralnike in prostor, kjer se ob nevihtah lahko razdiv-
jajo hudourniške vode, po hudi uri pa popevajo tutujke...
Celo leto so nekateri občinski svetniki skrbno pazili tudi na to, da ravenska knjižnica in muzej, edini profesionalni kulturni ustanovi, ne bi ušli iz do sedaj uveljavljenih okvirov in si ne bi privoščili preveč mogočne in odmevne dejavnosti. Korošci smo vendar reveži in si ja ne moremo privoščiti, da bi o morebitnih kulturnih uspehih, ki bi presegli meje domačih plotov, šušljali za našimi hrbti v Ljubljani... Zdaj baje nekateri zamerijo direktorici Koroškega muzeja, ker si je izborila od republiškega Ministrstva za kulturo nekaj milijončkov ter tako požlahtnila svoje vizije in muzejsko dejavnost prepeljala prek občinskih plotov, tudi v zamejsko Koroško!
Še bolj so nekateri občinski svetniki udrihali čez ljubiteljsko kulturo. Najbolj hud in vase zagledan svetnik bi kar takoj odstavil vse predsednike kulturnih društev v dolini, ker so tako nesposobni, da “se ga niti napiti več ne znamo" (približen citat iz Delal). Levo, desno in sredinsko misleče politike pa je vsaj za kratek čas združila gledališka uspešnica “Diktator je diktator", ki je kar šestkrat spravila v ravenski kulturni dom, po enkrat pa na Prevalje, v Slovenj gradeč
in v Šentjanž (skoraj) toliko ljudi, kot jih vsak dan presedi za TV ekrani ob sentimentalni milnici mehiških nadaljevank... Veliko smo nekateri dali tudi na obljube, da bomo zagotovo gradili nov kulturni dom in obnavljali grad Ravne. Kdor preveč hitro verjame, se pač pogosto opeče! No, za ravenski grad so baje še izgledi, da bo akcija stekla, nov kulturni dom na Ravnah pa je zdaj v domišljiji ljudi že skoraj postavka znanstvene fantastike oziroma zidanja gradov v oblakih...
Pravzaprav je skoraj nenavadno, da smo ob kar treh manjših razstaviščih v naši občini (Likovni salon, Vinoteka Mihelač in Razstavišče Uršnik) zmogli toliko energije in dobre volje in se otvoritev umetniških razstav udeležili v zadovoljivem številu!
Ko je po vesoljnem potopu Kurent Slovencem prinesel plemenito vinsko trto, je očitno pozabil na Korošce. Namesto pijače bogov so na Koroškem že pred stoletji varčni ljudje iznašli za pravo barvo in polno podobo koroškega podeželja zanimivo, žal bolj kislo nadomestilo: - “martrnik"! Bolj žlahtne pijače si zavistni Korošci zanesljivo tudi sedaj ne zaslužimo! Nasvidenje torej - v naslednji (kulturniški) vojni!
Mirč Osojnik
JUBILEJNA ŠTEVILKA KOROŠKEGA FUŽINARJA
Ob 50. obletnici izida prve številke (1-2) “glasila guštanjskih železarjev” Koroški fužinar je izšla tudi jubilejna številka tega “našega starega znanca".
Najprej se v njej ob abrahamu razpišejo trije uredniki: Marjan Kolar (urednikoval mu je dvakrat, v letih 1964 -1975 in 1990 -1991), Jože Šater (urednik 1975 -1990) in mag. Andreja Čibron (urednica še danes). Vsi ob svojih načelih urejanja spregovorijo tudi o družbenih razmerah v svojih erah; Marjan Kolar stori to tudi za pobudnika Fužinarja in prvega urednika Avgusta Kuharja. Skupni imenovalec vsem besedam ob prazniku je lahko naslov Kolarjevega zapisa Trijančilo mu je redko, zvonilo večkrat. Vzrok, da mu ni “odzvonilo”, pa lahko poiščemo v besedah Čibronove: “Koroški fužinar seje obdržal zaradi naklonjenosti sponzorjev ... (do zadnjega desetletja je bila to “mati fabrika", op. p.) in tudi zaradi prizadevnih sodelavcev in zvestih bralcev."
Tudi naslednja dva prispevka v tem Fužinar-ju še izhajata iz jubilanta: o njegovi bibliografiji, ki nastaja v Koroški osrednji knjižnici, piše Simona Šuler Pandev, njegovo likovno podobo skozi desetletja pa predstavlja Maja Pučl. Posredno se na Fužinar-jevo obletnico nanaša tudi članek Marjana Kolarja o manj znanih letih Avgusta Kuharja. V nadaljevanju se Koroški fužinar od sebe obrača k drugim in je spet takšen, kot smo ga navajeni; z rubrikami o kulturi, šolstvu, alpinizmu, zanimivostih. Piše o dveh orkestrih v Mežiški dolini; o ravenskem, ki je julija 2001 na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem spet osvojil zlato in posebno pohvalo (avtor Brane Širnik), in o mežiškem, ki je letos praznoval stoletnico (avtorica Ajda Vasle). Piše o dveh novih knjigah spod peresa Vinka Ošlaka, o zbirki esejev Tri barve sveta in knjigi literarnih portretov Tri usode s Koroškega (avtor Marjan Kolar); piše o 50-letni zgodovini ambulante v Guštanju (avtor Ervin Wlodyga,
“spoštovanja vreden raziskovalni samouk”, kot ga je poimenoval Marjan Kolar), o 190-letni zgodovini šolstva na Črnjanskem (avtorica Irena Greiner) in o 100-letnici podružnične OŠ V Javorju (avtorica Martina Podričnik). Piše tudi o 10-letnici Društva rejniških družin Mežiške doline (avtorici Tilka Konečnik in Marta Vrenčur), o Ivanu Lačnu, ki že 75 let obiskuje Uršljo goro, o tem, kako so učenci OŠ Prežihovega Voranca tri dni raziskovali Kekčevo deželo (avtorice vzgojiteljice in učiteljice), “o deželi, kjer živijo dobri ljudje in kjer se ustavi čas” (avtor potopisa alpinistične odprave v perujske Ande je Boštjan Butolen) in o Dobji vasi, kam gre (avtor Aljaž Gradišnik). Jubilejni številki Koroškega Fužinarja ni treba zardevati pred abrahamom. Dostojno seje uredila zanj, celo z barvnimi fotografijami v notranjosti seje prvič olepšala. To je gotovo poteza, ki med drugim nakazuje na novo rojeno samozavest.
H. Merkač
Študentarije
Euroland
Najpomembnejša tema zadnjega pol leta v Nemčiji - menjava valute. Pomeni to izgubo nacionalne identitete ali le neprijetnost, ko se je treba navaditi na na nov red v denarnici? Je dejstvo, da bodo stare papirnate marke predelane v gnojilo, simbolično? Pred uvedbo realnega evra, ki nas je prej le virtualno strašil, so nekateri napovedovali podražitve dobrin od hrane do transporta. Pa se je res tresla gora in rodila miš? Sprva je bilo nedolžno: ena marka ali pol evra za kavcijo v supermarketovem vozičku. Pozorni smo postali, ko je kolgica za komplet spodnjega perila plačala dvakrat več, kot je obljubljal listek s ceno. “Novi artikli so v evrih,” je bil skop odgovor prodajalke, in to se pred začetkom dvomesečnega "nikogaršnjega ozemlja”, ko marka in evro kot oba ujeta nasprotnika v Tanovičevem filmu igrata igro brez zmagovalca. Tehtnica se nagiba na stran evra, le se dober mesec in marki (pa tudi vsem ostalim nacionalnim valutam v evropski monetarni uniji) bo dokončno odklenkalo. Razen v menjalnicah jih nikjer ne bodo hoteli več videti. “Evro, naš denar,” je naslovni slogan, ki Nemce poziva k čim prejšnjemu sprejetju in poistovetenju le-tega.
V predbožičnem času je po trgovinah
mrgolelo artiklov v obliki in barvi novega denarja. Čokoladice, plastični bankovci, plišasti e-ji, blazine, majice, krožniki in skodelice z motivi z novega plačilnega sredstva,.. še celo kot darilo ob nakupu si lahko dobil čokoladen kovanec prihodnosti. Sladkost življenja? Brezplačne brošure, prospekti, številne medijske permutacije vedno znova ene in iste zgodbe niso mogli zagotovo napovedati, ali bo vse potekalo brez večjih problemov. To je bilo odvisno le od dobre volje Nemcev samih.
Pa so se kar navadili, da namesto z "žensko” nežnostjo (die Mark) trgujejo in plačujejo s trdo, moško roko (der Euro). Da za merico svetlega na mizi ne pustijo več štirih kovancev po eno marko, temveč le enega za dva eura. Da so včasih ob plačilu v trgovinah zmedeni, ko ne vedo več, kako bi tiste "nizke” cene, ki so se prej končale na 99 pfenigov, zdaj prevedli v novo valuto. A se vedno vsi računajo nazaj, v dobre stare marke. V nikomer se še ni ustalila zavest o resnični vrednosti evra in s tem se bo vsaka posamezna nacija le stežka identificirala, saj bo cene zmeraj prevajala nazaj v “svoj” denar. Tako bo evro plesal valček po žepih in glavah zdaj z marko, pa z guldni, šilingi, franki,., dokler ne bo postal gospodar "na
Piše: Mojca Erjavec
svoji zemlji”.
Niti enega evra pa nam ni bilo treba odšteti za najem dvorane z avdio in video opremo ter kuhinjo za večer slovenske dežele in kulture, ki smo ga skupaj s kolegi študenti iz domovine pripravili za profesorje in sošolce. Na Evangeličanski študentski skupnosti nas niso vprašali po veroizpovedi (kot ob prijavi začasnega bivališča na občini) in niso zahtevali pojasnil. Pomoč v taki obliki študentski žep najbolj ceni in spoštuje. Spoštovanje tudi za vse, ki so nam pomagali v kaki drugi obliki, in za nase goste, vse po vrsti - od Katalonca, ki seje poistovetil s slovensko željo po suverenosti lastne države, do dvojezične družinice s hčerkico, otrokom dveh kultur. Bo v dobi vladanja evra kaj takega se možno?
“PR1BEŽNIKI, KDO STE?”
V Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec so predstavili knjigo “PRIBEŽNIKI, KDO STE? (izšla pri Mirovnem inštitutu). Nastala je na podlagi terenske raziskave v centrih za tujce in azilnih domovih v Sloveniji treh avtoric: raziskovalke na Mirovnem inštituti v Ljubljani in absolventka podiplonskega študija komunikologije MOJCE RAJNIK, novinarke Radia Slovenija in podiplomska študentka komunikologije PETRE LESJAK -TUŠEK ter sociologinja in podiplomska študentka sociologije kulture MARTE GREGORČIČ.
Ideja njihovega delaje bila zastavljena širše, kot jo izdaja naslov knjige. Eden od diktatov elitnih držav Evropske zveze je "šengenska” politika, ki
jo izvaja tudi Slovenija. Politika Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, Sektorja za azil in Urada za tujce je do pribežnikov restrektiv-na: pribežnikov ne seznanjajo s pravicami, odvedejo jih najprej na policijske postaje in jih tam zaslišujejo, brez obrazložitev jih vozijo v Centre za tujce po Sloveniji, kjer jih zapirajo v brezzračne kletne prostore in kjer živijo v nemogočih življenjskih pogojih.
Avtorice knjige “Pribežniki, kdo ste?" so povedale tudi, da pribežniki v Slovenijo prihajajo iz različnih delov sveta. Želele so razbiti našo stereotipno predstavo, da so ti ljudje ekonomski emigranti, katerim je cilj življenje v Zahodni Evropi. Ne, kajti izkazalo seje, daje mnogo pribežnikov političnih,
ki se želijo izviti iz enoumja, politične represije in vojn. Večina od njih je izobraženih. Raziskava, ki je osnova knjige, je pokazala, da ima kar 10 % pribežnikov fakultetno izobrazbo, nezaposlenih je bilo le 10 %. Več kot 80 % jih govori vsaj en tuj jezik, več kot 20 jih govori tri in več tujih jezikov. Rezultat lanskoletnih dezinformacij, ko so po besedah avtoric knjige javni mediji pribežnike krivično predstavljali kot grožnjo slovenstvu, je stopnjevanje ksenofobičnih čustev, ki so neosno-vana, pravzaprav, pravijo, so osnovana na strahu in neznanju.
Knjiga je vsekakor zelo vredna, da jo vzamemo v roke in jo preberemo.
AJDA PRISLAN
Oglasno besedilo:
PRODAJNE NOVOSTI ZAVAROVALNICE MARIBOR
V	ZM PE Podružnici Slovenj Gradec z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo poslovno leto 2001 dobro zaključili. Plan prodaje neživljenjskih zavarovanj smo celo nekoliko presegli, medtem ko pri doseganju plana prodaje življenjskih zavarovanj malenkost zaostajamo. Tržimo dober produkt življenjskega zavarovanja, to je Zlato naložbo. Prepričani smo, daje manjša rast prodaje v preteklem letu bolj odraz zmede v slovenskem prostoru na račun sprememb pokojninske zakonodaje, ki jim je sledila pestra ponudba dodatnih prostovoljnih pokojninskih zavarovanj. Ljudje se težko odločajo, katero obliko zavarovanja izbrati in odločitev o sklenitvi ene ali druge oblike osebnega zavarovanja odlagajo nekam v prihodnost.
Zavarovalnica Maribor je tudi v letu 2001 ostala vodilna zavarovalnica na Koroškem, na kar smo - v zasičenosti trga s tovrstno ponudbo - zaposleni v PE Slovenj Gradec ponosni. Naj izkoristim to priložnost in se zavarovancem za izkazano zaupanje in lojalnost iskreno zahvalim.
Časi, ko so ljudje izbiro zavarovalnice prepuščali naključju, so minili. Tudi višina zavarovalne premije ni več izključno odločujoč dejavnik pri izbiri zavarovalnice. Danes štejejo kvaliteta ponudbe in strokovnost storitve, pri čemer je enako pomembna strokovnost ob prodaji kot ob reševanju škodnih primerov. Vse našteto nam zagotavlja le ohranjanje doseženega položaja. Za preseganje le-tega pa je bistvenega pomena naša prilagodljivost hitro spreminjajočim se potrebam in zahtevam zavarovancev.
V	Zavarovalnici Maribor d.d. se tega zavedamo in željam zavarovancev sledimo z
izboljšavami obstoječih zavarovalnih produktov ter hkrati intenzivno razvijamo nove. Med izboljšavami zavarovalnih produktov vsekakor velja omeniti individualno premoženjsko zavarovanje, ki smo mu dodali novost - možnost zavarovanja na novo vrednost, pri katerem zavarovancu ob škodi poškodovane stvari nadomestimo z novimi. Prav tako smo v preteklem letu posodobili avtomobilsko kasko zavarovanje, govorimo o “modrem kasku”.
Izboljšan produkt avtomobilskega kasko zavarovanja vključuje novost, to je "24-urno pomoč na cesti" v vseh državah članicah zelene karte, ki zavarovancu zagotavlja
brezplačno tehnično, zdravniško in pravno pomoč v primeru prometne nesreče ali mehanske okvare. Od 1. januarja letošnjega leta je moč zavarovanje “24-urne pomoči na cesti” skleniti tudi pri sklepanju obveznega avtomobilskega zavarovanja. Paleti osebnih zavarovanj smo v ZM konec lanskega leta dodali dve novosti, to je zavarovanje “zlata jesen” in “turistično zavarovanje z vključeno asistenco”. Pri prvi novosti gre za ugodno obliko življenjskega zavarovanja za osebe, ki so starejše od 50 let. Turistična zavarovanja z asistenco v tujini lahko sklenete za potovanja do enega leta. S sklenitvijo tega zavarovanja boste velik del nevarnosti, ki vas lahko na dopustu doletijo, prenesli na zavarovalnico. Govorimo o povrnitvi stroškov izgubljene prtljage, o stroških zdravljenja v tuji bolnišnici, o pravni pomoči v boju z “lokalnimi pravnimi mlini” itd.
V pestri ponudbi imamo od 1. 1. 2002 še novost, ki je doslej v Sloveniji nismo poznali, in sicer zavarovanje “izgube vrednosti vozila”. S sklenitvijo tega zavarovanja vam omogočamo nadomestitev izgube vozila z ustreznim novim vozilom. Zavarovanje izgube vrednosti vozila namreč pomeni, da ste zavarovali razliko med tržno (prodajno) vrednostjo za normalno rabljeno vozilo, določeno po sistemu Eurotax in fakturno (nerevalorizirano) vrednostjo vozila.
Nanizali smo kar nekaj zanimivih novosti v naši ponudbi in vas, verjamemo, vzpodbudili, da se boste oglasili pri nas in zahtevali podrobnejše informacije. Z veseljem vas pričakujemo!
IZBERITE MODRO SVOJO POT!
D. J . BOŠTJAN:
TO GLASBO RAD ŽIVIM
Zaenkrat se verjetno starši in drugi niti ne zavedajo, da ta glasba zna potegniti vase še marsikoga. Mora obstajati en center, kjer se bomo nahajali vsi skupaj! ... Diskoteke jemljejo house, ker je to trend glasba. Za malo bolj zahtevno, ki za diskoteke ni primerna, pa bomo še naprej delali partyje takšne, kot se spodobi!
Boštjan Zinko je Ljubljančan, ki že skoraj desetletje živi na Ravnah na Koroškem. Star je 34 let. Njegova osnovna dejavnost je sicer frizerstvo, vendar je njegova ljubezen usmerjena tudi v glasbo. Nekako se je zgodilo, da je postal dee djay. Ob tem mu ni cilj, pravi, zaslužiti denar. Vsekakor ljubezen do elektronike kar žari iz njega, zato mu popolnoma verjamem, ko iskreno in preprosto pove: -To glasbo rad živim". Kako ustvarja in kako vidi elektronsko glasbeno situacijo doma in v Sloveniji? Začela sva takole:
»Ljubiteljsko se ukvarjam s poslušanjem in vrtenjem glasbe. Rad poslušam, rad vrtim. Rad sem z ljudmi, ki poslušajo elektronsko glasbo. Povedati moram tudi, da imam družino.«
Omenil sl, da si glasbo začel vrteti na zasebnih žurih, na privat partyjih...
»Seveda. Smo ekipa, predvsem ljudje iz Radelj. Že približno šest let zapored smo trikrat na leto imeli takšne privat zadeve in tam sem čisto spontano začel vrteti glasbo. K zabavi je namreč spadala dobra glasba. In kdo jo bo sukal? Posamezniki smo bili za to vedno na razpolago.«
Torej tako se je začelo didžejanje razvijati pri tebi. Kakšen pa je tvoj glasbeni okus?
»Vse zvrsti techno glasbe, če vzamem techno kot okvir: house, techno kot tak, trance... Pravzaprav imam rad vse, a sem malo bolj nagnjen k hard (bolj energični) kot pa k nežni glasbi. To glasbo rad vrtim. To glasbo rad živim. Torej: hard house, progresive house, breakbeat trance, breakbeat house.»
In kaj pomeni tvoja trditev, da to glasbo živiš?
»Težko je povedati. Živim, pravim, ker mi je ta glasba, ki jo morda redki razumemo, v srcu. Eni je ne priznavajo, eni jo priznavajo, to je zdaj relativno. Sam jo imam rad z vsem srcem in jo poslušam verjetno že od takrat, ko se je v Sloveniji vse skupaj začelo. Od samega začetka techna, od Gaviolija naprej, do danes, ko je trend predvsem house. Kar se tiče drugih zvrsti pa, kot sem že prej omenil, če je priložnost in če mi publika dovoli, jih zavrtim.«
Praviš, da nekateri to elektronsko glasbo sprejemajo, nekateri odklanjajo. Kakšni so argumenti za eno in drugo? Kaj meniš, zakaj nekateri to glasbo odklanjajo?
»Glasba je, bi rekel, za nekatere zelo monotona, nerazumljiva, ne zastopijo, kaj se tu sploh dogaja. S to glasbo je povezanih še mnogo drugih stvari. Veliko se govori o drogah. A to so predsodki, kajti droga je prisotna v vseh glasbenih zvrsteh. Moram pa reči, da je zame te vrste publika (publika elektronske glasbe, op.p) najbolj prijetna, kar jih obstaja, najbolj mirna. Prečudoviti so občutki, ko so vsi v tem kot eden in imajo to glasbo radi. Seveda se ne sme križati z drugimi ljudmi, ki tega nimajo radi, kajti pride do težkih nasprotij in takrat nikjer ni dobro. Nikjer.«
Zakaj pa elektronsko glasbo ljubiš ti?
»Že prej nikoli nisem poslušal rocka, kar ne pomeni, da ga ne cenim. Ampak ta glasba, techno, house, trance, je neko osebno izražanje, se pravi osebno doživetje. Doživiš ga več ali manj individualno. In če vidiš, da je tudi drugim všeč, je tebi še toliko bolj všeč. Ob tem se dogaja, da je to množična evforija. Ko je res dobro, je dobro vsem in nekako iz tega ne moreš več ven. Že sama glasba po sebi je kot neke vrste mamilo in, ko se tega enkrat držiš, ne gre več nikamor. Glasba je čudovita, ne morem reči
drugače.«
Naj preideva od ljudi, ki to glasbo konzumirajo, poslušajo, k tebi kot dee jayu, kot posredniku. Kakšna je ta vloga? Praviš, da so ljudje povezani. Kaj pa ti kot dee djay, kako si ti povezan z njimi?
»Prevsem bi bil rad povezan enako, kot bi bil med njimi. Rad bi poslušal enako glasbo, kot jo poslušajo oni. Morda ravno zato naši partyji zmeraj uspejo.«
Kako bi lahko opisal tak party iz tvojega didžejskega vidika?
»Glasbo je treba pripraviti. Ve se, katera zvrst se bo vrtela,in tega trenda se moraš držati. V nekaj urah moraš povedati svojo zgodbo. To zgodbo občinstvo oceni. Če dobro zveni, če je dobro povezano, je vse dobro,...in če imaš zadostno število poslušalcev in če je party dobro organiziran.«
Kako ti povezuješ glasbo? Kako narediš zgodbico?
»Ne moreš začeti s hard zadevo. Ko vidiš, da se navdušenje nad glasbo stopnjuje, dalje stopnjuješ tudi glasbo in ta ritem moraš držati, dokler je mogoče. Repertoar glasbe, tvoja zaloga glasbe ti mora to omogočati. Če je imaš premalo, spustiš zraven še koga drugega, ki ima pripravljen dober »set«, dobro zgodbo. In pustiš, da gre dober party naprej.«
Od kod vrtiš glasbo. S CD-plošč ali z vinilov?
»Vinilov imam zdaj še premalo, da bi lahko izvedel en dober tri urni set. Glasbo dobivam iz Londona. To je najnovejša glasba, ki je še ni na ploščah, niti je ne moreš kupiti. In izgleda, da lahko uspe tudi s CD-jev spraviti skupaj dober set. Seveda je sama digitalna zadeva malo težja pri miksanju, ampak če se potrudiš in ogromno treniraš, tudi gre. A na razpolago nimaš toliko časa kot pri vinilih. Pri vinilih se zgodi tudi to, da je lahko kak party malo preveč monoton. Plošče so namreč narejene drugače kot CD-ji. Že sam komad (pesem, op. p) je na primer na CD-plošči narejen tako, da pritegne ljudi. Že samo eden. Naloga dee jayaje le, da spravi naslednjega noter, in stvar zaživi tako, kot je treba.«
Ali lahko našteješ nekaj izvajalcev, nekaj dee djayev oz. producentov, ki jih kupuješ in vrtiš na partyjih?
»Če govorim o breakbeat tranceu, kar je moja najljubša zvrst, moram omeniti Deep Dish, Tirno
Maas. V housu moram reči Tom Novy, pred kratkim je bil pri nas tudi Amerikanec Dave Morales. Seveda se med sabo zelo razlikujejo. Ker rad z vseh koncev in krajev pobiram to glasbo, producentov ne morem vseh poznati, ker jih je ogromno mnogo.«
Če se vrneva malo nazaj k izvajanju seta, kako povežeš glasbo med sabo? Kakšna je tvoja tehnika? Kako skombiniraš skupaj dve pesmi?
»To verjetno ni prevelika skrivnost. Pri vinilih se lovi na ritem, čakaš, loviš ritem, uloviš naslednjega, ga spustiš. Lahko dve vinilni plošči istočasno zalaufata. Pri digitalu lahko počneš podobno, vendar imaš tam na razpolago tudi razna dodajanja na primer vokalov, ki jih na vinilu ne moreš kar tako. Oziroma začneš lahko momentalno, presekaš enega in drugega, seveda mora biti zopet v nekem določenem ritmu, da ga ne izgubiš. Ker je ritem na partyjih poglavitna zadeva. Če se ti zalomi, ni dobro.«
To pomeni, da moraš zelo dobro slišati...
»Seveda. Slišiš zunaj, slišiš na slušalke, vsak ima svojo tehniko poslušanja. Sam zelo rad spremljam, kaj se dogaja zunaj, tako da nimam neprestano slušalk na glavi. Na enem ušesu pa jih imam skoraj zmeraj.«
Prihajaš iz Ljubljane, živiš na Ravnah, poznaš slovensko techno in house oz. elektronsko sceno, poznaš sceno v svetu, kajti bil si že marsikje v tujini, pa malo predstavi vsesplošno slovensko situacijo!
»Trenutno v Sloveniji prednjači Ljubljana, saj imajo ogromno klubske scene. Toda Ljubljana je predmet zase tako, kot je predmet zase Ambasada Gavioli v Izoli. Na Obali se je pravzaprav vse skupaj začelo. Partyji v Ambasadi so čudoviti še danes, če pride kak dober dee djay. Več ali manj pa se house scena dogaja v vseh večjih diskotekah v Sloveniji, tako da težko govorim, kajti ne morem spremljati vsake diskoteke, kaj se v njej dogaja. Kar se organizira večjega, je tudi v Celju, potem pa je v Sloveniji že konec. Mislim, da je bilo včasih tega malo več, kot je danes, sploh pa hard variante. House je danes trend glasba in diskotekam niti ni preostalo kaj drugega, kot da jo vzamejo v svoj objem, ker vidijo, da je v tem njihova prihodnost. Za bolj zahtevno publiko pa so partyji, kot so npr. v Celju, v Ambasadi v Izoli. Tam je bolj hard zadeva in tja pride tudi publika, ki to rada posluša. House pa danes za širše občinstvo delajo diskoteke. Vsi radi poslušajo to (house, op. p) glasbo, tudi tisti, ki niso neki »tehničarji«. Kajti vsebuje mnogo vokalov in je zelo poslušljiva.«
Prej sva se pogovarjala o poslušalcih in omenil sl, da so uživalci elektronske glasbe (techna, housa, drum'n’bass ipd.) najbolj zahtevno poslušalstvo. Ali
lahko to razložiš?
»Da. Težko jim je ugoditi na vseh področjih: npr. ozvočenje in sam dee djay. Ne more nastopiti en sam dee djay. Ljudje morajo zaupati organizatorju, morajo zaupati dee djayu, morajo zaupati samemu prostoru. Te zadeve zelo spremlja policija, vedno lahko prideš v navzkriž z zakonom. Zato pravim, takšno publiko spraviti skupaj je zelo težko. To je popolnoma nekaj drugega kot v diskoteki, ki se odpre ob 22h in kdor pride, pride.«
Verjetno misliš, da ti poslušalci zahtevajo kakovost, niso zadovoljni z vsem, da ni vse dobro...
»Seveda, vsekakor ni vse dobro. Ne moreš kupiti česarkoli, ne moreš kar povprek kupovati plošče in jih potem vrteti. Moraš videti, kaj je ljudem všeč, in vedeti, kaj je všeč tebi. Obstaja en rang, ki je všeč dee djayu in publiki. 16, 17 ali 18 let stari obiskovalci partyjev bi morda celo noč radi imeli techno, malo starejši bi kak trance ali hard house, še starejši, jaz jim pravim »zmatrani rejverji«, oni vsekakor želijo house. Na partije pridejo in eni in drugi in težko jih je zadovoljiti. Če bi celo noč vrteli strogi techno, bi imeli morda mladince srečne, ostali bi šli pa domov. Zato je težko. Techno party je nekaj zase in se dela za točno določeno publiko. Tam je malo ta pravih houserjev. Na partyju pač delaš vse z občutkom do ljudi. Včasih si malo razočaran, ker jih ne popelješ v pravi svet. Včasih pridejo z nekimi glasbenimi željami, ki na partyjih absolutno odpadejo. Na partyjih ne moreš upoštevati glasbenih želja, ker zrušiš cel sistem.«
To pomeni, da moraš imeti razvit občutek za ljudi in reakcije spontane, pa prilagajanje trenutni situaciji...
»Če se že toliko let ukvarjaš s to glasbo in doživiš mnogo partyjev, hodiš po svetu in vidiš, kaj se dogaja drugod, ta občutek sam po sebi pride in točno veš, kaj kdo hoče imeti.«
Spomni se, kdaj in kje je bilo tebi najlepše...
»Seveda so bili zame najlepši partyji v Ambasadi Gavioli, vsaka jim čast. Najboljši festival pa je bil v Novi Gorici. Mogoče mi je zato najbolj všeč, ker je bil prvič tako velik festival. Takrat sem še zelo rad poslušal trance, ki je bil zelo zelo popularen, zelo lepa glasba je bila. Kasneje pa, ko vse takšne dobre stvari daš skoz, ko doživiš najboljše, še sam postaneš zahteven, včasih tudi zoprn in izbirčen. Zato je še kar težko najti kak dober party. In včasih se zgodi, da se nikjer ničesar ne dogaja...«
Šele zdaj si mi odgovoril na vprašanje, na katerega odgovor sem te hotela navesti: zakaj so poslušalci elektronske glasbe pravzaprav zahtevni. Pa preskočiva na naše kraje! Kako vidiš Koroško v tej
elektronskoglasbeni sceni danes?
»Koroška je verjetno zadnji del, zadnji košček Slovenije, kjer se je to začelo razvijati. Moram priznati, da je to Slovenj Gradec že dolgo gojil, mnogo prej kot Ravne. Tu so še Radlje ob Dravi. Z njimi, »radeljska ekipa« jim pravim, sem veliko prepotoval ter organiziral in doživljal zasebne partyje. Ker drugače ni bilo mogoče. Nismo mogli iti vsak konec tedna v Izolo. Pa smo namesto praznovanj rojstnih dnevov organizirali kak dober party. To pa je vse, kar seje dogajalo v zadnjih štirih letih na Koroškem. Da seje ta scena prenesla tudi na Koroško, se moramo zahvaliti mlajši generaciji, ki vzpodbujajo to glasbo, jo imajo radi. Če njih ne bi bilo, morda na Koroškem še danes ne bi bilo ničesar veselega za nas.«
Kaj pa prihodnost? Kakšne se ti zdijo razmere, da bi se na Koroškem, na zadnjem ozemlju v Sloveniji, kjer tega še ni, doživljanje elektronske glasbe razvilo?
»Ja, možnosti so. Saj pravim: na partyje smo hodili po ekipah. Ena, radeljska, smo hodili tja, Slovenjgradčani so hodili drugam. Danes moraš biti zelo sposoben, da ti uspe te dve ekipi dobiti skupaj. Ali drugače povedano: moraš biti tak organizator, ki ti zaupajo obe strani. Takšne situacije ni v Sloveniji nikjer, ker so vsepovsod hodili na ena in določena mesta. Mi s Koroške pa smo se vozili zdaj tja, drugič tja, tretjič spet drugam. Nismo imeli svoje diskoteke. Niti v Atlantidi v Slovenj Gradcu. Nikjer se ni to dogajalo. V SG, na letališču, so bili neki poskusi, v povojih, bolj težavno, še kar muka je bila.«
Ali bodo predsodki okolice dovolj močni, da bodo preprečili razvoj elektronske scene pri nas?
»Zaenkrat se verjetno starši in drugi niti ne zavedajo, da ta glasba zna potegniti vase še marsikoga. Vendar apeliram na njih, da s to glasbo ni povezano vse, kar je slabo, kakor se piše po časopisih. Seveda je slabega v elektronski sceni ravno toliko, kolikor ga je na rock festivalih in drugih glasbenih dogodkih. Ampak, če ne bi imeli radi te glasbe, tam ne bi bili, to je jasno. Techna, housa in podobne elektronike ne more poslušati vsak. Na Koroškem se je zdaj začelo razvijati. Partyji so skoraj vsako soboto po diskotekah, v Jollyju, Cam klubu, poskusili so tudi v Mežici. V Slovenj Gradcu verjetno s težkim srcem čakajo svojo diskoteko, da jim bo kaj takšnega tudi malo bližje. Zdaj se vsake toliko časa selijo na Kope, vendar seliti se, to ni pravo. Mora obstajati en center, kjer se bomo nahajali vsi skupaj! Diskoteke pa to jemljejo, ker je to trend glasba. Za malo bolj zahtevno glasbo, ki za diskoteke ni primerna, pa bomo še naprej delali partyje takšne, kot se spodobi.
Ajda Prislan
RAVNE POTREBUJEJO NOV BAZEN
Nedavni mednarodni plavalni miting “Ravne 2002" je na površje ponovno naplavil problem infrastrukture, natančneje, petdeset-metrskega bazena. Trenutno je na Ravnah na razpolago zimski petindvajsetmetrski bazen, ki pa bo počasi dopolnil 35 let. Sicer so ga v tem času obnovili, a ne povečali. Kapacitete ostajajo enake, ob dejstvu, da so že pred časom na Ravnah zaprli večji letni bazen, je tako zdajšnji bazen edini, ki je primeren za treninge, kakor tudi za rekreacijo na Koroškem.
Da je potreben večji bazen, je še posebej občutiti v času letnih in zimskih počitnic, ko je bazen zaseden do zadnjega kotička. Trenutna skupina plavalcev ravenskega Fužinarja za zimski bazen s štirimi progami pomeni maksimum, saj za kvaliteten trening več otrok preprosto ne more v eno progo. Po mnenju predsednika kluba Mirana Kosa sta rešitvi dve. Prva je v povečanju časa treninga v bazenu, ki pa je že sedaj namenjen rekreativnim plavalcev in v dopoldanskih urah dijakom Gimnazije Ravne. Navsezadnje je bazen edini na Koroškem, v njem pa treninge opravljajo tudi plavalci iz sosednje Avstrije. Dolgoročna rešitev je tako samo ena. “Dolgoročnejša rešitev bi vsekakor bila nov bazen. Mi smo v tej smeri začeli delati že pred časom. Pridobili smo idejni projekt, samo idejo pa smo predstavili tudi občinskemu svetu občine Ravne na Koroškem. Moj občutek je, da je javno mnenje naklonjeno petdesetmetrskemu bazenu, vsi skupaj pa se bomo morali potruditi, da bomo zagotovili ustrezne vire, ne samo za izgradnjo bazena, ampak tudi za nadaljnje funkcioniranje. Zaenkrat smo samo še pri ideji, sam pa seveda upam in si želim, da jo bomo uspeli s skupnimi močmi realizirati.”
PLAVALCI V SAMEM VRHU
Plavanje spada med vodilne športe, plavalni klub Fužinar pa med klube z najboljšo organizacijo in s številno mlado selekcijo. Dokaz zglednega dela je vsekakor tudi v podatku, da sta v klubu redno zaposlena dva profesionalna trenerja, ki večino delata predvsem z mladimi.
“Po daljši stagnaciji se je kvaliteta začela ponovno dvigovati. Začeli smo z intenzivnim delom z mladimi, tako da že iz vrst predšolskih otrok iščemo talente. S tem bi kasneje zopet dvignili plavanje na takšen nivo, kakršen je pred leti na Ravnah že bil. Trenutno vadi šest skupin, kar je čez sto mladih plavalcev. Poleg dveh profesionalnih trenerjev, dva delujeta honorarno. Za večjo in širšo selekcijo pa bi morali imeti več prostora in tudi več ur treninga. Bazen je trenutno občutno premajhen,” je dejal vodja strokovnega dela kluba Henrik Medvešek. Kljub temu je kvaliteta ravenskih plavalcev na visokem nivoju predvsem pri mlajših kategorijah, v klubu pa pričakujejo, da se bodo v zelo kratkem času začeli v sam vrh slovenskega plavanja uvrščati tudi med ekipami. V lanskem letu so plavalci Fužinarja na zimskih in letnih državnih prvenstvih osvojili 52 kolajn, kar je vsekakor spodbudno za prihodnost plavanja.
“Za še boljše in kvalitetnejšo delo pa bi morali imeti drugačne pogoje za trening. Slednji so pozimi dokaj dobri, problem pa nastane v poletni sezoni, ko se začne vadba in seveda tekmovanja v 50m bazenih. Vrsto let se že govori o tem, da je na Ravnah potreben nov letni bazen, seveda ne samo za potrebe plavalcev, ampak tudi za potrebe občanov. Kraj, kakršne so Ravne, znan po tradiciji športa, bazen seveda potrebuje.”
O sami izgradnji bazena se na Ravnah govori že vrsto let. Slednji naj bi stal v sklopu športnega parka, ki trenutno zajema nogometni stadion, atletsko stezo z umetno maso, smučišče, trim stezo, telovadnico, kegljišče, tenis igrišča in že omenjeni zimski bazen.
“Bazen bi bil revolucionarna pridobitev za kraj kakor tudi za širše območje. S tem bi imeli občani Raven možnost rekreirati se na drugačen način, kapacitete bi bile bistveno večje. Plavanje je, kar se rekreacije tiče, v vzponu. Bazen bi pomenil tudi odlično možnost za druženje, za organizacijo raznih prireditev, za marsikoga pa tudi morje. Vsekakor pa bi bil petdesetmetrski bazen za sam šport več kot dobrodošel, saj bi imeli možnost razširitve baze. Ocenjujem, da so naše meje nekje med 200 in 250 mladimi plavalci. Seveda pa bi moralo vse delovati. Tako zadostno številko
rekreativcev kot tudi plavalcev. Po ideji, ki smo jo razvili, bi bili predvideni stroški minimalni”, je dejal Kos, ki meni, da je trenutna klima sila primerna, saj se bo v Sloveniji pospešeno gradila podobna infrastruktura, ki je že pošteno načeta.
“Mislim, da tako kot je izgradnja bazena realna trenutno, še ni bila in tudi dolgo ne bo. V projektu, ki smo ga zastavili na skromnih osnovah, bi izgradnja stala okoli 2, 5 milijona nemških mark. Od tega bi bilo možno blizu petdeset odstotkov pridobiti iz državnih sredstev, seveda na osnovi izvedenih postopkov in izbora države. Ravne so predvidene kot regijski plavalni center in ravno regijski centri bodo imeli prednost pri financiranju. Seveda pa brez lastne soudeležbe država ne pomaga in tudi ne bo pomagala. Ravno zato je pomembno, da pridobimo lastna sredstva. Osebno menim, da če uspemo pridobiti med sedemdeset in sto milijoni lastnih sredstev, bi uspeli v zelo kratkem času pridobiti bazen”.
Zimski bazen je trenutno pod upravljanjem Športnega zavoda Ravne. Direktor zavoda Zdravko Kotnik o novem bazenu meni: "Potrebe po novem bazenu zagotovo so. Plavanje kot rekreacija je v vzponu, prav tako tekmovalno plavanje. Seveda pa je racionalnost odprtega letnega bazena vprašljiva, saj moramo upoštevati tako ekonomski vidik, kakor tudi klimatske razmere na tem območju." Kljub po mnenju Kotnika vprašljivi racionalnosti odprtega letnega bazena slednji izgradnji ne nasprotuje: “Načelno nisem proti izgradnji bazena, sem prej med tistimi, ki bi radi videli nov bazen. Potrebno pa bi bilo v samem projektu natančno zastaviti samo vzdrževanje in stroške povezane s tem". Tako Kotnik, ki pa realno novega bazena še ne pričakuje.
Bogdan Tušek
DARILO KOROŠKIH PODJETIJ
TINI MAŽE
Za notesnik so prispevali:
KOPA d.d. Slovenj Gradec, TGS d.o.o. Slovenj Gradec
MPI d.o.o. Žerjav, STO d.o.o. Ravne na Koroškem
Mladi koroški smučarki želimo uspešen nastop na bližnjih olimpijskih igrah v SALI LAKE 2002.
Lokostrelci že tekmujejo
Vsi starejši ali srednje stari Mučani vedo, da imamo pri nas enega od najstarejših lokostrelskih klubov v Sloveniji. Namreč naš taborniški odred, danes mu pravimo rod, je ustanovil Lokostrelski klub že pred davnimi štiridesetimi leti. Daleč je to, kajne. In od takrat dalje potekajo večje ali manjše aktivnosti, klub pa se je razširil tudi na območje Vuzenice, kjer so doma izjemni lokostrelci.
Letošnje prvo srečanje mojstrov loka in
puščice so organizirali vrstniki z Raven na Koroškem. V lepem, toda mrzlem januarskem popoldnevom so pomerili svoje moči in znanje v lovski disciplini pri Ivartniku.
Naj vam zaupamo, da je tokrat zmagovalec doma z Mute. Gospod Mešl s Risovega je namreč dominantno premagal vse tekmovalce in dosegel prvo koroško zmago v letu 2002. Da ne bomo preskromni, z golim lokom je bil med boljšimi tudi Emil Dobnik iz
Spodnje Mute.
Če se morda ob tem spomnite na odličnega strelca Klemena iz Vuzenice, naj vam zaupamo, da je tokrat imel v rokah sodnike, ki so tekmo brez zapetljajev pripeljali k veselemu koncu. In na kraju je bilo ob vseh odstreljenih kapitalcih, moči so namreč merili v lovskih disciplinah, tudi na mizah vsega dovolj in bilo je presneto veselo.
K. Vaiti
DUŠAN JONTES NIZA USPEHE Z VLEČNIMI PSI
Slovenjgradčan Dušan Jontes se vse bolj uveljavlja na mednarodnih tekmovanjih v športni panogi vlečnih psov, panogi, katera je pri nas manj znana in temu primerno za medije manj privlačna. Drugače je v zahodnoevropskih državah, kjer prireditve na snežnih poljanah privabljajo številne tekmovalce, ki gledalce navdušujejo z atraktivnimi “dirkami”.
Že lansko leto je Jontes dosegal dobre uspehe s svojimi štirinožnimi prijatelji, v
letošnjem januarju pa je zablestel kar na dveh odmevnih dvodnevnih prireditvah. Najprej je na odprtem mednarodnem prvenstvu pasjih vpreg blizu Garmisch -Partenkirchna v Nemčiji osvojil naslov prvaka Bavarske, čez štirinajst dni, 19. in 20. januarja, pa je na podobnem tekmovanju v nemškem Buchenbergu znova dosegel imeniten uspeh.
Tokrat je skupno nastopilo kar 190 tekmovalcev in tekmovalk in Slovenjgradčan
Dušan Jontes je v konkurenci kar 64 tekmovalcev osvojil 4. mesto v kategoriji štirje vlečni psi, in sicer v sprintu na 2 x 9 km dolgi progi. Le pet sekund je zaostal za tret-jeuvrščenim tekmovalcem. Zmagal je evropski prvak Zdenek Kolar iz Češke.
Uspeh Dušana Jontesa je dopolnila še njegova 17-letna hčerka Katja, ki je v kategoriji mlajših tekmovalcev in tekmovalk (dva vlečna psa) prepričljivo zmagala.
/. M.
Kegljanje:
Belaj in Žvikartova prvaka Koroške
V času prvenstvenega premora so tekmovalci in tekmovalke koroških klubov opravili na štirih kegljiščih regijsko prvenstvo Koroške za posameznike in dvojice. Pri moških je pričakovano naslov prvaka pripadel Silvu Belaju, članu prvoligaškega kluba Elektrarne Dravograd, ki je za osem kegljev prehitel tekmovalca Korotana Iva Mlakarja. Tretji je bil Vojko Belaj (EL Dravograd) in četrti Bojan Golob (Korotan).
Vsi so se uvrstili na državno prvenstvo. Med dvojicami sta slavila kegljača prevaljskega kluba B. Golob in I. Mlakar pred Dravograjčanoma V. Belaj - Vovk in Sonjak - T. Golob (Korotan).
Med ženskami je slavila kegljačica slovenjgraškega kluba Gradnje IGEM Bernarda Žvikart, ki je bila po treh nastopih le za kegelj boljša od klubske kolegice Majde Repanšek. Sledita Darinka Verhovnik
(Gradnje IGEM) in Ivanka Sabljar (Korotan). Vse štiri tekmovalke imajo pravico nastopa na prvenstvu Slovenije.
Tudi med pari so imele največ uspeha varovanke trenerja slovenjgraškega kluba Ivana Goričana. Zmagali sta Žvikartova in Verhovnikova pred Repanškovo in Pihlerjevo, tretje mesto pa je pripadlo kegl-jačicam Korotana Sabljarjevi in Verboletovi.
/. M.
Prevalje
Pokal občine mladincem Aluminija in kadetom Dravograda
Kadetska ekipa Dravograda in mladinska vrsta Aluminija iz Kidričevega sta postali letošnji zmagovalki že tretjega turnirja v malem nogometu za pokal občine Prevalje, ki so ga 19. in 20. januarja vzorno izpeljali športni delavci ND Korotan. Prvega dne je potekal turnir kadetskih ekip. Prijavljenih je bilo kar 16 ekip iz vse Slovenije. Po predtekmovanju v štirih skupinah so se v finalne boje uvrstile ekipe Rudarja Velenje, Korotana I. ter prva in tretja ekipa Dravograda. V polfinalu so Velenjčani ugnali Prevaljčane z 2:1, prva ekipa Dravograda pa tretjo ekipo istega kluba s 5:0.
Izjemno zanimiv finalni obračun je pripadel Dravograjčanom, ki so s 3:2 premagali ekipo Rudarja. Poleg zmagovalne ekipe so pokale prejeli še najboljši posamezniki: igralec Žiga Kljajič (Dravograd), strelec Mirnes Pešič (Rudar) in vratar Nejc Pušnik (Korotan).
Drugi dan je nastopilo še dvanajst mladinskih ekip, v finale pa so se prebile ekipe Aluminija iz Kidričevega, Rudarja iz Velenja in Jarenine. Slednji so v svoji skupini po kazenskih strelih premagali favorizirane Dravograjčane in jim preprečili pot v sklepni del tekmovanja. V finalu je mladinska ekipa
Aluminija premagala Jarenino ter Rudar ter osvojila 1. mesto. Drugi so bili Velenjčani, ki so z 2:0 ugnali ekipo Jarenine.
Po mnenju strokovne žirije je bil najboljši igralec turnirja Boris Kaisesberger, najboljši strelec Rok Letonja (oba Aluminij) in najboljši vratar David Košnik (Jarenina). Med finalnimi boji je bil v dvorani pri OŠ Franja Goloba na Prevaljah še eksibicijski nastop veteranskih ekip Korotana in Dravograda. Zmagali so Dravograjčani z goloma Riharda Veršovnika in Darka Žižka, za gostitelje pa je bil strelec Kozlar.
I.M.
NAJBOLJŠA MANKOČ IN KUMPREJEVA
Tudi letošnji mednarodni plavalni miting “Ravne 2002” so zaznamovale tri stvari: dobra organizacija, številna udeležba mladih plavalcev in nastop svetovnega rekorderja Petra Mankoča. Na mitingu je nastopilo 187 plavalcev iz sedmih držav: Avstrije, Italije, BIH, Hrvaške, Madžarske, Nemčije in Slovenije.
Po pričakovanju je v seštevku treh najboljših rezultatov v absolutni kategoriji slavil Peter Mankoč. Slednji je zmagal na lOOm prosto, lOOm delfin in 200m mešano. Pri dekletih je bila najuspešnejša domačinka Tanja Kumprej, ki je v svoji kategorija kar petkrat stala na najvišji stopnički, enkrat pa je bila druga.
Po posameznik kategorijah so v seštevku treh najboljših rezultatov slavili: Tanja Kumprej (Fužinar), Lavra Babič (Radovljica), Nina Cesar (Radovljica) in Ana Stankovič (Ljubljana) pri dekletih, ter Peter Mankoč (Ilirija), Jure Zdešar (Ilirija), Filippo Furlan (Montebelluna) in Damir Dugonjič (Fužinar) pri fantih.
Med domačimi plavalci so na stopničkah stali: Damir Dugonjič je štirikrat zasedel prvo mesto, dvakrat pa je bil drugi. Iztok Martinčič je bil po enkrat prvi in tretji,
Andrej Sovič dvakrat prvi, Lovro Šuler
dvakrat tretji Simon Strmšek pa po enkrat prvi in tretji.
Med dekleti sta se poleg Kumprejeve na
stopničke povzpeli še Suzana Tahiri, ki je bila dvakrat druga in Gabrijela Golob, ki je zasedla eno tretje mesto.
Predsednik kluba Miran Kos je bil s potekom mitinga razumljivo zadovoljen: “Miting je za naše plavanje najpomembnejši dogodek saj lahko tako preverimo sposobnosti organizacije ljudi v klubu in sodniškega zbora. V ospredju ni doseganje vrhunskih rezultatov, ker je na žalost termin postavljen v obdobje, ko plavalci niso v vrhunski formi, pomeni pa obilo druženja in, kar je po mojem najpomembnejše, same promocije plavalnega športa".
Bogdan Tušek
Karate klub Ravne:
VODILNI V SLOVENIJI
Mojstra karateja l.DAN Karate klub Ravne je bogatejši za dva mojstra karateja črni pas l.DAN. Silvo Velički in Ivo Korošec sta v decembru odlično opravila izpit. Silvo je član kluba že devet let, Ivo pa je vadil karate že v 80. letih pri mojstru Takashiju. Sta člana Svetovnega Shoto-kan inštituta, ki zagotavlja njuno na nadaljno kvalitetno izobraževanje. Oba imata zelo bogate karate izkušnje, ki pomagajo pri razvoju in popularizaciji koroškega tradicionalnega karateja.
Karate ima na Koroškem že dolgo tradicijo. Prva karate šola v Sloveniji je bila na Ravnah že davnega leta 1968. Tako si je karate v preteklih 34 letih v naši dolini med prebivalstvom ustvaril dobro prepoznavnost, saj s svojo dejavnostjo nudi številne koristi.
Karate klub "Traditional Karate Do Ravne” se je razvil v vodilni klub slovenskega tradicionalnega karateja po kvaliteti in po množičnosti. Skozi obdobje kluba so šle številne generacije začetnikov, ki so osvojili osnovne korake karateja, tekmovalcev, zmagovalcev regijskih, republiških in državnih prvenstev. Bilo je tudi zelo aktivno obdobje in uspehi reprezentančnih nastopov na evropskih in svetovnih prvenstvih.
Glavni učitelj in predsednik kluba Roman Breznik je že po letu 1985 pričel s svojim intenzivnim izobraževanjem v tujini. V vseh teh letih je navezal stike in sodelovanje s številnimi priznanimi japonskimi učitelji in karate organizacijami. Leta 1991 je bil glavni pobudnik in ustanovitelj Zveze tradicionalnega karateja Slovenije s sedežem na Ravnah. Po 10. letih uspešnega delovanja ZTKS je bilo končno doseženo, da je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport na podlagi odločbe Strokovnega sveta za šport RS dodelilo tradicionalnemu karateju status samostojne športne panoge, ločene od vseh današnjih oblik borilnih športov, ki se prezentirajo kot karate. Zveza
danes združuje sedem klubov iz širšega področja Slovenije, v katerih so elitni karate inštruktorji in učitelji, med njimi je tudi priznani Japonec Tokuhisa Takashi. Ravenski klub in Zveza tesno sodeluje s svetovnimi mojstri kot so Hidetaka Nishiyama-IO.DAN
V klubu zelo veliko posvečajo vzgoji otrok in mladine, ki temelji na pridobivanju človeških vrednot kot so samodisciplina, spoštovanje, vljudnost, samozavest itd. Z intenzivno vsakodnevno med tedensko vadbo otroci in mladina rastejo tudi v vrhunske športnike-tekmovalce, ki zastopajo klub in Zvezo na največjih mednarodnih tekmovanjih. Lansko leto je nastal tudi bratski klub Klub tradicionalnega karateja SHOTO v Črni, ki ga vodi ravenski trener in šteje že preko 30 aktivnih članov vseh starosti.
Tradicionalni karate je prvenstveno usmerjen v telesni, mentalni in duhovni razvoj posameznika, v samoobrambo, meditacijo, jogo, zdravje in spoznavanje filozofije in psihologije borilnih veščin. Po svoji naravi in zahtevnosti je primeren za vse starosti obeh spolov.
Skupina Karate rekreacija deluje že od leta 1993, v njej so se po mnogih letih zopet zbrali nekateri bivši člani kluba. Skupina se zelo uspešno popolnjuje z novimi člani in zelo aktivno deluje še danes. Tej skupini se lahko priključi vsakdo nad 18 let, ki opravi dvomesečni uvajalni
tečaj osnov karateja.
Leta 2001 je bila ustanovljena še sekcija kluba “Higieja”, ki poudarja zdrav in osmišljen način življenja, njena naloga pa je tudi skrb za klubsko družabnost, zabavo in osveščanje. Temeljna dejavnost Higieja je osveščanje na področju zdrave prehrane in življenja v sožitju z naravo. Dejavnosti sekcije Higieja so še: planinski pohodi, izleti in vzponi ( v letu 2002 je na programu kar 37 pohodov), turistično gorsko kolesarjenje, turno smučanje in rekreativni individualni in kolektivni športi.
V letu 2002 odpira klub karate sekcijo TAI CHI, kjer v sodelovanju s kitajskim učiteljem Chen Shi Ning-om ponuja redno vadbo in učenje te zelo stare veščine zdravja, pomlajevanja in dvigovanja vitalnosti.
Klub ima v prihodnosti še veliko idej in načrtov. Širjenje dejavnosti tradicionalnega karateja je vsekakor prednostna naloga.
Kdo želi biti član Kluba, lahko dobi informacije na rednih vadbah, ki potekajo vsak torek, sredo in petek na Ravnah (DTK), vsak ponedeljek in četrtek v Črni (OŠ) in Dravogradu (OŠ), ali pokliče na klubski telefon 02 82 17 401. S 13. februarjem se prične tudi začetniški tečaj za otroke, mladino in odrasle, ki bo potekal v sredah in petkih ob 18.uri v Domu telesne kulture na Ravnah.	-rb
vaš prepih
NA MARIBORSKEM POHORJU
V sredo zjutraj smo se učenci podružnične šole Kapla odpravili na Pohorje. Imeli smo naravoslovni dan. Čeprav je bilo deževno, nismo obupali.
Ko smo se pripeljali do vzpenjače, smo izstopili in počakali. Učiteljici sta šli kupit vstopnice. Ko smo jih dobili, smo se lahko posedli v gondole. Povzpeli smo se do vrha. Skupaj smo odšli do cerkve sv. Bolfenka, ki je bila zgrajena najverjetneje leta 1501 na mestu, kjer je pred tem verjetno že stala manjša kapela.
Cerkev sv. Bolfenkaje je zgradil Wolfgang Herzenskraft Limbuški. Po reformah Jožefa II., leta 1785, je bila opuščena, del notranje opreme pa je bil prenesen v okoliške cerkve. Leta 1856, ko je bila cerkev že v zelo slabem stanju, je postala last takratnega mariborskega župana in notarja, Otmarja Reiserja. Ta je leta 1861 pričel z
njeno prenovo. Takrat je bil v severni steni stolpa nameščen razgledni balkon, ki je bil pred tem nameščen na nekdanji kavarni PIX v Mariboru.
S prenovo je nadaljeval dr. Otmar Reiser ml., kije zgradbo podedoval. Leta 1878 je
uredil stanovanje za logarja in tujsko sobo za planince z vpisno knjigo. Zato lahko Bolfenk štejemo za najstarejšo planinsko postojanko na Pohorju, kije beležila 600 do 1000 obiskovalcev letno.
V cerkvi je bila razstava. Neka gospa nam je pokazala zbirko pohorskih kamnin in mineralov: pirit, magnetit, soldit, tonalit ... Predvsem tonalit je značilen za Pohorje. Videli smo tudi razstavo domače obrti. Razne stvari so bile izdelane iz železa.
Ta dan smo si ogledali še Snežni stadion. Naravoslovni dan je bil zanimiv, veliko zanimivega smo videli in slišali, učiteljici Irena in Ksenija sta ga res dobro pripravili.
Patricija Žavcer Literarni krožek OŠ Podružnica Kapla
MLADI PO SRCU
Misliti, živeti drugače? Kako? V nasprotju z dosedanjo prakso? Ne meneč se na logiko? V sporu z zdravo pametjo? Naj sedaj živimo tako kakor v oni pesmi, v kateri žagajo v gozdu hrast in kjer so si po nekem nam neznanem ukazu osebki in predmeti zamenjali vloge tako, da dejavni trpe in trpeči gospodujejo? Vsi vemo, da življenje ni mlaka na robu vasi, temveč deroča reka, ki z vsakim bitjem na novo utira pot oceanu nasproti. Neprevedljivo je, pa nas preseneča. Dovolj je trenutek, da se v
ravnotežju zaziblje in prekucne na glavo.
V nas pa je kljub tej nestalnosti živi neznanska želja, da bi si to neukrotljivost čim dlje ohranili na najlepšem cvetu. A ker to ne gre, si na vse kriplje prizadevamo, da bi dolgo ostali srečni, poslovni, zdravi, da bi ostali drug drugemu naklonjeni vsaj po srcu. In pospravljeni kakor kmečka hiša pred praznikom. Če bomo ostali bratski, tovariški, bomo ostali še naprej mladi po srcu, čeprav starci po telesu. Nenehoma se bomo pripravljeni dvigniti s klopi življenja,
da bi se naučili misliti drugače.
Vemo, da se vsak človek pravzaprav rodi star, da bi se nato v življenju pomladil in umrl kot otrok. Kolikokrat bo moral v nas umreti otrok, da se bomo v starcu prebudili? Kdove? Umiramo, ne da bi se do kraja prebudili. A ne vsi, nekaterim se izza utrujenega in zgubanega obraza smeje mladost sama. Zakaj? Znali so se spreminjati v kruh življenja. Zato mnogi danes umirajo s prebujenim sijem na uvelih licih.
Viktor Levovnik
VESELI TOBOGAN NA PREVALJAH
V radijski oddaji Veseli tobogan smo se v dvorani Družbenega doma na Prevaljah sredi decembra predstavili učenci OŠ Franja Goloba Prevalje, učenci podružničnih šol Leše, Holmec, Šentanel in WZ Prevalje. Skozi pesem in pripovedovanje smo predstavili Prevalje in okoliške kraje.
In kdo je sodeloval? Otroški in mladinski pevski zbor, Holmec (naše geslo), Alenka Miler (pripoved v narečju), Simon Rekanovič (klavir), Mateja Potočnik (Mojčina pesem), fantje 7.c (Pri nas na koroškem), Alen Rožej (diatonična harmonika), Ditka Čepin (Ljubitelj živali), Luka Kordež (Siva pot), Kristina in Teja (Naše Leše), Tadeja Jezernik (Veter z juga), učenci 4.b (Krojaček Hlaček), Matic (Pozdrav s Prevalj), učenci 8.č (Legenda o Prevaljah), Lucija in Matej
(Telovadba nekoč), Marko iz vrtca. Prireditev so popestrile tudi članice ženskega pevskega zbora Karantanija s Prevalj. Glasbene točke je spremljal ansambel Veselega tobogana, oddajo pa je pripravil in vodil Milan Krapež.
Vzdušje v polni dvorani Družbenega doma je bilo enkratno. Kdor si oddaje ni ogledal v živo, ji je lahko prisluhnil v nedeljo 30. decembra na 1. programu Radia Slovenija.
Ajda HOVNIK PLEŠEJ, Damjana SENICA
Novinarski krožek OŠ Franja Goloba
Prevalje
Ogenj po radiu
Na smučišču vlečnice Velka, pod Ribniško kočo, je 23 12.2001 okoli 9.45 prišlo do hujše telesne poškodbe osemletne smučarke iz Ribnice na Pohorju, članice Smučarskega kluba Branik.
Policisti so ugotovili, da se je deklica udeležila organiziranega treninga smučanja, pod vodstvom trenerja R.L. iz Ribnice na Pohorju. Med treningom skupine petih otrok je smučala po strmi
progi proti spodnji postaji vlečnice. V izteku strmine je z veliko hitrostjo trčila v svojega smučarskega trenerja, ki je stal ob desnem robu smučišča in se hudo poškodovala. Mlada smučarka je med treningom uporabljala smučarsko čelado, njen trener pa telesno v nezgodi ni bil poškodovan.
To je dogodek iz koroške črne kronike minulega obdobja, ki pač označuje in oznanja prihod zimskega letnega časa, ki se bo seveda poznal tudi v črni kroniki te krajine, kjer imajo vrsto privlačnih smučarskih središč.
Odpeta vez
Tudi drugi primer nezgode s koroških smučišč se je pripetil na Ribniškem Pohorju, na delu smučišča Velka. 30. 12. 2001 okoli 15.00 je na manj zahtevnem turističnem delu smučišča, pod nadzorstvom svoje matere, smučala šestletna smučarka iz Brezovice. Ko je prismučala v ostri levi ovinek, je s smučmi zaplužila. Pri tem se ji je odpela vez na levi smučki in deklica si je hudo poškodovala nogo.
Vse kaže, da seje smola tokrat najbolj držala smučarjev, ki so smučali na Ribniškem Pohorju. Na urejenem delu smučišča na Ribniški koči se je namreč 15. 01. 2002 poškodoval sedemletni deček iz Maribora, ki je smučal pod nadzorstvom učiteljice. Med smučanjem je padel in si poškodoval nogo.
“Oranje” po snegu
Nezgoda, ki se je pripetila 13. januarja ob 16.50 na Golavabuki pri Slovenj Gradcu, je delno povezana s traktorjem, čeprav je ta kmetijski stroj tedaj mirno počival v domači “štali”.
Po zasneženem travniku na Golavabuki se je namreč skupaj s prijatelji, z napolnjeno traktorsko zračnico, vozila tudi M.H. iz občine Slovenj Gradec. Ko se je pripeljala do zelo strmega pobočja, ni uspela pravočasno ustaviti. Zapeljala je po strmini, kjer se je zračnica obrnila, M.H. pa seje pri padcu huje poškodovala.
Usodno prečkanje
Žal moramo poročati, da so koroške ceste že kmalu v novem letu terjale tudi prvo smrtno žrtev.
Voznik S.M. iz občine Slovenj Gradec je 2. 1. 2002 ob 17.20 vozil specialni osebni avtomobil po glavni cesti prvega reda iz Mislinje proti Slovenj Gradcu. Zunaj naselja Slovenj Gradec je pripeljal iz blagega levega dobro preglednega ovinka na raven in osvetljen odsek ceste v trenutku, ko je z njegove leve proti desni strani cesto prečkala peška K.Š. iz Šmartna pri Slovenj Gradcu.Voznik je z vozilom čelno trčil vanjo in jo tako hudo poškodoval, daje ob 17.55 umrla v bolnišnici Slovenj Gradec.
Iskanje
V kakšnih okoliščinah in zaradi česa je življenje izgubila S.M. iz občine Dravograd, bo natančneje odkrila šele podrobnejša policijska preiskava in sanitarna obdukcija pokojne. 5. 1. 2002 so namreč policisti PP Dravograd
ob 8. uri pričeli z iskalno akcijo tedaj pogrešane S.M. Akcija tega dne ni bila uspešna. Prihodnjega dne ob 15.30 pa je domačinka iz občine Muta, ki je bila na sprehodu s psom, pogrešano S.M. našla mrtvo na travniku blizu regionalne ceste Gortina -Muta.
Z avtom v hišo
Čas okoli odhajajočega starega in prihajajočega novega leta je običajno zelo razgiban in - z vidika črne kronike - običajno tudi poln kršitev javnega reda in miru. Nekaj dogodkov je bilo tudi spet takšnih, da so našli svoj prostor v tokratni koroški kroniki.
Razveseljivo je, da se tokrat na Koroškem, vsaj sodeč po policijskih sporočilih za javnost, ni pripetila kakšna večja nezgoda v povezavi s pirotehničnimi sredstvi. Tako so policisti zabeležili le en takšen primer, v katerem je bila ena oseba lažje telesno poškodovana. Prvega januarja okoli prve jutranje ure se je na prireditvenem prostoru graščine Rotentur, s pirotehničnim sredstvom lažje telesno poškodovan V.V. iz občine Slovenj Gradec. Policisti so ugotovili, da se je V.V. v močno vinjenem stanju s prireditvenega prostora peš odpravil proti domu. Med hojo je neznanec proti njemu vrgel pirotehnično sredstvo, ki mu je padlo za ovratnik usnjenega jopiča in eksplodiralo. Pri tem je V.V. dobil površinsko opeklino na zatilju in je poiskal zdravniško pomoč v bolnišnici Slovenj Gradec.
Postavljal se je
Še dobro, da V.V. iz prejšnje zgodbe za vrat ni dobil kakšnega izstrelka iz “pirotehničnega sredstva", s katerim seje na Silvestrov večer, nekaj pred polnočjo, pred drugimi postavljal J.G. iz občine Slovenj Gradec.
Na Silvestrovo ob 22.30 so policisti namreč pred gostinskim lokalom v Slovenj Gradcu J.G. iz občine Slovenj Grade, zasegli pištolo znamke Crvena zastava, kalibra 7.56, za katero ni imel orožnega lista. Orožje je imel skrito pod sedežem v osebnem avtomobilu, ki je bil parkiral pred gostinskim lokalom. Policisti so ugotovili, da je brez vednosti lastnika orožja pištolo odnesel od doma in jo pred gostiščem kazal znancem.
Zoper njega bodo policisti napisali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Opravili pa bodo tudi pogovor z lastnikom pištole o pravilni hrambi orožja.
Silvestrski razgrajači
Ko smo mi šele prav slavili prehod iz starega v novo leto, je polne roke dela že imela poli-
cijska patrulja PP Ravne na Koroškem, ki je 1. 1. 2002 ob 01.25, na Prevaljah pri kršitvi cestno prometnih predpisov opazila voznika osebnega avtomobila. Da bi ga ustavili in izpeljali ustrezen postopek, so s policijskim vozilom zapeljali za njim. Osebni avtomobil so dohiteli pred pošto na Prevaljah, kjer je voznik ustavil in takoj, skupaj s sopotnikom s prvega sedeža, pobegnil. V vozilu pa sta ostala potnika na zadnjih sedežih.
Pri ugotavljanju njune identitete je tudi M.Š. iz občine Prevalje nameraval pobegniti. Policistoma, ki sta ga poskušala zadržati, se je upiral in ju žalil. Policista sta ga obvladala in ga skušala privesti do policijskega vozila. Vendar je k njima prišel E.Č. iz občine Prevalje prijel enega izmed policistov za ramo in ga potisnil od M.Š. Pri tem je kričal in žalil policista. Tudi njega sta policista obvladala in oba prepeljala na PP Ravne na Koroškem. Tam so med drugim ugotovili, da je M.Š. kršitev javnega reda in miru storil v času izpusta med služenjem vojaškega roka. Pri uporabi policijskih pooblastil pa je bil E.Č. lahko telesno poškodovan in so odpeljali v zdravstveno postajo Ravne na Koroškem, kjer so zanj ustrezno poskrbeli.
Želel je voziti
Pravi napad “besnila" je malo pred preskokom leta dobil B.B. iz občine Mislinja. 31. 12. 2001 so ga namreč ob 23.35 policisti do streznitve spravili na hladno.
Vse se je pričelo s tem, da mu je mati zaradi njegove močne vinjenosti preprečila, da bi sedel za volan osebnega avtomobila in se odpeljal od doma. To ga je tako razjezilo, da je materi zagrozil s pretepom, poškodoval je steklo na vhodnih vratih stanovanjske hiše, dve stekli na garažnih vratih ter uničil del vrtne ograje pred hišo.
Ker se tudi ob prihodu policistov ni umiril, so ga pač morali pridržati in silvestrski večer se je zanj končan brez “obveznega polnočnega poljuba".
Grizla je policista
Seveda pa se policisti s težavami pri svojem delu ne srečujejo zgolj ob kakšnih pomembnejših dnevih ali dogodkih, temveč skoraj vsak dan. Eden takšni dni je bil tudi 15. januar letos.
Tega dne ob 16. uri so policisti namreč odvzeli prostost trem osebam, osumljenim storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Osumljenki C.S in T.S., obe iz občine Slovenj Gradec, sta se med opravljanjem policijske hišne preiskave
nedostojno vedli do policistov. T.S. se jih je celo fizično lotila in dva izmed njih ugriznila v roko.
V	postopek se je vmešal še njun sorodnik D.Š. iz občine Slovenj Gradec, ki je policista napadel s kuhinjskim nožem. Policisti so vso trojico obvladali in jih pridržali, po zbranih obvestilih pa so jih izpustili na prostost. V postopku so bili lažje poškodovani trije policisti.
Požar po radiu
Tudi v minulem obdobju so na Koroškem “harali” ognjeni zublji in naredili precejšnjo gmotno škodo. V prvem primeru je ogenj “prišel kar po radiu”.
1. 1. nekaj po polnoči je namreč izbruhnil požar na vikendu na Janževskem vrhu. Kljub posredovanju gasilcev iz Brezna-Podvelke, Ribnice na Pohorju, Vuhreda, Radelj ob Dravi in Ožbalta je v celoti zgorelo ostrešje vikenda in nekaj pohištva v njem. Tako znaša gmotna škoda dobre 4 milijone tolarjev.
Kraj požara si je ogledala komisija Urada kriminalistične policije Policijske uprave Slovenj Gradec, ki je, skupaj s požarnim inšpektorjem, ugotovila, daje do ognja prišlo zaradi kratkega stika na radijskem sprejemniku.
Prevroč dimnik
Okoli 500.000 tolarjev gmotne škode pa je terjal požar, ki je 10. 1. ob 07.50 izbruhnil v več stanovanjski hiši v občini Muta. Policisti so ugotovili, da je do požara prišlo zaradi pregretja dimnika in pločevine, ki sta se dotikala lesenih oblog v stanovanju D.P. Zaradi vžiga saj v dimniku je prišlo do njegovega pregretja in s tem do tlenja lesenih oblog. Ogenj pa seje razširil na bližnji tram in strop. Požar so pogasili gasilci z Mute.
Okno je vabilo
Pri tako imenovanem drobnem kriminalu smo.
V	času od 11.1. do 14. 1. 2002 je neznani storilec skozi priprto okno vstopil v poslovne prostore v občini Slovenj Gradec. Preiskal je prostore in odnesel 9000 tolarjev gotovine, več škatel cigaret, nekaj prehrambenih izdelkov in komponente za računalnik. Podjetje je tako oškodoval za dobrih 150.000 tolarjev. Policisti za neznanim storilcem poizvedujejo.
Kar v dopoldanskem času med 11.30 in 12.30 je 14. 1. neznani storilec obiskal garderobo telovadnice II. osnovne šole v Slovenj Gradcu. Odtujil je prenosni telefon znamke Panasonic in lastnika oškodoval za dobrih 30.000 tolarjev.
Dan kasneje pa je neznani storilec iz nezavarovanega osebnega avtomobila, ki je parkiral na mestni ulici v Slovenj Gradcu, odtujil zadnjo polico z zvočnika. Lastnika je oškodoval za okoli 50.000 tolarjev.
Efektno je efektno
Kratko policijsko sporočilo: Dne 15. 01. 2002 ob 00.55 so policisti PP Slovenj Gradec odvzeli prostost S.S. in U.Č., oba doma iz občine Slovenj Gradec. Osumljenca sta bila prijeta s pomočjo varnostnikov Podjetja za varovanje Efekt iz Slovenj Gradca.
Policisti so ugotovili, da sta vlomila v več garderobnih omaric in sta utemeljeno osumljena več drugih kaznivih dejanj. Gmotno škodo na premoženju policisti še ocenjujejo, osumljenca pa bodo ovadili na Okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec.
“No, reči moram, ne da bi želel delati prikrito propagando, kar je efektno je pač efektno,” se ob slovesu današnje rubrike vključi še Rene, prijatelj mojega prijatelja "bifedžije", prodajalca glasbenih avtomatov, igralca, tekstopisca in sploh in ah in oh, Mirana.
“Prijetje teh dveh osumljencev zame, kot Francoza, ni bilo zgolj izjemno efektno, marveč tudi zelo elegantno, saj je bilo izpeljano inflagranti, čemur mi Francozi pravimo na kraju ali ob dejanju samem. Dasiravno ta izraz izvorno pomeni, da zalotiš ženo (inflagranti) v postelji z ljubimcem pri samem dejanju. No, bolnišnica je tudi okolje z mnogimi posteljami, kar pa še nič ne pomeni. Imajo pa v bolnišnicah običajno dobro kuhinjo, kjer se zagotovo dobi tudi značilno - in znamenito - francosko kosilo: dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem!"
T.l.
HOROSKOP - FEBRUAR 2002
OVEN: Imate večino zvezdnih adutov v svojih rokah, še posebej tiste, ki vam pomagajo urejati odnose s prijatelji in z večjimi skupinami. Vloga vodje vam bo pisana na kožo - zdaj je pravi čas, da pomagate sebi in drugim utrditi položaj. Na čim bolj prijeten način sproščajte velike zaloge energije in zavestno ločujte javno od zasebnega, da boste ohranili čustveno ravnotežje.
BIK: Čeprav vam kondicija nekoliko peša, boste zaposleni z intenzivnim premišljevanjem o karieri. Res morda čas finančnih omejitev, a kujte železo zdaj, ko je vroče. Zadržke spretno ubesedite in jih odložite na pravem mestu. Svoje argumente boste zlahka podprli s prepričljivo in modro razlago. Zasebno življenje naj še ostane v senci, potrebujete predvsem zunanje spodbude.
DVOJČKA: Če se boste otresli rahlega pomanjkanja samozavesti ali vsaj občutka, da vam nekdo ves čas pritiska na zavoro, bo februar zelo harmoničen mesec. Finančno si lahko dobro opomorete, če boste sprejeli izziv: lahko ga boste našli v poglobljenem študiju ali v nepozabnem potovanju. Vsekakor se pridružite večji skupini. Veseli bodo vaše energične podpore.
RAK: Jupiter vas spremlja v bolj optimistično prihodnost, čeprav še zmeraj pospravljate skrite kotičke vaše duše in zdaj je čas, da jim pridete do dna, potem pa odložite in izživite. Naj to ostane vaša skrivnost, saj se dotikate večnih "tabujev". Med tem pa je pravi čas za dejavni naskok na kariero, še posebej, če je povezana s premoženjskimi zadevami ali ustvarjanjem domišlijskega sveta. Lahko bi postali pisec kriminalk ...
LEV: Še tako veliko prizorišče se vam bo zdelo kot kletka, če ne bo na njem dovolj dramatičnih soočenj z “nasprotniki". Sami sebi boste pomanjkljiva družba, izzivalne okoliščine vas bodo zato poiskale kar same. Bodite pripravljeni in se zapletajte v polemike le z modrim razlogom in brez zamere - veliko se lahko naučite o temah, ki jih zdaj najbolj potrebujete.
DEVICA: Morda se vam bo zdelo, da zaostajate za vlakom, ki pelje v lepšo prihodnost. Čeprav seje vaša kariera nekoliko upočasnila in se vam javno priznanje trenutno izmika, se ni vredno ustavljati -delovnega elana imate na pretek: z lahkoto in zelo iznajdljivo boste urejali vedno več obveznosti in kot za šalo upravljali bolj s tujim kot s svojim premoženjem. Pretirana varčnost je pri tem odveč. TEHTNICA: Vaših pet minut, če ste že dalj časa čustveno razdvojeni ali celo - na troje. Zvezde vam zdaj ponujajo roko, da boste naposled ugotovili, koliko je pri vas ura. Le odločiti se je treba in storiti. Če boste dovolj pozorni, boste za ta majhen a pomemben korak našli pomoč ob pravem času in pri pravi osebi.. Konec oklevanja prinaša olajšanje in zatekanje v intelektualni svet bo zdaj odveč.
ŠKORPION: Z vso silovitostjo poskušate obrniti vaš najbližji svet na glavo. To energetsko spodbudo lahko zelo koristno uporabite, pa naj gre za urejanje domačih odnosov ali celo za večje materialne posege med domače štiri stene. Vsekakor boste ugotovili, da si zaslužite več, kot imate in da je lahko vaš dom prizorišče skoraj vseh vaših želja. Ustvarjajte z domišljijo - še najbolj rutinski opravki vas bodo navdihovali.
STRELEC: Ni vas mogoče prezreti, saj se počutite veliki in pomembni, tako tudi ravnate sami s seboj. Čas torej, da se pripravite na izpolnitev še nedavno sanjskih načrtov - morda vas bodo kasneje ponesli kam daleč, najverjetneje pa se bodo sprva udejanili v vašem čustvenem svetu. Zelo ustvarjalen in komunikativen mesec, tudi čas za odločitev, s kom želite nadaljevati vznemirljivo pot.
KOZOROG: Premišljujte in pridelujte - pri ravnanju z materialnimi vrednotami in denarjem imate vso zvezdno podporo. Doma bodite odločni in vztrajni, če se bo kdaj zataknilo in ne pustite starih zamer do besede. S samotarjenjem boste odganjali pozornost, ki jo še kako potrebujete, še posebej, ker je dobronamerna in konkretna - v dvoje boste opravili več in bolje.
VODNAR: Zelo razgiban mesec je pred vami, in če se vas polašča notranji nemir, je to zaradi preštevilnih možnosti in ambicij, ki jih trenutno pestujete. Povejte, pišite, obiskujte - povratne informacije vam bodo pokazale smer. Rahla senca nad ljubezenskim življenjem je le zunanji izraz vaših zadržkov. Odkrito se soočite s čustvi, naj ego med tem spi, in se odločite. Zdaj je čas za popravni izpit.
RIBI: Ni rečeno, da bodo vaše finančne transakcije všeč domačim, še posebej, če jih boste postavili pred dejstvo. Bodite odkriti in precizni, še posebej, če ste na začetku nove ljubezenske zveze. Materialno soodvisnost načrtujte kasneje - tudi zato, ker imate ta hip še veliko opravkov sami s seboj. Kljub temu zdaj še posebej očarljivo skrbite za druge - tudi če ne povedo, so vam zagotovo hvaležni.
PREPIH
nasmejmo se
BREZ SLADKORJA
Dokler se ni sparil, mu ni bilo para.
* * *
Potrpežljivost čaka. neučakanost išče.
* * *
Dinamika razvoja: zalo dekle, zla žena.
* * *
Čeprav sta pela v duetu, sta bila terca.
* * *
Podarjenemu nasmehu ne glej na zobe!
* * *
Ženske cenijo le modo, moški tudi obmodek.
* * *
Nekateri so polni energije, drugi polni alergije. * * *
Pepelka ali pepelnik? za kadilce ni vprašanje.
IZPOD KLOBUKA
Začetek je optimist.
* * *
Lahko je biti težek.
* * *
Zaman iščeš zastonj.
* * *
Niso vsi visoki visoko.
* * *
Drobni grehi so slabo plačani.
* * *
Nisi pri pravi, če nisi pri pravih.
* * *
Politiku je resnica skrita rezerva.
* * *
Doline smrti so edine doline miru.
* * *
Največ ljudi seje predalo denarju.
* * *
Politiki se mažejo tajno in perejo javno.
MORALNEŽI
-	Ali veš, zakaj Gorenjci ne zahajajo v javne hiše?
-	Ker se jim to ne zdi moralno.
-	Kje neki! Nimajo potrebe, saj imajo radi polno mošnjo.
DOPING
-	Pomlad je zame to. kar je za športnike doping.
-	Tako te vzpodbudi?
-	Ne. tako me kontrolirajo.
GLAVOBOL
-	Ali tebe tudi vsako vigred boli glava?
-	Ne! Spomladi me boli srce, glava me šele pozneje.
DROBNA ZAPAŽANJA
Le kletarji in župniki pijejo po službeni dolžnosti. Prvi na
delovni, drugi na gospodov dan.
* * *
Ljubše mi je življenje brez sestankov kot sestanki brez življenja.
* * *
Kulturni zapirajo vrata za sabo. nekulturni pred sabo.
* * *
Eni umirajo zaradi osiromašenega urana, drugi zaradi obogatenega alkohola.
* * *
Morda so blondinke res kure, so pa kure, ki so mi všeč.
* * *
Najdražje vstopnice plačujemo za igre v zakulisju.
* * *
S težkim gospodarjem nobenemu psu ni lahko.
Trudi se : Niko Brumen
IZ DOMAČIH LOGOV
Resnična zgodba o refleksih koroških korenin. Avto in v njem voznik, njegova žena in zadaj bica. Voznik je pripet z varnostnim pasom, balast ne. Ob pogledu na policista v akciji žena mrzlično grabi za varnostnim pasom, medtem ko stara dama spokojno sedi. Policist je v dilemi, ali naj stari gospe zaračuna kazen, ko pa je vendar pripeta z varnostnim pasom s prednjega sedeža.
www. n ikobrumen. com
preverit
zagotovljeno zadovoljstvo
Prevent d.d. Kidričeva 6 2380 Slovenj Gradec
Tel.: +386 (0)2 8823 000 Fax: +386 (0)2 8823 010
Leto ustanovitve: • 1952
Število zaposlenih • 7200
Prihodek za leto 2001 • 330 MIO EUR
Izvoz za leto 2001 • 322 MIO EUR
Certifikati kakovosti • ISO / TS 16949
Nagrade •
Nagradi koncerna Volkswagen za najboljšega dobavitelja “Value to the customer Award".
Nagrada za najboljše mednarodno podjetje "Manager 2000" v Bosni in Hercegovini.

www.prevent.si
prevent@prevent.si
Avtomobilski deli
? ^

N
- Avtomobilske sedežne prevleke - Kaširanje tekstilij
-	Avtomobilski sklopi
-	Kalupirane in rezane
poliuretanske pene
• Plastični deli
Zaščita
V

■	Delovna poklicna in image oblačila
■	Specialna delovna oblačila
Les
-	Razrez hlodovine, sušenje lesa
-	Notranja vrata in podboji
-	Iveme plošče
*

- Sukanci in trakovi
■ Logistična dejavnost
Kovine
-	Industrijski noži
-	Orodja za predelavo lesa
-	Izdelki iz karbidnih trdin
Gradnje
-	Infrastruktura (predori, ceste, mostovi)
-	Polizdelki (beton, tlakovci, zidaki, robniki)
-	Visoke gradnje
Program prireditev
£ §
It
o
K
3
S
Si
■s
Kj
1
S
5.
O
?
<a
'S
K
St N>
S' ^ § ^
5
jt -
Sì
5 s>

Si
''S
Ci
S
S5
'VD
U
o»
s;
2.
1
s
s k
^ •
a ^ !? ^
Jt ^
S
a
I
Si
Ci
3
I
Sì
3.
©
C^P
©
s ^
Uo
S.
.?>
s

I-
“"a
I
s

!•
§
s~

■>
o
<*>
g
«
<?
g,
^2:
Oj
i
a.
i
N'«
#
1-
I
I
'N
r
a-
S
V*
ss
s>
a
K

3
Sì
Si
•'t
k)
<£>
g
«
«s
^«*
Sì
2.
s-
Si
Si
a
r
o
a
Si
Si
a
5 s
a Kj
1 ^
^4
&>
S
2
$
Si
s*
5
5
^'-
t-

r
s-
'af s> >
§ “à
S"^ §
f- ^	~
D<	"a 5*-
^	s	'S
*r 1'
2. ® a
^ ^ g-
?>>
s>
£
?
i
,?S'
p
4
s s §
t-
K*
Kj
§- a i?
?- si • a Š
^ 55*"
I'
a
Sr-
a
K
3
S« 2
Qi
Qi
a
2- a-
Si
2.
s ^
s* s*
a ^ g
°2
|-3
N
s
3
44.
a»
2
I
°3
|:| a !
N
2. s


^	J2* ^
^ - 1 s t-
!
r 1 ^
ec
Si
-s
Kj
cs,
s

SV>
2-
a
Si
Kj
8
?
f
fef ?
S ^ a ^ a a
a
t*-**
aa
a

t- ^ sa.
' l >i.
s
N
?2S
si
s.
a
R
>{
^ si
I 2.
S s>. •**. ^
^ ^ r ^ 'i 1
-a
|
3 a- g,
- ® r
S'
3~

3

s
§‘ I rj
§ ^
* ' £P
I-
a>
i,
s*
^ i 0
Hi
5^
a
5
?
2
n
1=




l'.l'
'§?
it I«

t
S:
iu ^ a sa
^ »
3. ?š-
a'
's r^a
a' ^
3
Si
Si
a
k)
S
a
a
»Si
ŠS
5
3.
S
a
a
^»«4
Q>
t^
Q
R-
I-
(it)
©
Si
a
k)
O)
S
a
a-*
0
©
*- Po
t' <£>
I S
©D
> « q s.

1
©
r
in
53
0
Ri
©
©