PoStnina v driavi SHS pavsalirana.
Stane:
Za celo leto.....K 30 —
za pol leia......« 15 —
za Celrt leta.....«    7'50
za 1 mesec.......250
Posamezna Stevilka 80 vin.
UredniStvo   in   upravniStvo  je  v Pluju, Slovenski trg 3 (v starem
rotovzu), pritliCje, levo.
Rokopisi se ne vrnejo.
Politično gospodarski tednik.
Pred vratmi Celovca! V Zrelcu
na KoroSkem se vrsi v nedeljo, dne 6. junija 1920 ¦ 1111111     VSESLOVENSKA     « > • •»¦«»»
manifestacija z veselico
NAVRTU GRAJSKE GOSTILNE.
Sotlelujejo: vojaSka godba, Glasb. matica
=^=== iz IKIaribora, razlifina pevska
telovadna in druga kulturna duStva.
^•^"N^l   D • Ob 10. uri predpoldnem : K^JIV,—                (poletni   Las)
'¦               Otvoritcv ccstc Zrelec-Vetrinj   s
sluzbo bofjo na prostem.
Pohod po Zrelcu mimo deraarkacijske cite z godbo in petjem.
Manifestacijski shod, pri katerem govori posl. Fr. Grafenauer in drugi odl. govorniki in govornice. —————     Popoldne ob 2. uri:     ————
Petjc (pevski zbor mariborske  Glasb.  matice.
GledaiiSka predstava.
Nastop sokolskega naraScaja iz Borovelj.
Tekrnovanje narodnih nos s tremi darili. Med posameznimi todkami nastopajo koroSka in druga slovenska pevska druStva.
Prosta zabava, sreColov, Saljiva po§ta, kegljanje na dobitke, licitacija itd. fl(P* V vrtni dvorani PLES.
Vabimo Vas, da priredite na ta dan skupen izlet v Zrelec, kar bode vsled posebnih vlakov in zniianih cen posebno ugodno, ler tako spoznate koroSko ljudstvo, njegove Sege ter naravno krasoto te dezele, ob enem pa z narai vred pokaiete moc" na§ih zahtev po upraviceni posesti te zemlje!
Vozni red posebnih vlakov objavimo pravocasno po casopisih. Pridite v narodnih nosah, drustva z za-stavami in napisi, okolicani v okrasenih vozovih !
VeselRni odbor v ZVeku.
Na KoroSkem.
Bliza se cas, ko se bodo koroSki Slovenci morali javno odlofiiti, v kateri drzavi ho6ejo ziveti. Ne sicer vsi: Zakaj modri drzavniki v Parizu nekterim najzavednejSim Slovencem v Ziljski dolini niso dovolili, da bi po svojem prepricanju smeli voliti, nego so jih proti njihovi volji priklopili za stalno k Avstrijski republiki. Druge so pa razdelili v dve sku-pini, v pas A in B. Pas A obsega Slovence nize Celovca, pas B pa Slovence v Celovcu in severno od Celovca. Najprej se imajo od-lociti Siovenci v pasu A. Ali ta odlocitev ni labka. Lahka ni za to, ker napenjajo Nemci vse sile, da bi njim pripal ta del. Uporabljajo vsa sredstva, poStena in nepoStena, da bi premotili prebivaletvo sebi v prid. Na vse mogoce nacine hocejo ljudi preveriti, da bi se pri glasovanju odlodili za nje. V prejSnji Avstriji ti Nemci niso hoteli poznati koroSkih Slovencev, sedaj so jih naenkrat prepoznali, preje so jih zanicevali in se iz njih norcevali, sedaj se jim dobrikajo in jih spoStujejo. V enein pa so si ostali edini: preje so gospo-dovali nad njimi, pa hocejo Se sedaj in zana-prej jirn gospodovati, preje so ziveli od slo-venskih zuljev, pa hocejo Se sedaj in zana-prej ziveti od njih. Kakor je Slovenec preje Nemcem   tlafianil,   tako jim naj tudi tla6ani
v bodoCe, kakor je Slovenec preje redil oho-lega in objestnega Nemca, tako ga naj redi tudi v bodoce. Ali naj mar mislimo, da iz-vivajo vsi velikanski trudi in napori, vse ve-like zrtve iz nemSke ljubezni do Slovencev ? Predobro poznamo nase ljube sosede, predolgo smo imeli priliko jih spoznavati, nego da bi mogli kaj takega verjeti. Ni Nemcem za n a s ! Njim je za uaso zemljo, za bogastvo na nasi zemlji, za zaklf.de, ki jih krije na§a zemlja. To in pa nase delavne roke jim dise!
To so sprevideli nasi ljudje ze zdavna. Ali tiCali smo prevec v krempljih nemSke sile, nismo se je mogli otresti. Ali naj pa sedaj, ko je dana prilika, da se tudi koroski Slovenec otrese nemskega jarma, neizrabitaugod-nost, ki se morda nikdar ve6 ne povrnePAli bi bilo naravno, da vstraja 6lovek v zavis-nosti, ako se lahko osvobodi ter postane sam svoj gospodar? Ni to naravno. To ve vsak, vedo to tudi Nemci. Prav zato pa hocejo ti stvar zasukati, se koroskim Slovencem priliz-niti ter jih prevarati, 6eS pod Nemci bodo oami svoji, sedaj pa so pod drugo oblaatjo. To da zavedni Korofifii ne pojdejo na te lima-nice. Saj se se dobro spominjajo nasilstev in preganjanj podivjanih nemSkih tolp iz lanske-ga leta. Takrat so se nemski sodezelani po-kazali v svoji pravi naravi, ko so ropali in plenili po slovenskih krajih ter pobijali ne-dolzne sodezelane, samo ker so bili ti slo-venske krvi. Dobro se Se opominjajo slovenski KoroSci.kedo jih je osvobodil nemSke nasilnosti. Bili so to naSi vojaki, pred vsem disciplini-rani srbski vojaki.
Kdor je pretrpel toliko krivic, kolikor baS koroSki Slovenci, ne pozabi lahko teh krivic. Neveren ostane, ako se mu prejSnji nasilnik dobrika, dobro vedo6, da volk sicer svojo dlako izpremeni, ali narave ne. Ne da se prevarati zapeljivemu mamonu, zakaj po-Stene stvari ni treba podkupavati z nepoSte-nimi sredstvi.
Zato smemo prepricani biti, da so koroSki Slovenci izpregledali hinavsko poSetje svojih nekdanjih sodezelanov. Uverjeni smemo biti, da je vedina slovenskega prebivalstva Se toliko nepokvarjena, da je ne bodo prevarili Jude-zevi groSi, ki jim jih ponujajo navidezni pri-jatelji. Bilo bi to izdajstvo, ki bi se ne dalo ve6 popraviti.
Svet si je zacel oddihovati. Prvic po dolgem casu se sliSi, da cene padajo. Tako smo se odvadili takih glasov, da skoraj ne moremo verjeti. V" resnici se tudi v malem Se ne pozna mnogo. Cena mesa se le pocasi niza. Istotako padajo cene vinu. Naenkrat je blaga dovolj.
Spekulanti, ki so spomladi nakupili zita v Banatu in so ga zadrzali, so se opekli. Zi-vine in praSifiev je na jugu dovolj na pro-daj. Letina kaze sijajno — skratka: clove-Stvo prihaja zopet k sapi, saj je ze komaj dihalo od dragmje. Padanje cen je svetoven pojav. V Ameriki je zadnji 6as draginja tako narastla, da je bila n. pr. obleka mnogo drazja nego pri nas. Temu je bilo vzrok pa-
danje produkcije. Ljudje so samo Spekulira-li — nihce ni hotel delati. Tako kakor n. pr. naSi peki, ki rajSi prodajajo moko na debelo, kakor da bi pekli. Zato je bil kruh drag.
Tako se ni moglo doseci nobene stalno-sti in cene so Sle vedno kviSku.
Stalnemu naraScanju cen po vsem svetu je sledilo padanje produkcije. V Ameriki n. pr. je produkcija padla na 60 odstotkov mi-rovne produkcije, mezde pa so poskocile za veckrat mirovno visocino. Ljudstvo ni zmog-lo vec visokih cen in zaloge so zaostajale. V Nemciji so tovarne za cevlje izdelale velike kolicine, pa jih vsled visokih cen ne morejo razprodati. Posledica tega je, da pada cena eevljev in jih tovarne prodajajo celo v lastno izgubo. Pada cena bakru in ameriSki bakre-ni rudniki so le napol v obratu. Silno so padle cene kovinam in volni. Ker ni bilo zi-vahnega prometa na morju, pada tudi pre-voznina; trdi se pa tudi, da svetovna tona-za prekaSa danes ze ono iz leta 1914. za Sth*i milijone. VeleSpekulanti bodo celo udar-jeni. Veijetno je, da bode posKocila valuta drzav s pasivno trgovinsko bilanco, ker po-vpraSanje po placilnih sredstvih pada. Le svetovne zitne cene bode ostale visoke, ker zetve razen v Jugoslaviji nikjer drugod ne kaze posebno dobro. Rumunija ne bo mogla mnogo izvazati, ameriSka zetev bode picla; tudi v NemCiji ne kaze dobro. Ruska in ga-liSka zetev pa za svetovni trg Se ne prideta v poStev.
Tako se obeta letos posebno Jugoslaviji reSitev iz dosedanjih gospodarskih zadreg. Vsled padanja cen prihaja vedno ve6 skrite-ga blaga na trg. Med tern se bliza zetev, ki bo ena najsijajnejSih, kar jih pomnimo.
S tetn bo padla cena tudi delu, ker bodo zivali bolj poceni. Nekateri listi sicer pi-Sejo, da padanje cen So ni stalno, da je na-stalo samo za nekatere predmete, sploSno padanje cen pa se pricne, ko se pomnozi produkcija. Tega danes Se ni, zgodilo pa se bo, ce bo dovolj sirovin.
Jugoslavia bo letos pokazala, kje je nje-na bodocnost. Mi imamo kruh in za kruh se vse dobi. VpraSanje je, ce bomo znali izra-biti svoj ugodni polozaj. NaSa letina bo ime-la mnogo snubcev. Treba je paziti, da bo od nje imela korist drzav a in narod.
Cene padajo dan na dan. Mnogi ne5ejo sliSati o tem, treba bo glasnega protesta od strani javnosti, da bodo pijavke popustile. Sicer pa, ce je dosti blaga, ni treba drago placevati. Kdor zadrzuje, bo pozneje proda-jal Se ceneje. Prihaja zopet cas, ko se bo ponujalo in bo kupovalec prijazno pozdrav-ljen, ce bo priSel v prodajalno.
Cene padajo ! Ta svetovni pojav kaze, da se blizamo stalnosti. Krize se kondujejo. Pametni narodi se bodo vrnili k gospodar-stvu. Mi se bomo morebiti Se naprej ukvar-jali s politiko ! Zdaj je 6as, da reSirno drza-vo in da damo narodu trdno gospodarsko podlago. NaSa domovina je bogata — zato ni treba, da smo reven narod z nizko valuto.
—    2    —
Gospodarstvo.
Drazji Sladkor. OeSki pridelovalci sladkor-ne pese so zviSali ceno letoSnji zetvi od 15 na 30 K za metrski stot. Seveda se bo vsled tega tudi sladkor znatno podrazil. Lani je CehoslovaSka izvozila sladkorja 2 miljona 828 tiso6 990 metrskih stotov, letos bo imela cez 3 milijone metrskih stotov za izvoz.
Klej za mizarje. Urad za pospeSevanje obrti v Ljubljam je prejel nekaj mizarskega kleja. Obrtniki naj priglase svoje potrebScine najkasneje do dne 10. junija, da se bo moglo ozirati na njih priglase.
Cene krompirja ie padla ponskod ze na 1 K 50 v.
Cena pitanim svinjam so mofcno padle v Slavoniji. Pricakovati je, da bo tudi mast cenejSa.
Naglo padanje cen koruzi iu pSenicl. V Ba-natu velja en kilogram psenice 6 K, v Mi-trovici pa celo samo 2 K 40 v. Med verizni-ki je zavladal velik strah. ker imajo se veli-ke zaloge, ki so jib. nakupili po dosti viSjih cenah. Zatrjuje se, da imajo v Banatu tudi kmetje Se dosti vecje zaloge koruze in psenice, kakor je potrebujejo do zetve.
LetoSnja 2etev obeta biti po celi Jugo-slaviji tako obilna, kakor redko katera dose-daj. Posebno krasno kaze ozimjna, le Skoda, da se je zaradi neugodne jeseni premalo na-sejalo. Zato pa so kmetovalci na jugu pose-jali posebno mnogo koruze, ki se vsled top-lega in dovulj vlaznega vremena lepo razvi-ja. Seveda labko koruzi Se Skoduje suSa ali neugodna jesen. Vsled prepovedanega izvoza in dobro obetajoce zetve je zafiela cena zitu, ki ga imajo vecinooia le Se Spekulantje, naglo padati. Celo v Ljubljani se zn dobi bela moka na dobelo po 8 K. V Zagrebu se pro-dajajo zemlje po 60 v. Toda bati se je pre-obrata, ko bo zaeela delovati Nincieeva za-druga. Ponekod v Slavoniji, Banatu i. dr. ze agenti te zadruge nakupujejo zito po danaS-njih nizkih cenah, da zopet nakupieijo zitni-ce za poznejSi izvoz z inozemstvom. Udarjena pa bosta zopet kmet, ki proda po nizki ceni, kakor tudi porabnik, ki bo moral placevati visoke cene. Ali se temu drzavnemu veriz-niStvu res ne da odpomofii ?
Kako dolo&imo tezo iivi in zaklani iivini ? Za vsakega zivinorejca je velike vaznosti, da zna priblizno preceniti tezo zivine. To ni po-trebno samo pri prodaji, temveC tudi pri pri-rejanju zivine. Vedeti je treba, kako zivina napreduje in potem se mora znati uravnati nadaljnje krmljenje. Kjer ni pripravnih teht-nic, tarn si pomagamo najbolje z dr. Froh-weinovo mero, s katero se dobi tudi navodilo s sliko zivali. Pri merjenju mora stati zivina ravno. Meri se prsni obseg in dolgost. Ako je Stevilo obsega enako Stevilu dolgosti, je zraven centimetersko Stevilo, ki obenem zna6i Stevilo kilogramov. Ako Stevili nista enaki, pove navodilo, kako se tefca popravi. Najbrze ima Se kaj meril v zalogi ,,Slovenska kmetij-ska druzba", ki«jih je prodajala pred vojno po 7 K 80 v slabSe in po 11 K 40 v boljSe. Danes so seveda dosti drazje. Za doloCevanje, koliko bo tehtala zaklana zival, je merodajno sledece: teleta imajo mrtve teze priblizno: tolsta 65, srednjetolsta 60, mesnata 55, suha 50 in zelo suha 45 odstotkov, voli zelo tolsti 60, srednjetolsti 55, suhi 50 in zelo suhi 45 odstotkov, krave: zelo tolste 60, tolste 55, mesnate 50, suhe 45 in zelo suhe 40 odstotkov.
Lincencovanje in premiranje bikov za ptujski SOdni okraj. Dne 27. majnika t. 1. se je vrSilo v Ptuju na mestnem sejmiScu za celi ptujski sodni okraj licencovanje in premiranje bikov-ple-menjakov in mladih bikecev. Lepo vreme in visoke premije so dovedle do tega, da je bilo letos prignanih Se enkrat toliko bikov kakor lansko leto, vendar Se niso bili prignani vsi biki, kolikor jib je v ptujskem sodnem okraju in to radi tega vse, ker je oddaljenost neka-terih obfiin od mesta Ptuja prevelika, ker so nekatere zivali zelo hude in jih ni mogoce dovesti, dalje pa tudi radi tega, ker redijo nekateri kmetovalci bike ne za pleme, ampak
za mesarje. Ze prignano Stevilo bikov je raz-veseljivo. Zivali so bile nekatere prav lepe, druge spet slabe in za pleme nesposebne. Za ptujski sodni okraj je seveda Stevilo bikov plemenjakov veliko premalo, nekatere obfiine sploh nimajo bikov. Pasma prevladuje najbolj pincgavska, krizana z drugimi pasmami, tako da v celem ptujskem okraju nimamo cisto-krvnega bika enotne pasme. Druge pasme, ki se najdejo pri nas, so Se marijedvorska, simendolska in murodolska, ki so krizane s pincgavsko pasmo. Ta slednja pasma je bila pred leti pri nas vpeljana ter se je precej razSirila, vendar naSim krajem v sploSnem ne odgovarja v toliko, ker je manj mlecna. Povrniti se bomo morali k prejSnjim pri nas dobro stojeCim pasmam in sicer bi to bilo murodolska in marijedvorska. Dezelna vlada za Slovenijo je letos v svrho povzdiga zivino-reje dolocila za vsak okraj precejSnjo vsoto, ki se naj porazdele kot dezelne nagrade na bikorejce. Tudi jo dala na razpolago vzgoje-valne premije, to so premije onim bikorejcem, ki gojijo mlade bikece za pleme. Podeljevale so se premije za bike, ki se vpregajo za voznjo. Tudi zasebniki so darovali nagrade za plemenske bike, tako da je bilo po cenilni komisiji dolocenih 40 premij za plemenske bike, 26 vzgojevalnih premij in 14 voznih premij, ki so se na dan licencovanja izplacale bikorejcem. Povrh so se placali potni stroSki, take da ni bilo nobenega kmetovalca, ki je prignal zivino k ogledovanju, da bi ne prejel darila in potnih stroSkov ali vsaj slednjih. NajviSja premij a je bila dezelna po 400 K, dalje je bilo pet premij po 300 K, deset premij po 150 K, 14 premij po 100 K, 26 vzgojevalnih premij po 100 K, vozne premije po 60 K, potni stroSki pa od 20 K do 40 K. Na ta nacin se je ustreglo kolikor mogoce vsem kmetovalcem-bikorejcem ter jih vspod-budilo k vzreji lepe plemenske zivine. Skupno je bilo licencovanih 71 bikov, nesposobnih je bilo 10, bikecev je bilo prignanih 34, od ka-terih je bilo 8 nesposobnih. Nesposobni biki in bikeci se morajo kopiti, da plemena ne kvarijo. Skocnina se je dolocila na 10 K. Biki, ki nimajo licence, se ne smejo pripuScati ter bodo lastniki takih nelicencovanih bikov, ako jih pripuScajo bodisi proti skocnini ali ne, strogo kaznovani. Po koncanem delu licen-covalne komisije se je vrSilo poducno preda-vanje potovalnega ucitelja g. Zupanca, ki je v poljudnih vsem razumljivih besedah razlozil kmetovalcem pomen licencovanja in premi-ranja ter dal navodila za vzrejo boljSe, lepe in zdrave plemenske zivine. Posebno jim je tuii priporocal, da vodijo matidni zapisnlk o svoji zivini, osobito pri kravah glede ka-kovosti in mnozine mleka. Z izvrSenim licen-covanjem, premiraDJem in poduenhn preda-vanjem se je veliko storilo za boljSo bodocnost naSe zivinoreje, naSemu kmetovalcu pa dal kazipot   za   pomnozitev   njegovih dohodkov.
Dopisi.
Drzavna realna gimnazija v Ptuju. Solsko leto 1920/21. Ufienci za I. razred se naj pri-javijo pri ravnateljstvu do 1. julija t. 1., za-dostuje pismena pri Java. Predlozi se krstni ali rojstni list in Solsko izpricevalo ali nazna-nilo. Starost najmanj 10 let, dovrSenih vsaj do konca tega leta. Sprejemni izpit se vrSi dne 2. julija t. 1. pismeno od 8. do 10. ure, ustno pa popoldne po potrebi. Zahteva se : Iz krScanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v Stirih letih ljudske Sole. Kdor ima v izpricevalu „dobro" ali „prav dobro", se lahko oprosti izpita. 2. Iz slovenScine spretnost v citanju in pisanju, pocetni nauki iz oblikoslovja, poznavanje pravopisnih pravil, analiza prosto razSirjenega stavka. 3. Iz racunstva izvezbanost v Stirih osnevnih racunskih vrstah s celimi Stevili. NemScina se ne zahteva.
Gimnazijsko podporno druStvo. Ko se je pred dobrimi 50 leti ustanovila na Ptuju nizja gimnazija, se je ustanovilo kmalu tudi podporno druStvo za revne dijake. Prva pra-
vila so bila slovenska in nemSka. Kaaneje pa, zlasti ko se je 1. 1898 razSirila gimnazija v viSjo, se je z gimnazijo vred tudi podporno druStvo ponemcilo. Ker je postala gimnazija sedaj slovenska, je treba prenarediti pravihv To se hoce zgoditi na obenem zboru podpor-nega druStva, ki se bo vrSil 13. junija 1920 ob 10. uri v gimnazijski posvetovalnici. Ker se moramo zanimati za naSe dijaStvo, se udelezimo tega obenega zbora !
Sijajen koncert. Dne 1. junija t. 1. je pri-redil ravnatelj naSe godbene Sole g. Engerer koncert z bogatim in zanimivim sporedom. Bil je to za nas vecer izvanrednih umetniSkih uzitkov. Mi se to pot sreno zahvaljujemo vsem p. n. sotrudnikom in sotrudnicam na tej naj-lepSi muzikalni priroditvi. Gospodu ravnatelju Engererju izrazamo razven naSe najgloblje zahvale za njegov neizmeren pozrtvovalen trud Se prav posebno naSe priznanje. Strokov-na kritika sledi.
St. Jurij ob jul 2el. Dne 25. maja so pn-peljali semkaj truplo pokojnega ravnatelja Henrika Schreinor-ja in ga polozili k vecne-mu pocitku na tukajSnjem pokopaliScu.
Sv. Balfenk pri SrediS&u ob Dravi. Var-nostne razmere zivljenja in blaga so tukaj tako pomanjkljive, da menda nikjer tako. Tatvine so po dnevu in po noci na dnevnem redu. Po nooi hodijo okrog z vojaSkimi pu-Skami oborozeni tatovi, ter kradejo in vlo-mijo sedaj ta, sedaj tarn. Nikdo ni varen! TukajSnja zandarmerija, obstojeSa samo iz dveh moz, ni v stanu, da bi izsledila le en slucaj. Pomnozitev zandarmerijo nujno po-trebna! Dalje ni znati, kako je mogoce, da imajo razni temni elomonti Se vojaSke puSke. Okrajno glavarstvo v Ptuju, oziroma vlada v Ljubljani se nujno pro3i, da Sciti poStene prebivalce in davkoplafievalce, ter v to svrho takoj ukrene potrebne korake.
Samoumor. Dne 7. t. m. popoldan se je ustrelil 68 stari posestnik Filip Vrabl iz Zg. Pristave radi neozdravljene boiezni.
Stoperce. Dne 13. t. m. je izbruhnil v poslopju kocarja Janoza Narada v Stopercih ogonj. Zgorelo je omenjeno poslopje, oprava, obleka in zivez. Skoda znaSa okrog 12000 K. Zavarovano je bilo za 4000 K. Vzrok pozara Se|ni dognan. Sumi se pa, da je ogenj zanetila 6 letna h6erka Naradova, ki se je v taistem casu sama doma nahajala.
Obrtni§ke VOSti. Ob5e slovensko obrtno druStvo v Celju je na svojem sestanku dne 27. majnika sklenilo prirediti izlet slovenskega obrtniStva na KoroSko 27. do 29. junija t. 1. (nedelja, Vidov dan, Petrovo). DruStvo je ze razposlalo tozadevne okroznice na obrtne organizacije, na katere se tern potom opo-zarja. Pozdravljamo to idejo naSega vrlo pridno delujocega obrtniStva. Ne dvomimo, da bo z obrtniStvom poletelo na KoroSko ob tej priliki jako mnogo narodnega obcinstva vseh stanov. Podrobnosti se bodo od casa do casa v slovenskem casopisju objavljale.
Ker  se    peronospora   zopet
kaze,  priporoca  se dobro skropiti.
GALICA SE DOBAVLJA V
Irpi Anton Tirsek f PtU]U
v Luttenbergerjevi hi^i.
¦                                                                                                                                                       •
Politicne vesti.
Izjava sedanje vlade. Ko se je sestavila sedanja vlada, je njen predsednik dr. Milen-ko   Vesnic   precital   v   prvi   seji   Narodnega
predstavniStva, ki se je vrSila, izjavo (deklara-cijo) kraljeve vlade. Iz nje posnemamo, da vodi vlado prvi in skoro edini cilj, izdelati za kraJjestvo SHS osnovni zakon.njegovo usta-vo, ki je potrebna za daljni razvoj. Poslan-ci, ki jib. naj ljudetvo prosto izvoli, naj se potem posvete z vso skrbjo delu za drzavni prospeh. Med tern hoce zagotoviti urejeno gospodaratvo v drzavi, mir in red v notra-njosti, pa tudi proti sosedom, ki bi skuSali ogrozati naso drzavo.
Obletnica majni§ke deklaracije (izjave). Te-ga dne pred tremi leti (1917) so zdruzeni jugoslovanski poslanci v dunajskem parla-mentu podali to-le izjavo: „Podpisani poslanci, ki so zdruzeni v Jugoslovanskeni klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnega nacela in hrvatskega drzavnega prava, naj se vse zemlje monarhije, v kate-rih bivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, zdruzijo pod zezlom habsburSko-lorenske dinastije v samostojno drzavno telo, ki hodi prosto vsa-kega narodnega gospodstva tujcev in ki bo-di zgrajeno na demokraticnem temelju. Za uresnicenje te zahteve enotnega naroda bodo zastavili vse svoje sile." Ta odlocna izjava se je zdela avstrijski vladi, kakor tudi nasim nasprotnikom nskaj nezasliSanega in nemo-gocega. Zafcaj nemski in madfcarski drzavni -ki so se bili ze tako uzivili v misel, da sme-jo le Nemci in Madzari gospodovati, slovan-ski narodi pa le hlapcevati, da so bili slepi za najmanjso enakopravnost, ki bi jo naj iz-kazali tlaceniin narodom. Nasprotno pa je ta izjava pri Jugoslovanih, zlasti nas Slovencih, izzvala vihar navduSenja. V izjavi je bilo jasno izrazeno, po cemer smo v tiho in skrivno koprneli, bila je nekaka uteha za prestane stoletne bolesti, za vse ponizevauje in trpljenje, ki je v divji grozoti iznova za-delo nas vse v minoli vojski. Peklensko div-janje naSih nasprotnikov na naSih nedolznih zrtvah je moralo takrat vsakega poStenega in pravicnega cloveka prepricati, da tako ne more dalje, da mora tudi nasemu narodu vziti vstajenje. Greslo nasemu politicnemu ravnanju je postala ona izjava. Ljudstvo se je je oprijelo Sirom nase domovine kot reSilne bilke in se izjavljalo ustno in pismeno zanjo. arodovo navduSenje je bilo toliko, da ni vse nasprotovanje vlade in drugih nasprotnikov nic zaleglo. In res ! Se prej, nego smo pricakovali, je priSlo do poloma v drzavi, do vstajenja naSega naroda v lastni Jugoslaviji.
Odkritje nagrobnega spomenika dr. J. E. Kreku. V nedeljo, 30. maja ob obletnici maj-niske deklaracije, se je na slovesen nacin od-kril na pokopaliscu pri Sv. Krizu v Ljublja-ni nagrobni spomenik duSevnemu stvaritelju naSe Jugoslavije. Slavnostni govornik, znani slovenski pisatelj zupnik Finzgar, je v glav-nih potezah ocrtal pokojnikovo delovanje, njegovo zivljenje pa dr. Fr. Detela. Govorili so Se zastopniki Hrvatov in Rusov, ter ljub-ljanski zupan dr. Iv. Tavcar, ki je poudarjal vrline pokojnikove, pozivljajo6 k spravljivo-sti. Glasbena Matica je zapela nekaj zalo-stink. Odkritja so se udelezili pred3tavniki kulturnih druStev in vojaSkih ter oivilnih ob-lasti s Stevilnim ljubljanskim obcinstvom. Nagrobni spomenik predstavlja dva orjaka, ki sta zalujoCe sklonjena nad grobom.
LaSki arditi na Reki. Do sporazuma med Italijo   in  Jugoslavijo   Se   vedno noce priti. Italijani   napenjajo   vse  sile,   da bi obdrzali Jim vec naSih krajev. V Rimu je bila te dni velika demonstracija proti vladi, ceS da hoce popustiti   v Jadrauskem vpraSanju. PriSlo je do krvavih spopadov med policijo in demon-stranti.   Med   demonstranti  je bilo tudi vec Lahov iz Reke in Dalmacije. Italijanska vlada no6e porabiti svoje rno&i, da bi napravila red. Zato se ne 6udimo,   da raste greben raznim arditom,   ki   uganjajo   nasilno laSko politiko na  lastno   pest.   Tako   se je  zvedelo, da je sklenil zioglasni vodja italijanskih upornikov, D'Annunzio,   da   zavzame   s   svojimi Cetami SuSak in del hrvaSkegaPrimorja. NaSa nova vlada je   v   skupScini   izjavila, da je storila vse korake proti tej lopovscini. Bojimo se le, da besede   ne bodo dosti zalegle, laSkim arditom  je   treba   pokazati   v   dejanju, da se jih ne bojimo.
—    3    —
T. Masaryk izvoljen za predsednika fieiko-
slovaSke republike. Po konCanih volitvah v drzavni zbor se je vrSila volitev predsednika. Zbrali sta se obe zbornici. Oddanih je bilo 411 giasov, kterih je dobil T. Masaryk 284 giasov, s 6imer je izvoljen za predsednika ceSkoslovaSke republike. Nemci so oddali 61 giasov svojemu kandidatii. Hoteli so s tern demonstrirati proti Cehom, ceprav se Nem-cem na CeSkem sedaj stokrat boljSo godi, nego se je Cehom pod avstrijsko nem-Sko vlado.
Razno.
Poviianje  pristojbin  za  druStvene  stvari.
Odborova seja druStva jugosl. novinarjev je sklenila poviSati pristojbine za uvrstitev dru-Stvenih vesti v liste na ta nacin, da se za-racuna za vsako besedo 20 vin., izvzemSi one, ki imajo po eno ali dve 6rki. Delni zneski se zaokrozijo na 2 K navzgor. — DruStva se opozarjajo, da stopi ta sklep z dnem 1. junija t. 1. v veljavo in bodo pre-malo kolekovane obvestila brezpogojno iz-ostala. Za kolke se lahko prilozi tudi denar. To na znanje vsem druStvom !
Odkup tobaka. Uprava drzavnih monopo-lov je konCala odkup tobaka od pridelave vsega ozemlja. Odkupljenih je 8 milijonov kilogramov tobaka, od teh 5 milijonov samo v mejah bivSega kraljestva Srbije.
Ponarejene 5 dinarske (20 K) novCanice. Dobili so se ze zlocinski ljudje, ki hocejo bo-gateti z lahkim delom na tuje stroSke. Zaee-li so ze ponarejati naSe nove dinarske nov-Canice. Tudi v Ptuju so jih ze zanesli. Ponarejene so pa precej slabo, tisk je bled, glava nejasna in nimajo serijskih Stevilk. Pa-zite nanje.
Brezdvomno je . . . V navaduem zivlje-nju veljajo v medsebojnem obcevanju gotove forme, ki jih je vsakdo dolzan varovati. Kam pridemo, ko bi si zaceli drug drugemu pod-tikati laznivost, sebicne namene, podtikati hinavSCino in kar je Se takih lepih lastnosti. Ali bi bilo medsebojno, osebno obcevanje Se mogoce ? Ali se ne bi vsakdo zahvalil za tako lepo druS&ino ? Kar velja za osebno ob-cevanje kot sploSno priznano na6elo, to se-veda ne velja po mnenju gotovih ljudi za politike, politicne stranke in javno delovanje. Tako piSe ljubljanski dnevnik ,,Slovenec". Srcno si zelimo, da bi se ravnali po teh na-ukih vsi — posebno pa pristaSi SLS, ki tudi pri nas silno greSijo proti lepim naukom, ki jih daje njihov 6asopis.
Za 6 milijonov kron usnja jo zaplenil cen-tralni urad zoper veriznike te dni tovarnarju Karolu Pollaku v TrziCu. Med zapljenjenim blagom se nahajajo celo znatne kolicine predvojnega usnja.
Nove poStne znamke. Pripravljajo se nove poStne znamke, ki bodo veljale za vso drzavo in imele sliko regenta Aleksandra.
Po poroki pobegnil od zene. V okraju Sinj v Dalmaciji se je pred kratkim porocil mlad parcek. Takoj po poroki je nevestin oce iz-ro6il zeninu dogovorjeno vsoto deuarja, kakor tudi nevestino doto. Ker je zeninu denar veliko bolj ngajal kakor pa nevesta, je pu-stil zeno na cedilu in pobegnil z njim. Poli-cija ga je kmalu izsledila in zaprla. Zena ne mara sedaj nicesar sliSati o njem in pravi, da bi poroka ne smela biti veljavna.
Nova ocesna bolezen. Poljski listi poro-Cajo, da se je na Poijskem pojavila nova ocesna boltzen. Pozna se po tern, da eno oko nenadoma mocno zardeSi. Bolnik dobi kmalu jako mocno vrocico in izgubi polago-ma tudi vid. Bolezen preide potem tudi na drugo oko. Obe ocesi se mocno gnojite. Po ognojenju pa se oci pricno pocasi zopet od-pirati, boljSati in bolezen polagoma zopet iz gine, ne da bi zapustila kake sledove.
Najboljsi uspeh im*J° °.^si
^mJ^^^m^^mm^mm^mm^ v „Piujskem
Ustu", ker je zelo razSirjen in ga vsakdo
rad cita.
Izgubilo^
se je dne 1. t. m. od Stojnc do sv. Marka eno bibaio iz zutega usnja z belimi, kosteni-mi obroceki. Kdor je naSel, naj naznani proti dobri nagradi g. Milanu Blass, pri sv. Barbari v Halozah.
ILT si r o 6 To si.
t
Komur smo dozdaj poSiljali list, pa si ga ne misli naroSiti, prosimo, naj nam ga vrne, ker ga sicer smatramo za naroCnika.
t
sprejme takoj   Simon Gajser, kovaSki mojster v Zabovcih nize Ptuja.
iz poStene rodbine,   priden   in   soliden, kateri lahko stanuje v Ptuju in ki ima tudi oskrbo doma, se takoj sprejme pri g. Francu Reismanu, urarju v Ptuju
NA PRODAJ
MoSka salonska crna obleka Stev. 48, eno dobro kolo (bicikelj), en par novih cevljev za moSke 44, en par novih rjavih gamaSev, ena cisto nova pletena nihalka (Hangematte), ena srebrna moSka ura in ena nova cev za kolo (bicikelj). VpraSa se v Ptuju, PreSernova ulica §tev. 19, I. nadstropje, levo.
PLARSKO ORODJE
*"     in suhi les za kolarja takoj proda Ludmila
Raku§, na posestvu g. Musek-a v Pobrezju pri
Sv. Vidu nize Ptuja.
Dekla
delavna in poStena se pod dobrimi pogoji takoj     sprejme    pri
grajHini Ebensfeld pri Ptuju.
DEKLICA 0
16 mesecev stara, zdrava in krepka, se odda za svojo.   Naslov pove uprava lista.
Misi - podgane - stenice - scurki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja naj-bolie preizkusena in sploSno hvaljcna sredstva kot: proti poljskim miSim K 10-—, za podgane in miSi K 10"—, za Siurke 10 K; posebno moCna vrsta K 20"— posebno moCna tinktura za stenice 10 K ; uniCevalec moljev 10 K: pra§ek proti u§em v obleki in perilu, proti usem pri perutnini 6 in 10 K; pra§ek proti mrfiesom 6 in 12 K; mazilo proti u5em pri ljudeh 5 in 10 K; maziio za u§i pri zivini 6 in 10 K; tinktura proti mrcesu na sadju in zelenjadi (uniCevalec rastlin) K 10"—, praSek proti c&c&g mravljam 10 K, maziio proti garjam  10 K. ta bb
PoSilja po povzetju Zavod za eksport M. J linker, Zagreb 112,  Petrinjska ulica 3.
Citajte in razsirjajte
„Ptujski list."
cm
SMC
doc
11
Otvoritev vrta.
Podpisani si dovoljuje p. t. ob&instvir v PTUJU vljudno naznaniti, da bode ===   DNE 6. JUNU/I T. L. OTYORIL   =====
S KONCERTOM SVOJ SENCNATI VRT Z MIZAMI.
" Za dobra vina, prvovrstno pivo in dobro kuhinjo se bode najbolje skrbelo. "^K
h mnogoStevilni obisk prosi ANTON EMERSiC, gostilnicar pri japjctu (Druslvena hiSa) v Pfuju, VoSnjahova ul. 3.  I, at=                ii                i«hi                 =ai                        it=                   ax^J
VSAKDO,
ki namerava prodati ali kupiti kako posestvo, hiSo, kmetijo, grajScino, hotele, industrije ali vzeti kaj sliCnega v najem, naj se zaupno obrne na realitetno pisarno HAVLIK - SIMClC v Mariboru, Gngontifna 111. 7.--------Telefon 132.
Vafoilo na tiarocbo.
Kdor zeli, da se mu redno posilja „Ptuj-ski list", naj prijavi svoj naslov npravniStvu v Ptuj,   Slovenski trg   (atari rotovz) Stev. 3.
Vioilni Eeflji in sandali,
PUf* dobro in lifino izdelani, Cevljarske potreb§6ine, raznovrstno drobno ali galan-terijsko blago, razliCni okraski, kakor vsi v papirno stroko spadajofii predmeti, dobe se .'.   vedno po primerni ceni v trgovini   ,\
J. N. PeterSic v Ptuju.
Mariborska eskomptna banka.
Maribor, junija 1920.
Vabilo na supskripcijo delnic
Redni ob&ri zbor dne 31. majnika je sklenil zvisati delnisko glavnico od 6 na 10 miljonov kron ter pooblastil upravni svet izdati 10.000 komadov novih delnic po K 400*— nominale pod sle-decimi pogoji:
1.   Starim delnicarjem se zagotovi opcijska pravica na ta nacin, da pripadejo na pet starih delnic dve novi delnici po kurzu K 700*—
Za izvrsevanje opcijske pravice je treba deponirati delnice pri centrali v Mariboru, ali pri njenih podruznicah v Murski soboti in Velikovcu.
2.   Ostalih 4000 delnic se prepusti po kurzu K 850'— novim delntfarjem.
3.   Delnice participirajo na cistern dobicku banke od 1. julija 1920.
4.   Kurzni dobicek po odbitku stroSkov in pristojbin se dodeli rezervnemu zakladu.
5.   Kupnino je pri prijavi polno vplacati. Od tega zneska se povrnejo 5°|0 obresti do 30. junija 1920.
6.   Prijavi se lahko osebno pri banki v Mariboru in pri njenih podruznicah v Murski Soboti in Velikovcu ali pismeno s prilozeno tiskovino v Lasu od 1. do vStetega 30. ju ija 1920.
7.   Dodelitev delnic si pridrfi upravni svet.
Upravni svet Mariborske eskomptne banke
Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak.
Last „Tiskovne zadrugc v Ptuju."
Tisk: W. Blankc v Ptuju.
,