IJ- " CS-I U. g. iT. rodkr.iiSek, želein. uradn.V S' P,W/, Tirol:—' V Trstu, v saboto 28. aprila 1883. fv Tečaj Viti. J/ Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. iT rtlimi )• m»«. •EDINOST«_ izhaja 2 krat na teden vsako »riđ« in »ahste o poludne. Cena *a vse leto » 6 gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta ± gld. KO kr. - Posamezne ftJSfe ,se dodajo pri opravniitvu in v trafikah v T rit« po 6» kr., v Gorici in v AJd«v$cini po kr. - Naročntne, reklamacije in inserate prejema Oprsvsiltvs . vi« Zonta 5«. Vsi dopisi ** pošiljajo UrNalitva »vi« Terrente« Nuova tipografija;vsak mora bit \ frank i ran. Rokopisi bre/ posebne vrednosti se ne vračajo. — Inseratt (razne vrsta naznanila in poslanice) zaračunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Delo, obrtnija, delalec, obrtnik. (Predavanje g. V. D. na veselici dne 22. aprila 1883.) (Jasi so ozbilj ni, velike spremembe v društvenem Jivenju so silno potrebne in vsi najpametnejši državniki in pisatelji se bavijo zdaj z največjo ozbiljnostjo s prašanjem, kako povzdignoti četrti ali delalski stan, da postane koristen človeškemu diuštvu, mesto, da bi mu postal nevaren. Gasi se spreminjajo in ž njimi posebno iileje, katere so pravi znak vsake dobe. V srednjem veku ni pač nobeden mislil na prašanje delalcev in na kmete; ti zadnji so bili robi; a srednji vek je bil ves posvečen verskim, torej prašanjem srca, in prepiri o verskih zadevah so bili strašanski: meč in ogenj sta pustošila kraje, koder je ta prepir vskipel do vrhunca. V prvej dobi srednjega veka je vladal skoraj po vsej Evropi kruti barbarski fevdalizem, katerega najodličnejši nositelji so bili nemški vitezi. 86 surovo močjo so ti vitezi podjarmili poljedelce in druge še malo razvite delalne stanove. Tudi duhovščina je postala silno oblastna in preposvetna, vsled česar so nastali večkrat prepiri, kateri so se končali z reforme i j o, ki je imela svoj začetek baš v krogih s pretirano posvetno oblastjo vifie duhovščine nezadovoljne niže duhovščine. Proti tem fevdalcem sami kralji niso imeli prave zdatne moči in mnogo nemško-rim8kih cesarjev je bilo sama senca oblasti. Se le ko so se začela vzdigovati mesta in so se tam vdoma-Čevala razna rokodelstva, začela je tudi nekoliko boljša doba za cesarje in za kralje, kajti mefičanstvo |e postalo v 15. stoletju uže silno močno in je moglo tekmovati s fevdalno aristokracijo; ker pa so kralji in cesarji radi porabili priliko, da omejč njim bolj nevarno vseoblast aristokracije, to je vitezov, baronov, Srofov, — podpirali so na vse kriplje meščanstvo, s im se jim je posrečilo, da so omenjenim grofom in baronom odvzeli neodvisnost in jih spravili pod svojo popolno oblast. Moč rimsko-nemških cesarjev je bila od todi velikanska in upliv aristokracije se je čedalje bolj manjšal; v začetku 16. stoletja pa so se začele še bolj razvijati države in bilo je zapažati nekatere začetke ustavnosti, mosta so se čedalje bolj razvijala, meščanstvo pa je zadobivalo vedno veči upljiv na javno živenje, tako sicer, da je proti koncu 16. stoletja meščanstvo v mnogih državah uže nadkrilavalo vse druge stanove. Iznajdba tiska, strelnega praha, Iznajdba morske poti v vshodno Indijo, iznajdba Amerike, vse to je močno pospeševalo napredovanje idej, katerih se je v največjej meri poprijelo meččiustvo, mej tem Podlistek. (Spisal J. Turgenjev, preložil M. M&lovrh.) III. (Dalje.) Hči Darje Mihajlovne, Natalija Aleksejevna, ni na prvi pogled nikomur dopasti mogla. Ona še ni bila do razvitka dospela, bila je suha, črnomanjasta in nekoliko sklonjena. Ali črte lica so jej bile rudeče in pravilne, akoprem za sedemnajstletno devojko prevelike. Toda nad vse krasno jej je bilo vedro i ravno čelo nad tamnimi obrvimi. Govorila je malo, toda slušala in gledala je zato pozorno — kakor da si od vsega sama sebi račun polaga. Gesto je stala nepremakljivo, spustila roke in se zamislila; tadaj seje na njenem licu moglo opaziti, da razmišljuje. Jedva vidljiv smehljaj naleti jej iznenada na lice in zopet odleti, a velike, tamne oči zastre jej oblaček. »Qu' avez vous?« vprašala je tedsg Boucourt in jo začela koriti, veleč, da mladej devojki ne pristoji zamišljena in raztresena biti. No Natalija ni bila raztresena, obratno se je učila marljivo, čitala in delala voljno. Čuvstva je bila silnega, ali ona ni tega razkrivala; ni v deti ns t vu ni često plakala, a zdaj bi samo pobledela, kadar jo je kaj razburilo. Mati jo je smatrala za dobrodušno, razborno devojko, ter jo v šali zvala: mon honnete homme de fille, dobrosrčna hčerka; njenih umnih sposobnostij pa ni visoko cenila. • Moja Nataša je, hvala Bogu, hladna, rekla je ona često, — »tim bolje. Ona bode srečna.« Darja Mihaj-lovna se je varala. V ostalem — malo katera mati umeje svojo hčer. Natalija je ljubila Darjo Mihajlovno, ali jej ni povsem verovala. Ko se je Rudin na terasi ž njo sešel, šla je ona z Boucourt v so 1)0, da vzame klobuk ter ide na vrt. Jutranji posel je uže obavila. Natalije niso več sma- ko sta aristokracija in cesarska vsegamogočnost vedno bolj zgubliale na svojem sijaju in uplivu, tako sicer, da nahajamo v začetku 17. stoletja v mnogih državah močno razvito, bogato in mogočno meščantvo, katero je tu in tam uŽe doseglo svojo veljavo v javnem in državnem živenju ter imelo manj ali več, kakor na Angleškem, Nizozemskem, uže državne vajeti v rokah, v drugih državah pa delajoče za to svrho. Dovoljeno naj mi bode zdaj prašanje: kaj je bilo to meščanstvo, iz katerih ljudskih krogov je ono rastlo? Odgovor je gotovo Vam vsem uža na ustnih : no iz prostega de-lalca, iz rokodelca, nekdaj roba vitezov, grofov, baronov. Ali to je bil še le začetek priznanja in zma^e ljudskih pravio. V Evropi pa so te pravice prišle do prave zmage še le koncem 18 stoletja s francosko prekucijo, in akoprem mnogo zgodopiscev stavi začetek novega veka v dobo, ko se je naSla Amerika, zopet drugi v dobo reformacije in zopet tretji v leto 1648, ko se je po končanej 30 letnej krvavej verskej vojni sklenol takozvani vestfalenski mir, na katerega podlagi se je Evropa postavila na novo modernejše stališče mejnarodnega in državnega prava, katera podlaga je trajala skoraj 150 let, k ljubu temu bi jaz iz socijalnega (društvenega) stališča francosko revolucijo imenoval pravi začetek novega veka. V začetku 18. stoletja so se pojavili na Francoskem veliki filozofi, takozvani enciklopedisti, mej temi so posebno imenitni Rousseau, Voltaire, Diderot, Grim, D'Alam-bert. Vsi ti so pripravljali novo dobo, v katerej imajo zmagati občne Človeške pravice nad vsemi stanovskimi pravicami, in prvi mei njimi je bil Roussau, ki je sd svojo knigo: »Le contiact soclal« (društvena pogodba) leta 1763 oklical sovreniteto ljudstva, ali izrekel, da ljudstva skupna volia je najviša poBtavo-davna in državna oblast. Ta knjiga je mej drugimi največ upllvala na francosko ljudstvo, da je sito raz-pašnosti in največje nemoralnosti, ki se je v začetku 18. stoletja pojavila v dvorskih in vseh viših gosposkih krogih francoskih, leta 1789 prijelo za orožje oklicalo ljudsko pravo kot edino veljavno. Prve Ijudo-vlade francoske izvrSevalni odbor, konvent imenovan, pripoznal je načela, katera je Rousseau pro-klical v svojej Imenovanej knjigi za podlago, na katerej je uredil prvo francosko ljudovladno ustavo. Uže tistikrat je postal kmet na Francoskem svoboden Sosestnik, in rokodelec je mogel dospeti do najvišjega ostojanstva. Ne moremo sicer odobravati vseh idej Rousseau-evih; v mnogih obzirih je bil prenapet idealist in se je morda tu in tam preveč oddaiil od večnih trali za deklico; m-lle Boucourt završila je uže davno svoje uke Iz mitologije iu zemljepisja; zato je morala pa Natalja vsako jutro čitati knjige zgodovinske, potopisne in jednake, b kakorSnimi se odgojenje nadaljuje in zavrfiuje. Knjige za njo je izbirala Darja Mlhailovna sama, kakor po kakSnej sistemi. V resnici jej ie daiala vse. kar koli jej je francoski knjigar iz Peterburga pošiljal, izvzeinši samo dela Dumas sina et consortes. Te romane je čitala Darja Mihajlovna sama. M-lle Boucourt je gledala Btrogo in kislo skozi svoje naočnike, kadar je Natalija Čitala zgodovinska dela; po njenem umovanji je vsa zgodovina prepletena s zabranjenimi stvarmi, akoprem je od vseh mož stare dobe poznala jedinega Kambiza, i/, nove dobe pa Ljudevita XIV in Napoleona, katerega ni mogla trpeti. Ali Natalija je čitala tudi takSne knjige, o katerih stara Francozinja niti sanjala ni i ona je znala na pamet vsega Puškina. Natalija, zagledavši Rudina, zarudi. »Ali se greste sprehajat!« vpraša jo on. »Da. Me gre vi na vrt.« Natalija pogleda na m-lle Boucourt. •Mais containement, monsieur, drago mi je,t odgovori stara devojka. Rudin vzame klobuk in hajdi ž njima. Nataliji je bilo tesno pri srci, ko je vštric z Rudinom po jednej stezi stopila; ali malo po malo postajalo jej je laelje. On začne razgovor z vprašanjem, s čim se bavi, kako se jej na kmetih dopada. Ona je odgovarjala ne brez one bojazljivosti, katero često za stidljivost priznavajo. Srce v njej je silno tolklo. »Ali vam ni pusto na kmetih?« vpraša jo Rudin in motreč jo od strani.) »Kako bi pusto bilo na kmetih? Meni je tu vse vrlo po volji in jaz sem srečna.« »Vi ste srečni... To je tehtna beseda. Toda razumljivo ie to; vi ste mladi.« To slednje je izrekel Rudin neobičnim načinom; kakor da jej je zaviden in jo ob jednem obžaluje. •Da! mladost!« nadaljuje on. »Vsa znanost gre resnic; pri vsem tem pa ostane le zgodovinski faktum, da je ta mož pripravljal novo dobo in da se sedanja državna načela naslanjajo na načela, katera je širil ta nenavadni in v privatnem živenji mnogokrat nedosledni filozof. Res, k malu je zopet nastopila reakcija na Francoskem in Napoleon Ii je podjarmil svoj narod ; toda njegova monarhija se ni več upirala na načela starih monarhij iz srednjega veka, ampak obveljala je takozvana demokracija tudi v dobi prvega francoskega cesarstva. Da, še več, v imenu svobode se je boril Napoleon skoraj z vso Evropo, in njegova zmagonosna vojska je trosila po vsej Evropi nova načela enakosti vseh stanov pred postavo. Klic: egalitć, liberte, fraternite (enakost, svoboda, bratstvo) bil je Napoleonovim vojakom uže tako priučen, da so £ njim osvojali Napolenu tuje narode, tuje države. S tem Se ni rečeno, da je bil Napoleon I. resnično svobodoljuben, sreča njegova je v njem užgala hrepenenje po samovladarstvu nad vso Evropo, vzel si je v zgled največe osvojitelje stare zgodovine, a pri vsem tem se ]e on služil novih idej v dosego svojega namena, kar je Francoze tudi kot osvojitelje delalo simpatične, (v dokaz, da je Napoleonu celo Vodnik slavo pel in da so v obče Francoze hvalili vsi bolj razsvitljeni možje one dobe.) Znano je, da se je z dobo Napoleonovih vojn po vsej Evropi začelo novo živenje. in akoprem je bil Napoleon pobit in francoski narod zopet potlačen, ideje človečanstva in svobode, katere so Francozje po svetu zatrosili, zaplo-dile so se vendar tako močno in toliko sadu obrodile, da je ljudstvo po vsej Evropi začelo preudarjati in misliti na to, kako bi inu bilo mogoče oteti se gospodstvo previligiranih stanov. Na Francoskem so se menjavale potem vlade, a kralj Ljudevit XVIII. se ni upal leta 1814. ko so ga nastavile evropske velevlasti, proklicati več absolutne monarhije, ampak dal je francoskemu narodu svobodno ustavo. Napoleon ga je zopet prepodil, a le za malo mesecev in ko je Ljudevit XVIII. leta 1824 umrl, nastopil je njegov brat Karol X„ katerega so Francozje leta 1830 zopet prognali in za njim poklicali Ljudevita Filipa orleanskega za kralja. A ta kralj je bil bolj predsednik ljudovlade, nego kralj, toliko pravic sije pridržalo ljudstvo. Bourbonski kralji (to je stara francoska dinastija) se niso več mogli držati na Francoskem ; mislil je sicer Louis Filip, da se bode držal s pomočjo velikih kapitalistov, a na te se je malo zanašati; zarad tega pa se je mej francoskimi de-lalci in obrtniki pojavila velika nevolja proti denaruim za tem, kako bi se uvidelo, da samo v mladosti solnce greje.« Natalija upre v Rudina oči; ona ga ni razumela. »Jaz sem se denes vse jutro z vafio majko raz-govarjal. Onaj* neobična ženska. Zdaj umejem, zakaj so vsi pesniki njenega prijate^stva iskali. A vi, ljubite li pesni ?« doda po kratkem molku. . »Glej, kako me izprašuje,« pomišlja Natalija, a potem odgovori: »da, jaz jih vrlo ljubim.« »Poezija — to je je jezik bogov. Tudi jaz ljubim pesni. Toda poezija ni samo v verzih, ona je povsod, ona je tudi okolo nas. Poglejte to deblo, ono nebo — povsod je krasota in živenje; a kder je krasota, kder je živenje, tam je tudi poezija.« »Sedimo na to klop,« začne zopet on. »Meni se vse nekako vidi, da postaneva Še dobra prijatelja, kadar se vi z menoj vpoznaste (tu se on s posmehom zagleda v njeno lice). Kaj mislite?« »On ravna z menoj, kakor z dekletcem,« mislila je Natalija i nevedoč, kaj bi mu odgovorila, vpraša ga, misli li on dolgo na kmetih ostati. »Vse leto in jesen, morda tudi zimo. Jaz, to veste, uisem bogat človek ; moji posli so prilično gotovi, a vrhu tega sem se tudi klatenja od nedraga do nemila naveličal. Doba odmoru je tu.« Natalija se začudi. »Mar mislite, da je za vas doba odmora uže tu?« vpraša ga bojazljivo. Rudin se licem obrne k Nataliji. »Kaj vi s tem mislite?« »Jaz mislim s tem,« odgovori ona v nekej zadregi, »naj drugi počivajo; a vi... vi se morate truditi, da bodete koristni. I kdo drugi, ako ne vi,,.« »Hvala vam za laskavo menenje,« seže jej Rudin v govor. — »Koristen biti... to se lepo in lehko reče!« (Tu se z dlanom po licu pogladi.) »Koristen biti I Da bi vsaj tvrdo uverjenje imel, kako da bo iem koristen? da bi vsaj veroval svojej moči ? pa potem, gde naj najdem soglasno, odobravajočo dušo? . ..« I Rudin toli brezupno z roko odmahne, toli bolno EDINOST. baronom, katere je podpirala tadašnja francoska vlada, kar vse je dalo povoda dovolj, da so se začele širiti mej francoskimi delaki socijaiistične ideje. — Vlada Louis Filipa je bila po nekako podobna dobi ustavo-vercev v Avstriji, korupcija je bila veliksi, finančni baroni so nkazavali in ljudstvo molzli. Vsled tepa slabega vladanja j« nastala v februvarju 1848 revolucija na Francoskem, a ta revolucija je imela uže drug značaj, nego poprejšnja, prva; ta je bila uže bolj socijalističnega značaja, in ako so v začetku prve revolucije kričali ljudje po kruhu v obče, zdaj pa so delalci in obrtniki stopili pred novo republikansko vlado, katera je prognala Louis Filipa, zahtevami, katera so imela uže bolj natančno obliko in so bila uže dobro premišljen socijalističen program. A revolucija leta 1848 ni ostala omejena na Francosko, temuČ razširiia se je po vsoj Evropi in posebno v Avstriji učinila velikanske spremembe, kajti prinesla je tudi v društvenem obziru priznanje socijalističnega načela, da oni, kateri dela, ima tudi uživati, jaz menim odpravo desetine in tlake, vsled katere odprave so naši kmetje postali popolnoma svobodni državljani. Večina nas je videla še druge premembe na Francoskem. Prenapeti socijalisti so tuni zopet vrgli Iju-dovlado; Napoleon III, kateri je dobro poznal značaj Francozov, vzel je vladne vajeta v roke in predvsem skrbel, da Francozom dade kruha v obilnosti. To se mu je posrečilo; a ker je njegova sistema ob enem ustvarila, kakor Louis Filipova, največjo korupcijo, padel je ta inož sramotno leta 1871 in francoski narod je Še tisto leto čutil božjo šibo komunistov, katere pa so v veliko srečo zatrli zmerni republikanci; tako ima zdaj Francoska Jjudovlado, katera se pa po svetovnih skušnjah more le tedaj držati, ako obveljajo zmerna in moralna načela, ako se Francozje ne bodo zgubljali v zatajevanje večnih resnic in v pro-klicavanje surovega materijalizma, ki pozna le telesni svet kakor edino obstoječe bitje in vse prikazni duševnega Živenja označuje le za obliko dejanja tega bitja ter v daljšem razvijanju tega načela ne pripozna druzega Človeškega vzleta, nego hrepenjenje po posvetnem dobru, po denarju in po uživanju tega, kar nam dela največ veselja in najbolj zadovoljuje naše samoljubje. Gospoda moja, pred 14 dnevu je imel naš slovenski list »Edinost« obširno zgodovino socijalizma, mnogo izmej vas jo je gotovo čitalo in razvidelo to le: kakor je v poprejšnjih stoletjih meščan, začetkom rokodelec, polagoma terjal in dosegel vse politične in socijalne ali družabne pravice, prav tako je kesneje, to je v tem stoletju, začel zopet rokodelec, posebno pa prosti delalec terjati zboljšanje svoje osode od države in da se je to gibanje začelo najprej na An- §leškem in Francoskem uže v začetku tega stoletju, tvar torej ni več tako nova in evropski državniki so imeli časa zadosti, da so jo lehko prav ozbiljno Iirestudirali Omenil sem uže, da je francoska revo-ucija leta 1848 posebno zato nastala, ker se je tam preveč pojavila korupcija, ker je povsod vladal le sam denar in so takozvani finančni baroni imeli vse ljudstvo in tudi ves kruh ubozega ljudstva v žepu. Omenil sem tudi, da se je to materijaiistično načelo ponavljajo pod Napoleonom III. No, gospoda precej potem moram vam povedati, da iz onih meščanov, kateri so bili v srednjem veku pošteni »purgarji«, mojstri, trgovci itd., postala je polagoma nova aristokracija, to je denarna aristokracija, ali kakor jej pravijo plutokracija, ki ima svoje ime od neusmiljenega grškega boga bogastva, po imenu Pluto, katerega so si Grki mislili zelo globoko pod zemlje, na priliko, kakor si mi mislimo Luciferja, in ono staro pravljico da Lucifer nosi denarje v ris, morali smo podedovati, Še od Grkov. glavo na prsa nakloni, da se je Natalija nehotć vprašala: za boga, da li sem jaz njegove navdušene, na-depolne besede sinodi slušala? Mej tem, »ne«, doda on, kar naglo skočivši raz klopi, »vi govorite istino. Hvala vam, Natalija, srčna hvala. (Natalija gotovo ni znala h čemu se jej zahva-Ijuje). Jedna vaša beseda me je spomnila moje dolžnosti in mi pokazala pravi pot... Da, jaz moram delati. Svojih darov, ako jih kaj imam, ne smem kazati ; svoje govorniške sile ne smem razprskati, pustim krezkoristnim besedičenjem ...« I besede so mu tekle kakor potok. Govoril je lepo, ognjeno — o prezirnosti malodušja in nedelal-nosti, o potrebi dela. Sam nase je sipal ukove dokazujoč, da svoje sile in svoj životni sok tisti brez-koristno trati, kdor razmišlja in ukrepa, kaj mu je treba delati. On je zagotavljal, da ni plemenite misli, katerej bi se ne našel odziv, da samo oni ljudje ne najdejo soglasja, kateri sami ali ne vedd, kaj hočejo, ali niso vredni, da jim drugi pritrdd. Govoril je dolgo in završil z novim za h valje vanje m Nataliji Alekse-jevnej, ali kar naglo stisnov&i jej roko, dodal: »Prelepo, plemenito bitje 1« Ta svoboda je prestrašila m-lle Boucourt, katera, ako je tudi na Ruskem ostarela, vendar je slabo ruske umela ter samo divno brzino Rudinovega govora občudovala. Ona ga je smatrala virtuozom; a od takšnih ljudij ne sme se, po njenem menenji, pričakovati ni iskati pristojnosti. Ona vstane in si popravi odelo ter reče Nataliji, da je čas vrnoti se, ker je monsieur VolinsofT [tako je ona zvala Volinceva) zagovil k zajutrku priti. »Upravo tu sem gre!« doda zagledavši v jedoem drevoredu Volinceva prišedšega od doma. On pride neodločnim korakom klanjajoč se uie od daleč vsem ter se potem z bolnim izrazom v lici obrne k Nataliji rekoč: «Ah! vi se sprehajate?• «Da,» odgovori Natalija, «a zdaj se pripravljamo domov.« ■Tako!« reče Volincev. «Kaj, ali pojdemo?« Vsi so odfill k domu. Ta plutokracija je postala k malu premogočna, bogateli so pa posebno oni meščani, ki se niso toliko pečali s pravim delom, ki pomenja spreminjanje surovin iz ene oblike v drugo, ali pa pridelavanje teh surovin, ampak s posredovanjem, da so namreč te pridelane in predelane surovine iz ene roke kupili, pa v druge prodajali, kar se imenuje trgovina. Posebno dobri trgovci so židje, ki niso smeli imeti v srednjem In tudi nekoliko v novejšem veku posestev, in ki, kakor izvoljeni narod, se niso hoteli nikoli pečati s pravim rokodelstvom, vsled česar so se z vso močjo vrgli na trgovino, katera jih je posebno v tem stoletju tako obogatila, da niso, kakor hitro je bila tudi njim podeljena popolna svoboda v državi, te le porabili v svojo večjo korist, temuč cel6 začeli hrepeneti po nadvladi in po nekej odllčnej stopinji v človeškem društvu. — Videli smo in vidimo, kako so bogati židje vsako državno podjetje, vsak državni za« jem dobili in še dobivajo v svoje roke, kako je postalo vsako finančno podjetje odvisno od njih; videli smo in vidimo, da so si s pomočjo javnega tiska, časnikov, znali celo naklanjati javno menenje, a prepričali smo se tudi, da to ponarejeno javno menenje je začetek največje korupcije ali društvenega propada. Rekli smo, da je iz prvega, jako poštenega in zdravega meščanstva nastala denarna aristokracija, in če je bila rodna aristokracija človeškemu društvu neznosna, še bolj je to takozvana plutokracija, ki je Eroklamovala denar kot edini cilj in konec človes-ega živenja in tako človeško društvo spravila na pot, da česti in ceni surovo materijo nad ideali ali nad božanstvom, nad onim skrivnim razodetjem, ki človeški um, posebno pa človeško srce povzdiguje nad posvetne stvari. Ta denarna aristokracija je razumela Sčasoma nakopičiti v nekaterih rokah velikansko bogastvo, ona je po fabrikah in bankah sebi podložnega napravila obrtnika in delalca in ni čudo, ako se denes ponavljajo prav take in se hujše tožbe proti novošegnej plutokraciji, kakoršne so se pred 100 leti vi šile proti krvnej aristokraciji; ni čudo, ako denes obrtnik in delalec terja od države, da ga osvobodi ter ga vzame v svoje varstvo pred trinoštvom velicega kapitala; ni čudo, ako se denes vrše strašanski čini, ki vsi so znamenja silnega upora nižih stanov proti sedanjemu socijalnomu ali društvenemu redu. Videli Bte, da se je uže v srednjem veku upiral meščanski stan grofom in baronom in da je dosegel svoje pravice; videli ste pa tudi, da se je iz meščanskega stanu zopet izcimila nova aristokracija, boljše plutokracija, katerej se zdaj upira rokodelski in de-lalski, v obče tako zvanl četrti stan. Iz tega je razvidno, da se tudi nižji stanovi Sčasoma izrode in da postane iz zdravega semena čestokrat tudi slab sad, a da je to izrodenje najbolj pospeševal narod, katerega so razmere, zgodovinske dogodbe, manj ali več silile, da se po nekako maščuje nad obliko človeškega društva, osnovanega na edino pravih krščanskih načelih. — Videli pa smo tudi, da svet vedno bolj spoznava nevarnost, v katero je zašel vsled zatajevanje teh načel in da se je začela uže reakcija proti pretiranemu materijalizmu. Zdelo se mi je potrebno Vam na kratko popisati zgodovinsko razvijanje socijalnoga prašanja do denaŠnjega dne, ker to Vam ima služiti kakor kaži* pot v nadaljnem govoru in Vam ima razjasniti sploh uzroke, zakaj je vse to tako prišlo. Zdaj pa še le pridemo prav za prav do predmeta, o katerem Vam hočem natanjčnejo govoriti. (Dalje prihodnjič.) •Kakšno je zdravje vaše sestre,« vpraša Rudin preljubeznjivim glasom Volinceva. •Hvala. Zdrava je. Mord& bode i danes.....Vi ste gotovo, ko sem jaz prišel, o Čem razpravljali?« •Da, razgovarjal sem se z Natalijo Aleksejevno. Ona mi je rekla besedo, ki je na me močno vplivala... » Volincev ne vpraša, kakšna beseda je to bila, in vsi so se molčć k domu Darje Mihajlovne vrnoli. Pred obedom se je društvo zopet sešlo. Le Pi-gasova ni bilo. Rodin ni bil najbolje volie; nagovarjal je večkrat Pandalevskega, da karkoli Betho-venovega igra. Volincev je gledal molčć v tla. Natalija se ne gane od matere, zdaj se zamisli, zdaj se zopet posla loti. Basistov gleda neprenehoma v Rudina. Tako so tri ure minole. Aleksandre Pavlovne ni bilo na obed — a tudi Volincev ukaže koj po obedu vpreČi svoje konje, ter izgine brez slovesa. Njega popade gorka toga. Uže davno je ljubil Natalijo ter jo vsak dan hotel zaprositi----Ona mu je bila dobra — no srce jej je skopojeno ostalo: on je to jasno videl. On nit],inislil ni, da jo nadahne nežnejšimi občutki, nego je samo čakal, da se ga ona navadi. Kaj ga je zdaj vznemirilo? Kakšno izpre-membo je na njej opazil? Natalija seje isto tako vedla kakor prej.... Da-li ga je misel obšla, da on morda njene narave ne pozna, da mu je ona Še tujša, nego li je do zdaj mislil — ali je ljubosumen postal, ali kaj?..... Vse enako, on je bil teško bolan, naj si se je sam tolažil, kolikor mu drago. Prišedši k sestri, najde tu Ležnjeva. •Kako je t6, da si se uŽe vrnol?« vpraša ga Aleksandra Pavlov na. •Takol naveličal sem se.» «Ali je Rudin tam?« •Da.« Volincev vrže kapo v stran in sede. Aleksandra Pavlovna se živo k njemu obrne. •Daj, prosim te, Sereža, pomagaj mi tega tvrdo-glavca (pokaže na Ležnjeva) osvedočiti, da je Rudin izvenredno umen človek in izvrsten govornik.« Volincev zamrmlja nekaj skozi zobe. Politični pregled. Notranje dežele. V seji državnega zbora dne 24. aprila se je brez debate sprejela pogodba z Italijo glede pravice ubogih in dodatni kredit za ministerstvo deželne brambe. Predno se je prešlo na dnevni red, ozbiljno je opominjal načelnik galerijo vsled dogodeb zadnjih dni, naj se vzdržuje vsacega motenja, ker bi sicer moral brez novega opomina ukazati, da se galerija sprazne. Potem se je nadaljevala obravnava o šolskej noveli. K paragrafu o olajšanju šolskega obiskovanja se je vpisalo več govornikov. Dumba je predlagal nekoliko pristavkov, ki bi se imeli dovoliti po šestem letu šolskega obiskovanja. Govornik je izrekel, ako bi se novela zavrgla Česar pa sam ne upa, tedai poda samostojen predlog, FUrnkram je naglašal, da je mnogo kmetskih shodov zahtevalo olajšave za sedmo in osmo šolsko leto ter rekel, da bo glasoval za odborov predlog. Naučni minister je zopet naglašal stališče, na katerem stoji vlada. Do zdaj skleneni paragrafi niso dali prilike očitanju, da se krči izobraženje in zavira državno blagostanje. Namenjene olajšave ne-majo namena učni cilj skrčiti, ampak omiko razširiti. Olajšave bodo določevale šolske oblasti. Prošnje za olajšave ne bodo vlagali občinski načelniki, ampak občinski zastopi, kar daje poroštvo zrelega premišljen ja. Ako bi novela bila v resnici napad na ljudsko izobraževanje in državno blagostanje, vse uradniŠtvo bi se zoper njo uprlo. Pravi namen novele je le ta, da se šola tesno zveže z ljudskim blagostanjem. Ko je govoril še Loblich zoper novelo, sklenol se je konec debate. Generalni govornik Kopp je posebno pobijal občinam dovoljeno pravico. Lienbacher je naglašal, da je ljudstvo, Če tudi levičarji to tajć, vendar le moralo biti nezadovoljno, ker je Dumba v imenu levice predlagal olajšave. Potem se je sprejel S. 21. po odsekovem predlogu z 172 glasovi proti 159, in tudi S> 23 gledć šolskega oprošČevanja. V seji 28 aprila je grof Taajfe predložil pogodbo z švico glede živinske kuge. Na to se je nadaljevala razprava o šolskej noveli in sprejeli so se paragrafi gledć učiteljišč. Živo debato je provzročil S- 48 zastran veroza-kona Šolskih voditeljev. Nauini minister je izjavil, da se samo ob sebi umeje, da novela ne bo veljala za minolost. Trdenje, da je ta S- le predplačilo klerikalcem, določno od sebe odvrača. Govoril je kakor glavni govornik za desnico tirolski poslanec baron Dipauli ter ostro pebijal usta-voverce, citiral je cel6 predzadnjo «Edinost» v dokaz, da v Trstu na čelu šolstva sedi Žid, ki na najgrši način tlači Čustva skoro izkljuČivo katoliškega Trsta i. t. d. Sturm trdi, da ta S- predrugačuje državne osnovne zakone. Lienbacher ga zavrne in načelnik izjavi, da on v tem S- ne vidi nobene predrugačbe državnih osnovnih zakonov, prepušča pa končno določbo najvišjemu varuhu zakonov. Pri glasovanji po imenih se S. sprejme z 196 glasovi proti j63. Dopis grofa Taaffeja zahteva volitve v delegaciji. V seji dne 26. t. m. se je sprejela šolska novela do S- 75. V tej seji je poslanec Heilsberg zelo raz- •Jaz se tudi z Vami ne pravdam,« povzame Ležnjev, «jaz ne zanikujem Rudinu umnosti, jaz samo 16 pravim, da mi ni povšeči.« »Mar si ga ti videl?» vpraša Volincev. • Denes zjutraj sem ga pri Darji Mihajlovnej videl. Zdaj je 011 oje veliki vezir. Pride čas, da se bode od njega ločila — od Pandalevskega se ne bode nikdar! — ali zdaj kraljuje Rudin. Videl sem ga, dakako. On sedi — a ona mene njemu kaže: glejte prijatelj, kakšne čudne svate imamo pri nas. Jaz nisem kakšna zver, da me kaže. Kakor sem prišel, tako sem tudi odšel.» •Kaj si tam delal?« ((Zaradi mej sem moral tija iti; no to je samo izgovor; ona je hotela mojo flzijonomijo videti. Bolja-rica — naravno I« «Vas inučl njegova večja vrlina — evo, to vam je! vsklikne Aleksandra Pavlovna; tega mu nikakor ne morete oprostiti. Ali jaz vem za gotovo, da ima ne le um, nego i srce. Glejte mu v oči, kadar....» «0 tvrđem poštenji govori,« reče Ležnjev. uJaz se nad vama še razjezim in razplukam. Zdaj se iz vse duše kesam, da nisem šla k Darji Mihajlovnej, nego z vama ostala. Vi dva tega nista vredna. Dosti sta me dražila, doda žalostnim glasom. Povejta mi rajše knj o njegovej mladosti.« •O mladosti Rudinovej ?« •To da. Rekli ste mi, da ga uŽe dolgo časa i dobro poz na te.» Lelnjev ostane in začne po sobi sem ter tija hoditi. ■Da, reče naposled, jaz ga dobro poznam. Vi želite, naj vatu kaj pavem o njegovej mladosti? Dobro. Narodil seje v T... od siromašnih roditeljev. Oče mu je k malu umrl. On je ostal z materjo sam. Bila je to dobra ženska glava, ki ga je hranila in odgajala daioč za njega slednji krajcar. V Moskvi je hodil v šolo, s prva podporo nečega strijca ; a kadar je od-rastel, podporo bogatega kneza s katerim je —- ne, — s katerim se je družil. Potem je šel na vseučilišče. Tu sera se tudi jaz ž njim vpozoal in se mu iskreno pridružil. O najnem živenji vam bodem govoril pri drugej priliki. Z laj ne morem. Naposled je odšel iz Rusije.... » (Dalje prih.) EDINOST. dražil nauČnega ministra; očital mu je namreč, da je podoben onemu učencu, ki je zveličarja izdal; tudi on je izdal liberalna načela; nato je odgovoril naučni minister: «Ker sem tukaj primerjan z Judežem in je Judež zveličarja za denar izdal, zato moram to primero kakor nesramno zavrnoti, toliko bolj, ker je gospod načelnik ni grajal.« Zdaj pa je Heilsberg zahteval, naj se minister k redu zavrne. Načelnikov narnestnik knez Lcb! Monsignor Žvab, Scholasticus Ganonicus pri Sv. Juštu, je v 70. letu včeraj ob 51/, uri pop. naglo umrl. Podeliti se mu je moglo le sv. olje. 1 a vest bode vse iznenadila, ker rajnki je še v sredo vodil procesijo Sv. Marka, kder se je najbrže pregrel in umrl na hitri plučnici. Rojen je bil v Povir-ju na Krasu in je ljubil svoj narod, osobito pa kraške domačine in svoje sorodnike, katere je tudi vedno in zdatno podpiral. Dva nečaka duhovnika in jeden bogoslovec v Gorici zgubijo v njem skrbnega strica, naša škofija pa vrlo pobožnega in učenega duhovnika. Lehka mu zemljica 1 Pogreb bode jutre, v nedelje ob 10'/, uri zjutraj. Poziv! Podpisani odbor nujno prosi vse one gospode, ki so sprejeli pole za nabiranje podpisov na proinjo zarad slovenskih iol v Trstu, da te pole prav gotovo najdalje do 10. maja otdajo pri uredništvu lista »Edinost« v ulici Torrente, št. 2, ker 12. t. m. se prošnja otda mestnemu zboru. Dozdaj nam je došlo 8 pol, na katerih je okolo 1.100 podpisov očetov slovenskih otrok, manjkajo nam še 4 pole, katere moramo zdaj imeti, da stvar pospešimo. Kedor se želi še podpisati, more to storiti tudi v uradu omenjenega uredništva in v delalskem društvu. Odbor polit, drultva »Edinost*. Trža&ke novosti. ltfetovni vlaki mej Trstom Tržičem, Ronkami, Zagradom, Gorico in Korminom začnejo voziti zopet v nedeljo in bodo vozili ob nedeljah in praznikih do jeseni. Priliko imajo torej naši ljudje, da se vdeleže nedeljske velike čitalniike besede v Gorici. Pri tej priliki prašanje na južno železnico: Ali ne bi železnici konvenirali taki vlaki tudi do Postojne? Mi smo menenja, da bi TržaČani kakšenkrat tudi one kraje radi obiskavali: Variatio dilectat. Požar. V drogeriji černicovej v Via Torrente, št. 2, v istej hiši in prav tikoma naše tiskarne je predvčerajšnjem ob 4r/t pop. nastal velik požar. Nek fa-kin je kupil benzine, a ravnal je ž njo tako narodno, da mu je steklenica padla v mali kotliček, v katerem so topili smolo in vosek; naravno, da je, ko se je benzina zmešala z vrelo smolo, planol tak močan zubeti, da je bila kar naglo vsa prodajalnica v ognju. A pri rokah je bilo osobje naše tiskarne in znani čevljar Jajčič, ki so močan ogenj v polu uri zadu-Sili in rešili z veliko spretnostjo in celo nevarnostjo razno blago in mnogovrednih predmetov. — Akoprem, pa je ta drogerija sredi mesta, in je bil ogenj {»o dnevi, vendar so pompirji došli skoraj */a ure po-em, ko je bil ogenj uže pogašen, še kesneje pa so došli vojaki. — Ta pot so torej tiskarji in čevljarji rešili čast pompiriev. Tramnap 1 električno gonilno močjo. Pred nekaterimi dnevi je povabila plemenita gospi angleškega konzula, grofinja Burton-Arundell vse ravnatelje tuk. Tramway-a k sebi ter jih prav prijazno sprejela v svojem salonu. Grofinja je gospodom naznanila, da ima to vabilo svoj poseben namen in jim na to začela razloževati, kako je na Angleškem Tramway z električno gonilno močjo uže vdomačen. Rekla je, da jo veseli, da je g. direktor Schmidt poprijel se tako zdrave ideje, kakor je ona Tramway-a v Gorico in v Vipavsko dolino; a da bo Tramway posebno potem donaŠal lepih dobičkov, ako se uvede elektrika. — Po tem nagovoru je razkazala gospodom razne načrte angleških Tramway-ev z elektriko in načrte najboljših mašin z elektriko, iz katerih načrtov je razvideti, da električni Trainway veliko hitreje vozi in njega gonilna moč veliko manj stane. Iz računov angleških društev je razvidno, da Tramway-a katerega vozijo konji, vsak vozni vagon, vprežen ves dan, stane vsak dan 15 gld. 50 kr., z elektriko gonjenoga vagona celodnevna vožnja pa stane le gld. 3.90 na dan, torej je dokazana velikanska korist elektrike v ekonomičnem obziru. Dokazovala je dalje, da je električna moč tudi primerjena s parno močjo veliko ceneja in konečno sklenola: Vi gospodje morda ne boste hoteli poslušati sveta ženske; a jaz Vam pravim : denes napravite Tramway s parogonom, a po nekoliko letih vas okoliščine primotajo. da se poprimete elektrike; zakaj ne bi rajše precej poprijeli se dokazano boljšega iu koristnejega; tako delajo Angleži, in akoprem nisem prorokinja, pravim vam, da vas bode u Čila bodočnost, da sem imela prav. Tako znajo govoriti angleške gospe I Zeležnica Herpelje-Trst, boje se nekateri tržaški listi, da splava po vodi. Jeze se posebno na južno železnico, češ da ona intriguje; a mi menimo, da bi bilo boljše, da bi uže znana 2 tržaška poslanca oštevali. Za pogozdenje goličav v okraju Bazovica je tudi letos mestno starešinstvo dovolilo večo svoto. »Z' Indipendente■ od srede bil je zaplenjen, ker je prinesel slavnostni govor pri veselici telovadnega društva »Ginastica«, katerega je govoril nek ud pri slovesnem odprtju tega društva. — Dober začetek 1 Imenovanje* Finančni minister je imenoval računskega preglednika Antona Filičiča 7.a računskega svetovalca pri finančnem vodstvu v Trstu. Birma v tržaškej škofiji, Poročilo v zadnjem listu zastran birme potrebuje nekoliko popravkov. Birma bode namreč v dolinskem dekanatu od 5—10. in od 21—23. maja, od 26—31. maja pa v jelŠanskem. — Potem bode birma v Trstu vtorelc po binkoŠtih pri novem sv. Antonu, v četrtek pri Jezu-vitih, v saboto pri starem sv. Antonu in prvo nedeljo po binkoštib. na praznik sv. Trojice, pri sv. Jakobu. V dekaniji Ospo bo birma 3. junija, v buzetskej de-kaniji 4., v Opertaljskej od 5.-9., v humajskej, zdaj novograškej (Cittanuova) dekaniji od 10—13; v piran-skej od 14 do 17., v Kopru pa 20. junija. — Poročilo, daje g. De-Haro TomaŽ izstopil iz tržaške Škofije, treba tudi popraviti, on je Šel le, kakor vsako leto, za nekaj čaša v kopelj in obiskat svojo domovino. Razpisani stl Službi računskega oficijala in asistenta pri tuk. finančnem vodstvu. — Prosilci morajo poslati temu vodstvu dot. prošnje do konca maja. Stipendija za slikarje In kiparje. Razpisana je stipendija za imenovane umetnike, ustanovljena od vseučilišnega profesorja dr. Klar-a v Pragi, letnih 800 gld.. katera stipendija more eventualno trajati tudi 2 ali 3 leta. Prosilci katerega koli avstrijskega naroda, oziroma dežele imajo vložiti prošnje do konca jiprila 1884. A vsak prosilec mora poslati na razstavo umetnostij v Prago najdalje do konca aprila 1884 tudi dokaze svoje umetnosti, fslike ali kipe) NatanjČneji pogoji se moreje pozvedovati pri namestništvih, glavarstvih in mestnih magistratih. Tudi mi Slovenci in Hrvatje imamo nekoliko slikarjev in kiparjev, ki bi mogli konkurirati; mej njimi zdaj naš tržaški Rendič. »Narodni Dom«. Slavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu dovolilo je društvu »Narodni dom« v prav prijaznem pismu prodajo sreček pri vseh c. kr. poŠtah po Kranjskem in Primorskem. Slava! Pogreli prvega pevca pekovskega društva. »Jadranska Zarja« vršil se je v sredo popoludne sijajno. Na stotine slovenskih pekov je spremljevalo rakvo. Postaviti hočejo svojemu tovariši tudi kamenit spomenik, za kateri je bilo uže pred crkvijo sv. Justa pri pogrebu dotično svota nabrana. Naši vrli peki, od kar so si ustanovili svojo pevsko društvo, napredujejo v vseh stvareh. Z sijajnim pogrebom pa so ska-zali čast sebi in narodu. Policijsko. V starem mestu v nekej gostilni sta 26 t. m. skupaj pila fakina Castagna in Sbisi; a kar nakrat se skregata, — Castagna v svojej jezi potegne nož in ga zabode Sbiši v vrat. Ranjenega so precej odpeljali v bolnico, napadnika pa v luknjo. — Na zdaljšanem akvedotu je policijska straža zapazila po polnoči luč v nekej drogeriji; ker se je stražnikom ta luč čudna zdela, so odprli vrata in našli so v drogeriji dva tata, ki sta si bila napravila uže dve vreči polni blaga, da ga odneseta. — Stražnika sta fanta lepo zedinila z verižico in odpeljala v hfttel Via Tigor. — Neka 15 letna dekla Marija S. iz Skopega na Krasu ukradla je gospodarju v Rocolu 15 gld. in pobegnola domov; a gospodar se je slučajno peljal na Občine in tam videl deklo, jo lepo vzel se seboj na voz in ko je prišel v Trst, izročil policiji. = V sredo in četrtelc so dobili prosto stanovanje v hotelu v Via Tigor se štirje fakini in rokodelci zarad razsajanja po ulicah, 6 drugih lumpov zarad tatvine in nič manj, nego 16 ponočnih »frajlic« zarad potepanja in javnih škandalov. — Bo pa imel zopet »šub« dobro vožn jo I Ubogi ml! Te dni je bil nek poznan prijatelj našega lista v Plzenskej pivarni, kder se v novejšem Času pogostoma shajaio Slovenci in Hrvatje; sedel je mirno v družbi; a kar naglo stopi k njemu nek g. P., tajnik milijonarja R., kateri je delalskemu podpornemu društvu 24 ur pred predzadnjo veselico odpovedati ukazal uže zagotovljeno dvorano, — vsled Česar smo mi g. R. v najzmernejših, predelikatnih izrazih grajali, — in mu reče: »Povejte uredniku »Edinosti«, da je zarad njegove graje g. R. v njegovem listu v Senožečah uze bilo pripravljenih lepo število krepkih mož, da pridejo v Trst, da urednika dobro namahajo, potem pa razderejo in na drobne kose raztolčejo njegovo tiskarno.« Naš prijatelj, osupel odgovori: »Jaz mislim, da se omenjeni urednik ne boji Vas, ne onih Senožešcev, kateri najbrže rojć le Vam po glavi.« — Ko nam je prijatelj stvar povedal, prosili smo ga, da gre k P. in mu reče, da mirno čakamo njega in njegovih Senožešcev in da bi se v takih slučajih ne strašili niti stotine samih Jožetov KošanČevih, kateri je leta 1848 pred seno-žeŠkim gradom upil: »Ta dolzega von!« ter da nam je žal, da smo g. R. še premalo oŠteli, ker njegovo ravnanje je bilo vredno najostrejše graje. Sicer pa je silno nevarno ljudstvo dražiti na druge, posebno ne bi smeli to delati milijonarji, ker pušica bi se utegnola cbrnoti in nje zadeti, namesto tistega, na katerega prožijo. — Tudi ta je fletna! Mi smo sprejeli iz neke kraške vasi dopis, v Katerem je dopisnik grajal po vsej pravici postopanje nekaterih občinskih mož in kortežev. Stvar je pred sodnijo in jo mora grajati vsak pošten list. No, našel seje pri vsem tem nam neprijazen slov. list, ki se je ponudil grajanim, da jih bode zagovarjal ter nas pobijal. Dotični pa niso v lastnem interesu sprejeli ponujanega se jim odvetnika; uže vedo zakaj. Mi smo nekaterim gospodom trn v očeh, vsled Česar postajejo uže strastni, kar pa škoduje le njim, a ne nam. — še o nekej drugej zaroti smo slišali, katere širitelji pa se poslužujejo obrekovanja in sploh takih sredstev, da se nam zdi stvar pregrda, da bi jo le od daleč popisavali. — V Trstu nam kljubavejo naši naravni sovražniki, nekde drugod pa nenaravni; torej ubogi mil Pri vsem tem E D I NJO S T. pa se ne udarno in gremo naprej isti pot, katerega nam kaže um in srce ter navdušenje za stvar, katerej služimo! »Viel Feind. viel Ehrl« I/ ttkednje nam pišeio: Veselimo se tržaškega »Sokola«^ katerega odbor nam je naznanil, da nas cbišče društvo, dne 6. maja, in kakor slišimo pridružijo se temu društvu tudi vsa druga slovenska drušiva iž Trsta in okolice. Mi torej željno pričakujemo tega dneva in sterimo vse, kar le mogoče, da nam simpatične rudeČe košulie dostojno in lepo sprejmemo. Naša godba in naši pevci se pridno vadijo, vas se vsa praznično odiči. naši gostilničarji bodo tudi skrbeli za vrle goste, tako sicer, da bomo slavili vstajenje narave in vstajenje našega narodnega poguma v Trstu — oboje ob jednem; a navdušeno, kakor se to more misliti mej pravimi brati! »Živic Sokol!« Vabilo V 10. dan maja t. 1. ob 8 uri zjutraj bode v Dolini občno zborovanje »Slov. učit. društva za koperski okraj« z dnevnim redom* 1. Ogovor. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo knjižničarjev. 4: Poročilo blagajnikovo. 5. Volitev 3 odbornikov, ki pregledajo društvene račune, 6) Milosrčnost do ptičev žužkojedov, razpravlja Leop. Ivrapš. 7. O okrajnih Šol. svetih, govori And. Vrtovec. 8. Jezik v narodnej šoli, predava Mirko Anžlovar. 9. Volitev društvenega vodstva. 10. Nasveti. ODBOR. 95 Dunaja se nam poroča 27. aprila: Želez-nični odsek vspreje! je vladno predlogo za zgradbo železnice Herpelje-Trst. Predloga bo le še v tem zasedanji rešena in delo se bode pričalo, ako se desnica pomiri zarad postopanja Tržaških poslancev. Podpisani naznanja, da pririredi Izlet V nedeljo dne 6. maja popoludne v Skedenj, v popolnej društvene) obleki. Ob jednem naznanja svojo željo, da bi se izleta udeležilo lepo število članov, in d i bi se oni gg., kateri še nemajo društvene obleke in st jo žele omisliti, takoj oglasili pri tajniku, da ponosno, v lepem številu stopamo v Skednjo. Dnevni red naznani se prihodnjič. __ODBOR. Vožnja s parni ki mej Trstom in Ameriko. Liver-poolska »Cnnard Steam Ship Gompany« je sklenola napraviti redne vožnje s p irniki mej severno in južno Ameriko in Trstom. Dotični načrt je uže podala našej vladi. Tekmec čebeli. Dosedaj se je samo o čebeli znalo, da nosi med. Akademija znanosti v Filadelfiji poroča, da je amerikanski naravoslovec Maclok našel v Mehiki živalico mravlincu podobno, katerej je ime Me-lingerdov, nje spodnji del života do grozdne jagode naraste ter izpušča med. Mehikanci te živalice v prešo devljejo In iz njih med prešajo. Dokazano je, da 9(30 takih mravlincev da en kilogram medu. v Nesreče. V trdnjavi Karlskrona na Švedskem je vstal 24. t. m. grozen požar, da tacegsi na Švedskem uže mnogo let ni bilo. V malo trenotkih je bilo več poslopij v ognji. Gasilci niso mogli mnogo opraviti, dva mornarična častnika, ki sta hotela oteti bla-gajnico, zgorela sta oba, 34 mornarjev, mej njima dva časnika, nevarno je ranjenih. V Beneških premogovih jamah na Francoskem se je 26. t. m. plin unel in usmrtil devet osob in tri hudo ranil. — Bati pa se je, da se je še več osob ponesrečilo, ker &e pogreša 127 delalcev. — Tudi v Parizu v gledališči Ambtgue je prav ta dan poknola plinova cev ter dvajset osob ranila. — 25. t. m. pa ste v kanalu La Manche trčili ladiji na jadra »Gounty of Aberdeen« in »British Commerce« ter se je zadnja potopila, pri katerej priliki je 25 ljudi utonilo. — V severnej Ameriki v državi Misisipi pa je troba (vrtinec) provzročila mnogo nesreč. Malo mestice Beauregard je popolnoma porušila, 23 osob usmrtila in 91) poškodovala. V Wesonu je 27 hiš podrla, 13 oaob usmrtila in 60 ranila. Tudi v več druzih krajih je provzročila veliko škode. Kako daleč je do solnea- Amerikanski profesor Youny je izračunil, da bi železniški vlak s hitrostjo 65 kilometrov v enej uri potreboval do solnca 256 let, vožnina bi znašala za popotnika okoli dva milijona goldinarjev. Tržno porodilo. Kava — vedno v dobrem obrajtu, prodalo se je ta teden do 10000 vreč Rio In Santos od gld. 38 do gld. 62. Sladkor — mlahova trgovina. Cena za sladkor v vrečah yld. 30 do gld. 327,. Sadje — Še precej kupčije po nespremenjenih cenah. Olje — v dobrem obrajtu, cene trdne. Jedilno gld. 37 do gld. 42, namizno gld. 52 do gld. 65. Petrolje. — Malo kupčije, cena bolj šibka na gld. 10. DomaČi pridelki. — Fižol od gld.81/, do gld. 13'/,, masln gld. 92 do gld. 100. Žito — mlahova kupčija, cene skoro le nominalne. Les — še precej kupčije, cene nespremenjene. Seno — dobro konjsko gld. 1.60 do gld. 2. Borsno poročilo. Borsa se je te dni nekoliko oživela; a kurzi so fioslali slabši in je tendenca za papirje šibka, za va-ute pa trdna. UunajKka borsa dne 27. aprila. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78 gld. 60 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 78 » 70 » Zlata renta ..........98 » 50 » 5% avst. renta........93 • 15 » Delnice narodne banke.....833 » — » Kreditne delnice........315 • 10 > London 10 lir sterlin......119 » 75 • Napoleon...........9 » 50'/, » C. kr. cekini.........5 » 67 » 100 državnih mark.......58 » 55 » Poslano.*} Iz Prostka. V nedeljo, 22. t m. ob 6 uri popoludne je prišla pl. gospA grofinia Burton k tukajšnjemu okrajnemu glavarju. Ker je bii naznanjen nje prihod, sprejeli so jo tukajšni občinski predstojniki. Prišla je v posvetovanje zoper terpinčenje Živali, tega posvetovanja se je vdeležilo tudi nekoliko kmetov. Rekla je nam, da jo jako žali. da v zadnjem letu nam ni mogla pomagati z darovi, kakor nam je pred dvema letoma zatrdila. Potem pa je odločila tri darove po gld. 10 7,a tiste, kateri imajo največjo potrpežljivost s živaljo. Tukajšni župan (Capovilla) jo prosi, ako bi se mogla dati pomoč nekemu ubožcu, ker mu je poginola edina krava, katero je imel. Vsled tega je plemenita gospa odločila tudi temu ubožcu 10 gld. pomoči; naSa občini jej toraj izreka najtoplejšo zahvalo, in želimo in upamo, da bode tudi v prihodnje za nas skrbela. Valsatln Clblo, župan V Prošeku, 25, aprila. V »Edinosti« št. il in 31 t. t. mene neki dopisnik iz Brezovice pred svetom črni. v prvem, da sem jaz v številu one čvetovorice, katera si je prizadevala ljudstvo od čitalnice odvrnoti, in v drugam mi očita nepoštenost pri razdelitvi od obč,: glavarstva v Materiji prijetih sadnih drevesc. Ker imam dokaze, da ja? nisem nikoli proti čiulničnej vstanovitvi hujskal tn ker se lahko opravičim, da sem prijeta sadna drevesea le na podlagi prejetega povelja razdelil, zahtevam tukaj, da dopisniki v št. 27 i 31—t. 1. Edinosti obrekovanje soper mene v prvem listu Edinosti prekličejo, sicer bodem primoran, dopisnikom po drugem potu za žilo potipati. F Brezovici, dne 23. aprila 1883. Jožef Hotel, vaški župan. Zahvala. Dolžnost me veže, da izrečem toplo zahvalo »dolal-skemu podpornemu društvu«, kar je rajnkemu udu Ivanu Žitniku, ki je bil Š* le polu leta družabnik, izplačalo podpore 7 gld. in za pogreb 30 g\a,, da priporočam vsakemu, naj se v to koristno društvo upiše. Nadalje iz-r«kam vsem prijateljem In znancem srčno hvalo, da ho v tako obilnem številu »kazali zadnjo čast rajnkemu pri sprevodu v hladno zemljo. Trst, 27. aprila 1883. Jože Šuštar. Javna zahvala. Vsem onim sočutljivim prijateljem in prijateljicam, koji so blagovolili skazati poslednjo čast pri pogrebu našej Jjub-ljenej materi. V Barholi dne 24. aprila 1883. Turobni sinovi : Jernej, Tone in Santa M ar tel ono Zalivala. Podpisana obitelj izreka presrčno zahvalo vsem onim, kateri so sevdeležill sprevoda ranj-cega sopruga, oziroma očeta in tusta, v Matevža Sumana, posestnika in bivšega župana v Skednju, posebno pa onim, ki so položili prekrasne vence na rakev, potem pevcem in pevovodju. V Skednju, 20. aprila 1883. Obitelj Sumanova. Udom igralnega društva. Vse tiste ude, ki še niso prišli po svoj denar, opominja podpisano predsedništvo, da potegnejo to, kar jim gre po končnem računu najdalje do konca maja pri denarničarju, g. G. Sterle-tu v uradu trgovske banke (Banca Cotnmerciale) Via Nuova Št. 4, I. nadst. Po omenjenem obroku se računi sklenejo in neha odborova oogovornost; eventualno nepotegneni denar pa se deponira na postavni način. Fl. Mahorčić, predsednik. Prva istrska voscarna v Rovinju odlikovana na razstavah v Gradcu v letu 1880 In v Trstu v letu 1882. Priporočamo vel. čest. gospodom župnikom, č. cerkvenim društvom in drugim pobožnim zavodom, kakor tudi gosp. trgovcem naše izdelke iz voska od bučel, katerega ponujamo po sledečih cenah: I. vrsta. Velikonočne velike sveče (naša posebnost) naslikane na olje, okrašene se zlatom, srebrom in s podobami sv. pokroviteljev . Kilogr. gld. 3.— Sveče, duplirje, velike sveče itd. . » » 2.— II. vrsta...... . . . » » 1.65 III. vrsta...... . . . » » 1.40 Slabša vrsta, sicer blapo lepo na videz » » 1.20 NB. T« cene se razumejo v Kovinju, blago zaco-lano; povojilo (embalaža) računi se po ceni kar stane. V zameno se jemlje naravni vosek in voščeni odpadki po dobrib cenah. 12-10 Figli di Antonlo Artusi. Delalnico za napravo vsakovrstnega moš — kega i ženskega perila je podpisana te dni ustanovila. Izdeluje po primernih cenah najfl-rieja dela vezenja. viivanja, pletenja, nevestine oprave (bale). Naročila od zunaj se bodo točno po najnižiej ceni izvrševala, priporoča se slavnemu občinstvu Ana Kobal via Boschetto N. 370 v Trstu. v Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosta in nari^no zdravilo je prava do-brodejna p mtift in m tr-^bu mnogih ba.«edi. da se do-kafe njino'-a Sudovita nvB. fle se le rabijo nekoliko dni, oIhj Saj ■ in preženejo prav tmalu najtrdo-vrntnile Selodfin« boiesti. Prav izvrstno vsireiajo znoer hemorojde. prrti boleznim n;i jetrih in na vranici, proti Črevesnim boleznim in proti ulisiam. pri »enakih mleBnih naiH-inostih, zoper beli tok botjaat. zoper srcopok ter Čistijo pokvarjene kri. One ne preganjajo sam« omenjenih bolezni, nmpak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. 10-2 Prodajajo se v vaen plavnin lek-irninah na uvotu ; n naroCDO in po«i-ljaive pa edino v 1 ►■kamini OrittnfoUUi • Oorici, v Tritn v lekarni C tanerti i G. B. Ilovi* in O. B. Forahotehi. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih pome/kov, s katerimi se zavolj «9U» PO 4obi8ku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo noben« moBl in vrednosti. Portlandski in Romanski Cement najboljše vrste i po zmernih oenah renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail). Zastop in zaloga pri SCHNABL & G. Via Carinila ■ 7. 13—8 Zaloga cevi, poljedelskih strojev, sesalk (pump) masinsko olje, jermene itd. Nič več kašlja 10-3 Prsni čaj napravljen po lekarničarju G. B. Rovls, v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kaielj, Se tako trdovraten, kakor to spriSujeio mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čuj je sestavljen iz samih rastlin in glitl kri, ima dober okus in velja en zavoi za 8 dni 60 aoldov. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za pre-stenje života in proti madronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se Tehko uživajo o vsakem Času brez obzira na dijeto. Ena ikatlja velja 30 soldov. Plaiter in tudi tinktura proti kurjim očenom in debelej koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa 20 saldov — Ena ateklenloa tinkture 40 soldov. Edina zaloga v Trstu v lekarni Rovls, v Gorlol I v lekarnah Cristofoletti in Pontoni. g* i V tej lekarni govori se tudi slovenski. {", *) Za spise pod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva Ured. Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane. ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. --- Cvet zoper trganje, po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper vrotin ter revmattzem, trganje po udih, bolečine v Ariii ter živcihoteklino, otrunele ude in kite itd., malo Časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo nevetu zoper trganje po dr. Mali&u* z zraven stoje&im znamenjem; 1 steklenica SO kr. ^Varstvena znamka}. Planinski želiggni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustite in bezguvne otekline. 1 stekl. 60 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne krogljice, c. kr. priv., ne smele bi no v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uŽe tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji Človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. E> kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. 20—le NaroSila iz dežele izvrSe se takoj v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani. Lastnik, dru&tvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIČ. Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.