y » i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tisk prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. » po se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskam plača za vsako \rsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Za prinašanje na dom v Ljub Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo Dop naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 16. novembra 1900. Dunaju zastopali teženj, ki jih doma pobi jajo. ; : „ ' , . . ,. ^ , , ' ,< Taka prememba programa skupnega državnozbor skega kluba, se bo pač lahko dosegla, saj meri na to ? Kandidatura dr. Šusteršiča. aj st v program m je bila razpuščena poslanska zbornica, ogla- sem slovenskim se, kar je skup sili smo se z željo, naj bi obe slovenski stranki gledali pusti naj se î hrvatskim v čemur strankam, i si te na to, da se vzlic vsem nasprotstvom in vsem bojem ohranijo pogoji skupnega delovanja vseh slovenskih poslancev v državnem zboru, naj se vse stori, da bodo vsi tuj ejo, tako da bodne roke v tacih zadevah, v katerih aspr bodo zastopniki teh strank imeli svo- si nasprotujejo i slovenski poslanci tudi v prihodnjem državnem zboru zbrani v jedoem samem klubu. zadovoljstvom kc nstatujemo, da prav časopisje sicer pa bodo zlasti v narodnih stvareh lahko skupno hodili. To je dobro znamenje, in zato lahko hladnokrvno motrimo nastali volilni boj. kandidaturo dr. Šusteršiča pa se je ustvarila katoliško narodne stranke z veliko vnemo povdarja po- nevarnost, nova nevarnost za skupni državnozborski klub, in sicer ki bo zvalila vso tre bo jedinosti v slovenski državnozborski delegaciji in katoliško-narodno stranko na apeluje na volilce, naj pošljejo v državni zbor samo take skupen klub. » odgovornost ako se ne doseže Ta može, ki so voljni vstopiti v skupni nevarnost tiči v osebi dr. Šuster klub Res je sicer, šiča samegd da se to povdarja šele od tedaj, kar se je raznesla go ica, da narodno-napredni poslanci ne mislij Znano je, da se je tedaj, ko so nemške stranke v skupn klub » ali načelno vstopiti obelodanile svoj binkoštni program, snovala velika akcija stranke s tem nič ne izpremeni " ----------- MTm ----î ' """ stališče katoliško-narodne zoper zahteve tega programa. Župan Hribar se je v tem To toliko večje važnosti in se mora toliko ker načelno stališče je oziru dogovarjal s poslancem Povšetom in s poslancem bolj povdarjati, dr. Ferjančičem sklenilo se popolnoma neresnično, kar se govori o taktiki bodočih poslancev narodno-napredne stranke. Poučeni smo natančno o položaju v tem oziru in vemo zanesljivo, » sklicati velik shod, ki naj v imenu vsega slovenskega naroda protestoval zoper nemški binkoštni program. Ta akcija je bila veli- kanske dno-napred strank kak važnosti, toda nemški klerikalci je ne bili ni nasprotna skupnemu klubu vseh slovenskih in hrvatskih državnih poslancev. Narodno-na- radi videli in so vplivali na to, naj se prepreči. In res se je zgodilo, česar bi pač ne bil pričakoval noben ro- doljub Katoliško-narodna stranka se predna stranka želi sama Ijenih njenih poslancev, tak bodo klub, m kar bode izvo- skrila pod neke pripravljeni vstopiti v brezpomembne formalnosti ter odpovedala svoje sodelovanje Samo to tak skupen klub. Zahtevali bodo samo malenkostno na kateri dejstvo se še dalo pozabiti, ali način ? M . HB^ premembo dosedanjega klub^vega programa se je sodelovanje odpovedalo imeni katoliško-narodne stranke je namreč pozabljivo. pisal in sicer tako premembo, da pride program državnozbor- dr. Šusteršič, sedanji kandidat za peto kurijo, vodstvu programom stranke, narodno-napredne stranke tako skrajno razžaljivo pismo skega vsaj deloma soglasje s Zahtevali bodo* samo skega kluba izloči, da n » naj kar se iz programa državnozbor nasprotuje programu stranke da je tedaj nemogoče vsak bčevanje • • arodno-nap redni poslanci ne bodo njim, dokler za tisto pismo ne da javnega na adoščenja Dr. Šusteršič je tedaj pisal vodstvu narodno-na pa se je mej narodno in mej pravaško stranko ter predne stranke, da se poslanci katoliške stranke z narodnimi poslanci še k jedni mizi ne vse maciji Srbi sklenil kompromis Deželni zbori. Vlada misli sklicati nekatere de- dej o posvetovanju o de v ah. Pisal je to na svojo čisto-narodnih roko. in za želne zbore sredi meseca decembra namreč mej 15. in 23 druge pa šele po Božiču. Zasedanje bo trajalo k večjemu sest deželni poslanci dnij in bo povsod pred novim letom končano katoliško-narodne stranke so to izjavo tudi oficielno ob Nemški nacionalci in Schonererjanci sodili in dali za svoje osebe narodno-napredni stranki so imeli i nemške popolno zadoščenje. Dr. Šusteršič sam pa za to krvavo žaljenje narodno-napredni stranki še do danes ni dal zadoščenja, in s tem je že doslej v Šleziji skupno vod?tvo. Ker pa Schônererj nacionalce brez pardona preganjajo in jih skušajo popolnoma odriniti, so jim nacionalci odpovedali prijateljstvo in jim naznanili. da bodo v prihodnje hodili svoja pota. Ogrska Ogrski državni zbor j^ reje! zakon o dano stališče, ki ga bo moral zavzeti vsak poslanec na- odpovedi nadvojvode Franca Ferdinanda glede pravic njegove rodno-napredne stranke proti njegovi osebi. Narodno-napredni poslanci bodo morali iz samo spoštovanja zahtevati zadoščenja od dr. Susteršiča žene in njegovih bodočih otrok do prestola. Madjari so o tej stvari delali kroni samo zategadelj sitnosti, da so na ta način pri bosanskih železnicah laglje dosegli, kar so zahtevali. za rečeno žaljenje, rziroma, če dr. Šusteršič tega zado odložil Angleška portfelj ministrstva i ■ Ministrski predsednik, lord Salisbury je zunanjih del in obdrži, a ne vec ščenia ne bo hotel dati i bodo morali zahtevati, da se za dolgo, le še predsedstvo. Pri nekem banketu je Salisbury dr. Šusteršič ne sprejme v skupni klub. naslikal bodočo angleško politiko s tem zapustil svojemu nasledniku politični testament. Dejal je, da je v zainj tem tiči omenjena velika nevarnost za skupni Anglija dokazala svojo vojno moč s tem da Ta nevarnost je toliko večja, ker s klub dr. Šusteršič ne bo hotel ponižali a o bati t da se in prositi odpuščanja, varno poslala skoro 300 000 mož čez morje 6000 m kar se ne pozabi. Glede Kitalske je omenil dogovo hitro in li daleč. pač pa bo skušal poslanec kaloliško- narodne stranke po- in Nemčijo tegniti za seboj, tako Angleško Zanimivo je, kar jamči da se Kitaj •a mej ne razdeli. Salisbury rekel o „evropskem koncertu u da bo katoliško-narodna da ima namreč namen, ohraniti mir mej pskimi vlastmi stranka razbila skupni klub in razdrla je- I * MB dinost slovenske državnozborske delegacije. na ta način, da zavleče rešitev vsacega perečega vprašanja bo zadela psamo njo in ta od- Odgovornost za posledice govornost bo toliko večja, ker se zdaj v času volitev s kolikor časa je mogoče. Vojna v južni Afriki se je premenila v gv vojno, se nadaljuje neizprosno. Buri dosegajo tu in tam prav tako veliko vnemo zavzema lepe pehe, kar pa seveda ne bo vplivalo čisto nič na usodo za skupni klub in s tako njih domovine. Maršal Roberts ki se izkazal ljudomilega velikim navdušenjem zagovarja potrebo jedinosti slovenskimi državnozborskimi poslanci. mej vojskovodjo, zapusti v kratkem Afriko. Poveljstvo prevzame lord Kitschener, o katerem se poroča da jako krut da jedinosti je moč. Tako se zdaj pogostoma čuje. bo postopal z Buri tako, kakor postopajo Nemci s Kitajci Kitajska V nemških listih citati zadnji čas več- Kdor pa to priznava, mora tudi biti pripravljen na žrtve krat pisma so jih na Kitajskem vojskujoči se nemški vo- V korist jedinosti. Narodno-napredna stranka je pripravljena na žrtve in bo zahtevala samo tako promembo programa, s katero so zadovoljni tudi hrvatski jaki poslali svojcem v domovini teh pisem je razvidno s kako bestijalnostj brutalnostjo se Nemci vojskujejo. Nemci pomore Kitaj kar od kraj vse, kar jim pride pod puško Vjeti se kar na kratko postrele kakor psi vojakih druzih poslanci isti gotovo niso „liberalci". Nasprotno pa mora narodov se kaj tacega nikdar ne čuje. Zdaj se vrše mirovna M ' _ i fc' tudi katoliška stranka kaj žrtvovati in to je v tem slu- pogajanja. Združene velevlasti zahtevajo izpolnitev naslednjih čaju oseba dr. Šusteršiča. Ako dr. Šusteršič za označeno pogojev : 1 ) Kitajska zgradi primeren spomenik na mestu smrtao žaljenje neče dati zadoščenja, se sme od kato kj bil umorjen nemški poslanik Ketteler ter pošlje cesar- liške stranke pač s polno pravico zahtevati, da opusti kandidata i ki ovira slogi mej poslanci J in njega zopet postavi dr. Kreka, sicer se bo reklo sploh nič ni za jedinost mej poslanci! da mesto da jej skega princa v Nemčijo s cesarjevim pismom prosit odpuščanja ; 2.) Vsi tega umora sokrivi princi in uradniki se kaznujejo s smrtjo ; 3.) Kitajska plača velesilam primerno odškodnino ; in pre- 4.) Trdnjava Taku pove se uvoz orožj druge kitajske utrdbe se podero municije na Kitajsko Tuji posla niki dobe posebno stražo. Poroča se, da Kitajska teh pogojev ne sprejme. Politični pregled. Notranji položaj stoji v znamenju bosanskih železnic Kompromis ga je sklenila dunajska vlada z madjarsko vlado obsojajo vse stranke, izvzemši dunajske antisemite To postopanj antisemitov svedoči dobro kako razmerje mej vlado in antisemiti. Vlada bo imela s svojo predlogo o bosanskih železnicah jako težko stališče v parlamentu, zgodi se celo lahko, da se poda proti nji predlog na obtožbo. Volilno gibanje postaja, čim bolj se bliža termin vo- litev, vedno živahnejše. Poročila seveda ne obsezajo drugega Delavske organizacije V deželah z močno razvitim industrijalnim delom se že dolgo časa delavstvo fabrik organizira proti delodajalcem za boljše mezde, za skrajšanje delavskega časa, zanimivega kakor imena kandidatov in imena krajev, kjer je za sodeležništvo pri dobičkih podvzetja i sploh za zbolj bil kak shod razgan Gališki je ves vladni aparat v službi šanje gmotnega življenja. Zraven stremljijo ti delavci po stancikov. Staročeška stranka ne postavi kandidatov, v Dal- pridobitvi večje omike in zboljšanju vseh življenskih razmer. Ker se drž. vlasti za kaj takega prej ne bri rekli i važno vprašanje, da se vse katoliške in prote gajo, jami dokler se jih ne sili, so delavci v delu s kvalici- stantovske krščanske delavske organizacije močno krhajo obsezajoče ekonomične in politične težnje. Društvo- Celo nedolžna rokodelska društva sv. Jožefa najdejo, da vanje je njih glavno sredstvo. Oni snujejo ekonomična so za duhovniško štafažo združeni ter pomoč duhov in druga društva v dosego teh teženj. Veliko denarja ništvu pri volitvah Dani jim da to vender ne more za zbirajo, da imajo v njem podpore v časih, ko so brez delavca dobro biti, če delodajalec mojster v odboru odlo ko jih boji štrajki bojkoti prisilijo, da delo opu- čuje in naj se jim še tako zabičuje, da naj bodo delavci Najvažnejša teh društev so fužinske zadruge (Ge- s svojo usodo zadovoljni, v svojem delu potrpežljivi in đelaf stijo. werkschaften, trades unions). Na Angležkem so nastale naj se navajajo k tihemu življenju, ter tam v rabi že čez 100 let. Na Nemškem šele 40 let. Ta društva so zgolj ekonomična in vsakovrstnimi sredstvi delavskim slojem imajo smoter, z pridobiti boljše Bogati nemški fabrikanti in drugi bogataši so dosti denarja dali za osnovanje teh krščanskih delavskih dru- štev ; se zdaj glasno pritožujejo čez te krščanske so pogoje življenja. Razdeljena so po posameznih delih » ali cialiste, ki niso nič boljši nego socialni demokrati. Jeden združena vsa pod jednim vodstvom. Te organizacije imajo zastopnik fabrikantov celo piše: » Wir meinen sogar, es precej denarja nabranega in z istim plačujejo duševne kann ernster Zweifel daríiber entstehen, welcher Feind ob der mit offenem Visir kàm- delavce ter vzdržujejo delavce v časih štrajkov, ali bo- den Vorzug verdient: lezni. Ko je v Nemčiji, Belgiji na Danskem industrija pfende Socialdemokrat oder der in der Kette des Je te delavske organizacije v te de- Na Angležkem, v Ameriki so danes te fužinske za- zacvela, prišle so tudi žele. suitismu8 einherschleichende Christlich-soziale". Mej vsemi krščanskimi socialnimi delavskimi orga- drugo tako izborno organizirane, da že ne pride dostikrat nizacijami poka. Nemški katoliški duhovnik dr. Hitze, • * ' — do štrajkov, kateri oba dela, delodajalca in delavca oško- jeden najživahnejših organizatorjev krščanskih socialnih dujej » ampak obe stranki se spoštujeti kot ravnovažne organizacij skuša te organizacije speljati na strogo eko in mirnim pogajanjem se doseže, kar se ravno doseči da. nomična tla s takozvano krščansko podlago » pa tudi to To v obče. Natančno zgodovino delavskega ne vleče; katoliški in protestantovski delavci simpatizu banja se tukaj ne more podati. Kakih 10 jejo se tudi katoliška delavska društva. 15 Prva let snu- jejo s socialnimi demokrati in danes se v nemških kr so bila društva rokodelskih pomočnikov, učencev, katerim pridružijo v vodilnem se ščanskih socialnih društvih ne sme več zabavljati socialnim demokratom. odboru mojstri ; vsakemu takemu društvu na čelu pa je kak duhovnik. Duhovnik uvideva, s cenenimi tolažbami na da se delavsko gibanje ne boljše na drugem svetu da in ne 7 proti do zabavljanjem socialni demokraciji iz sveta spraviti in dosti mu tega, kmeta. Tudi na Slovenskem so taka rokodelska društva Fnovali. Tu in tam so pridobili svoje hiše. Statuti so knjižnici „Drei Dorfer der badischen Harda, kako delu taki, da se premoženje da pridobi vpliv na te sloje, kakor ga ima na i Tri bogate vasi. Mej Nemci znani statiskik dr. Hecht je popisal v teh društev lahko porabi kakor jejo kmetje treh badenskih vasi: Hagsfeld, Blankenloch hoče. Udje ne morejo razpolagati o njem, oni so dotle najemniki, gostje, dokler je to vodstvu všeč. in Friedrichsthal. On sam je rojak teh vaščanov, torej mu gre popolna verodostojnost. Te tri nemške vasi so Iz teh manjših društev nastala so obširnejše, ki oddaljene kakih 10 14 kilometrov od večjega mesta Tako društvo Karlsruhe, torej kakor Št. Jernej, Bela Cerkev, Mirnapeč posegajo tudi v splošno socialno gibanje, imamo v Ljubljani. Taka društva so tudi na Nemškem od Novega mesta. Hiše v teh vaseh so lepe, snažne i in na Francozkem. Na Nemškem in v Belgiji snujejo krščanski socialisti fužinske zadruge (trades unions). Prej, pred 40 leti, so jih socialni demokrati in drugi sccialisti snovali, ki pota po vaseh imajo tlak. Vas Hagsfeld ima po večjem delavce, ki hodijo v fabrike v Karhruhe na delo. Zraven tega dela pa kmetujejo. V ostalih dveh vaseh so le kmeti. Na nimajo z nobeno cerkvijo zveze. Blankenloch šteje 1684, Friedrichsthal 1140 ljudi. «p Zdaj stoji mej nemškim delavstvom vprašanje o razgo voru, ali se naj te delavske zadruge neutralizujejo, ali te zadruge združevajo s politično stranko, ali ne, ali naj strogo ekonomične stranke osta- ne, ali se naj nejo. Glavni voditelji delavstva so za neutralizacijo. Te jeden vaseh do Zemlje po hektar, (t. j. približno IV 4 oralov) pride v teh ljudje. Jedna družina oseb ima lasti Torej kakor pri hektare zemlje, hektarov ima le jeden kmet in hektarov. Drugi so majhni kmeti, nas bajtarji. 18 kmetov imajo t organizacije naj bodo za-se; vsak ima pristop, ne vpraša hektarov. Zemlja okolo teh vasi je peščena, kakor n se po njegovi veri, narodnosti in ne po političnem pre ona okolo pr. Jerneja ali okolo Krške vasi. Sadno drevje pričanju. Tak je tudi Angležki ř mične organizacije. izgled. Strogo ekono- tam ne raste, dasi mu je obnebje ugodno. Gnojiti je treba to zemljo močno, da se na njej stalno in dobro prideluje. pisih » razmišljevanju o tem vprašanju po vseh časo- Povsod drugod bi na takih tleh le največji reveži se na- V katerem so najboljši voditelji svoja mnenja iz- hajali, posebno v Avstriji, ali tamkaj ne. Povprečno stane * NO VICE Letnik LVIII. bektar zemljišča v teb vaseh 4400 mark i 2400 gold., pirju tega ne moremo, ker po največ pozne sorte sadimo pa pridejo tudi do tisoč i da Î tisoč veljajo boljše Torej imajo ti nemški kmeti tudi to korist Korenja za Okolo Št. Vida na Dolenjskem, v Semiču, se pa , drugod lege. travnike plačuje oral do 1000 gld., njive 500 gld. človeško jed pridelajo kmeti 330 metrskih stotov na hektaru. Vrednih je teh 330 stotov korenja bruto 1320 pa 400—200 gld. Toliko plačujejo nemški ljudje za do 1350 mark. Tobaka pridelajo vaščani v Friedrichs zemljišča in vendar le prav dobro na njih izhajajo. V thalu na hektaru po 26 metrskih stotov, v dobrih letih Hagsfeldu se 42 % zemlje porabi za pridelovanje krom- tudi 39. Kmet srednje pridnosti in pameti pridelal in dobil je za tobak na jedni njivi jednega hektarja leta 1893 Pirja, zraven se seje žito za kruh, sočivje in peso Blankenlochu namenjeno le 17% zemljišč za krompir, 1304 mark za dober tobak, za slabše dele tobaka pa še drugo za žito (pšenico in ječmen) ter 10o/ o zemlje za 521 mark. vkup 1800 mark. Dr. Hecht odračuni za gnoj i pridelanje korenja, ki se rabi za človeško jed in 10 % delo in spravljanje 800 mark in je potem čisti dohodek zemlje za pridelovanje tobaka. (Kaj bi naša Bela Krajina, 1000 mark. Ta kmet ima vsega zemljišča 2 Vi hektara, ima po zvedenčevem izreku taka tla in obnebje, kakor pa ima molžne krave, ima svinje če se kaka kraji Bosne, Madjarske, tobaka pridelala, vlada usmilila teh za Avstrijo in posebno za dinastijo v turških navalih toliko zasluženih krajev, ki so bili sto- metrskih stotov. Žita se pridela v teh vaseh na hektaru povprečno 20 30 metrskih stotov. drugi Nemčiji 10 13 14 Stori se lahko račun za slov. kraje. letja bojišča, na katerih so včasih vsako leto dostikrat Jeden mernik pšenične posetve da na Dolenjskem šest, Štajerskem imajo Na slov. po kratkih presledkih vasi gorele, ljudje stali vedno v na Gorenjskem 8 mernikov, boju. To ie bila avstrijska vojaška granica. Nič ni država na murskem polju dobra žitna tla, tam dobijo do 10 mer v tedanjih časih vrnila odškodovala ker so knezi sami nikov od jedne posetve. Pri nas se seje 4 dobre mernike bili v denarnih zadregah. — Danes je Krajine v Ameriki. v 4 moštva te Bele na oralu. Vzemimo povprečno 8 mernikov pridelka od jednega mernika i torej 32 mernikov od 1/l orala 64 Friedrichstbalu se 45 o/ o zemlje porabi za pri- od hektara. Mernik pšenice tehta povprečno 46 funtov delanje tobaka 30 ®/ o za krompir in 18% za žito Prej torej zraste na hektaru 2944 funtov i torej pridelamo se je v teh vaseh tudi predivo i lan i konoplja pridelovalo 14 metrskih stotov pšenice na hektaru na Slovenskem. w in bilo precej konjereje, ali to, kakor pridelanje žita, se To bi bilo jednako z drugimi Nemci povprečno. Ali ne je opustilo, ko so se pogoji trga predrugačili. (Torej kateri elbiški junker ji-veleposestniki so že dobili 15 mer tukaj se kmet ravna po trgu. Če kaj ni več na trgu pro- nikov od jednega. dati, opusti, da goni stare lajne naprej). Na Dolenjskem (Konec prih.) bomo morali n. pr. konjerejo opustiti. Električni tramvaji, vožnja s kolesi in vožnja z motorji, to rejo oškoduje. Nova puška in smodnik, novi kanoni bodo odstranili dragonce, husar je v armadi. Te jezdece-vojake zdaj Kmetijske raznoterosti. Za konjerejce. Deželna vlada razglaša: Na podstavi deželnega zakona z dne 18. februvarja 1885 (dež zak. št. 13) se s tem splošno naznanja, da morajo posestniki žrebcev, ka- sovražnik prej postrelja, predenj zamorejo priti do njega, teri hočejo v prihodnji spusôalni dobi spuščati svoje žrebce za Le še za opravila selstva in morebiti za spionažo bodo plemenitev tujih kobil, zglasiti te svoje žrebce najpozneje nekaj teh jezdecev še v bodoče rabili navedenih vaseh so mesto izpadlih stvari druge pridelovati začeli, kakor do 10. decembra 1900 pri političnem okrajnem oblastvu, v čegar okolišu se nahaja stajališče žrebčevo. Dovoljeno je špargelne » čebulo in drugo. zglasilo izvršiti pismeno ali ustno; ob jednem pak je nazna- teh vaseh ne sadijo najnižje vrste krompirja » niti ime in priimek, potem stanovališče žrebčevega posestnika, kakor tudi pleme, starost, barvo in stajališče žrebčevo. 7 a ga fabrike za žganje porabijo, ampak najfinejše sorte, katere že mesca junija po 4 marke stot (100 funtov) prodajo in sicer v velikih mestih. Na hektarju (l3/4 najmanj orala) pridelajo ti kmeti 160. 120 meterskih stotov pa do Na drugem Nemškem se povprečno 87 meterskih stotov pridela na hektar zemlje. Koliko na Slovenskem? Na oral se poseje pod brazdo 4 mernike krompirja, pri- žrebce sploh pod štirimi leti in za noriške žrebce pod tremi leti se ne dajejo dopustila za spuščanje. Kje in kdaj bode izborna komisija zglašene šrebce pregledovala in zanje dajala dopustila, dá se v svojem času na znanje. dela se 15 20 mernikov od jednega ) torej recimo 80 mernikov na oralu. 2 mernika sta težka 1 stot stare uteži i torej 40 centov ali 20 meterskih. To razloček mej pridelki Nemčije sploh, še večji mej pridelki imeno najslabši krompir, vanih treh nemških vasij ! mi najboljši. Mi 40 meterskih stotov na hektar pa 120 badenski 150 160. Koza. Dogodek iz otročjih let. Ruski spisal N. L. Leskov. (Konec). Meni je bilo silno žal za Ivana Jakovljeviča. Fran- cozov sin Albin pride Ko je krompir spravljen, usejejo ti badenski kmeti nasvetuje nama v sobo, ves objokan in » naj stekli zadaj preko vrta in konopljišča repo in kaj druzega jesenskega, da zemlja prazna ne do ceste in pričakali Ivana Jakovljeviča, da se poslovimo ostane. To tudi mi delamo po zimskem žitu, po krom- od njega, ko se bo vozil mimo. Storili smo tako pre Stran 447 Bhi WMrn'*fgBiWr * 5 Î t«5K$BBř tekli ga in čakali kraj ceste skriti med konopljami. No nas nov duh. Zdelo se voza z Ivanom Jakovljevičem ni. Naenkrat nam je, da se moramo priporo se peš, je bil v bel frak in prikaže čiti Bogu, naj nam omehča srce Radlin ker ni hotel, da se trudi radi njega mužik. Oblečen z rdečkastim plaščem ; z ogrnjen malim kovčegom za perilo in belim dežnikom v roki. Stopal davši nas klikom : mirno, veselega in zadovoljnega obraza. Zagle Košarica. Spisal Ček. » postoji m si stegne proti nam obe roki z vz- » JSu^hRNLJV^ H Kako dolgo ni Gospića Vika nevoljna za i moj Bog! Stekli smo druzega govoriti, kakor: odpustite, odpustite! njemu, ne vedoč cePta z nožico, da ji odleti copata tja do zidu Veliki ples, ta ni kar si bodi Že Nismo niti vedeli i za kaj najmanj od da prosimo odpuščanja, Pete ure se je napravljala gospica Vika nanj. Že dvakrat no on nam pomore iz zadrege je bila poslala služkinja, da je morala odneáti kaste čreveljčke Prvič nazaj prinesla za pol številke pre Niste prav naredili deca, ker niste povedali istine: nedolžnega dečka so kot zložinca natepli. Dal Bog, da vam ostane to vedno v spominu, ter da bodete vedno V tem je zopet obula Vika copate in čakala pravični vseh zgodah svojega življenja. Laž grdi človeka 5ena »amo v spodnji obleki, katere posameznih in žali Boga. velike, v drugič so jo nekoliko tiščali V tem ie ) oble-delov i zaradi obilnih čipek ne bi bilo mogoče Ah da, saj se zdaj tudi sami sramujemo i ker kinjo » ki razločevati, služ nismo drugače storili. se imela vrniti s tretjim parom črevljev Pogledovala se je v zrcalu in tu pa tam še nekoliko Bog naj vam odpusti ; ljubite Kosto pa recite tudi P°Pravi,a> dasi v resnici ni bilo potrebno prav nič. Slednjič se vender vrne služkinja vsa zasopla »Tako dolgo hodite; pokažite!" drugim, da ni bil kriv, temveč se je spoznal krivim iz strahu. Storiti hočemo; ali zdaj nam pevejte Ivan Jakov-Ijevič, kam hočete vi zdaj iti? On zgane z ramami pa pristavi veselo: Jaz, kam? No to je vsejedno kamorkoli. Povsod Služkinja razvije zavitek/ Vikin mrdne, češ, tako široki na koncu. obrazek se na . » » Vse Drugačne oblike te velikosti nikakor nisem dobila. bilo tako grozno velikoB. se živi jednako ... ali človek ima dožnost, da opravlja delo božje. Nismo razumeli, kaj če reči z besedami „opravljati delo božje", vender smo se jokajoč oklepali njega. Ali stric vas je brez vsakega vzroka odpustil govorili smo mu: vi ste pošteno postopali, niste storili nikomur nič hudega. odvrne Koza še mirneje, da radostneje „Obujte me naglo!" Služkinja stori. „Tako, ti bodo prav" Vika poskusi. »Všeč mi niso prav nič, pa naj bode ne bilo že pozno, izvestno Da jih bila t tretjič poslala nazaj. In ko bi bila prinesla služkinja ves izdelek modlingške tvornice seboj i ne vem i ali bi se Kar našli taki 9 da bili pogodu Viki i Ali vi mogoče radi, da sem kaj hudega storil? Oh » tega nikakor, ali „Sedaj krila, pa počasi, da se mi ne podero lasje Služkinja sluša molče. « Torej 1 kaj? Vse v redu, kakor mora biti. Vi Dobro, dolgo je še trajalo i predno bila Vika Ah i to radost bodete i to prej ali slej razumeli . . . sreča . . . Zdaj se še bolj razvedri obraz našega učitelja, in on sklene roke in začne moliti nemški: Oče naš. Tudi mi smo sneli čepice iz glave in molili z njim. oblečena. Ali se ogledovala od vseh strani! Veliko to aletno zrcalo ji je bilo še dosti premajhno Ko „Pokličite mamo Služkinja odide. Vika se nasmehne sama sebi v pa izmolil, položi nam roke na glavo zrcalu i m izvrši s solznimi i potem pa se koketno zasuče poskušajoč, kako se » i očmi molitev po ruski : Oče naš, zahvalim se ti, ker si mi dal zopet radost izgnan biti, ker sem vršil tvojo sveto bode podala ta obleka pri valčku. » No, ali si pripravljena?" Starikava gospa, že tudi voljo Omehčaj srca naših sovražnikov in daj tem malim opravljena, se prikaže pri durih. i da v milost, da očutijo enkrat srečo, kakoršno jaz zdaj uživam po tvoji milosti. Daj jim pamet, da bodo umeli tem tvoja volja. enkrat nas objame, poljubi in odide dalje proti mestu » Sem i mama! Ali že čaka voz? « „Ne še. No vidiš, saj jih dobila ) pa precej jokaš; ne smeš". » * j gotovo praznih rok ali vesel: a mi, ki smo imeli vsega v obilici, ostali smo kleče na cesti, sledeč mu z D očmi in jokali ti Ali sem lepa, ali mi pristoja ta obleka? Izborno, Vikica. Najlepša bodeš na plesu Kaj pa cvetka v laseh? Kaj lepo u a a se ti podaje; ali si jo pripela dovolj * trdno Bilo nam je j kakor da se 9 dotaknil najtanje » da je ne izgubiš? a ti menda ne. Kaj mama, ali bode ponosen Vilko strune » naše duše ostro, ali tako, da nas osrečil. Koza zbudil vas vender na svojo plesalko 1 u čuvstvo î kakor da vlil v ti bode. Vilku ne verujem mnogo a » jaz pa, mama; silno me ljubi, samo z menoj bode plesal. Ali mi bodo zavidale tovarišice, a-a Vika si od veselja omane roke. „Sedaj zapleše z njo, valir, a potem pride po me to mora, dolžan kot ka « » Pa veš, da pride? « pisal „Vem. On me hoče sicer iznenaditi, zato mi ni nič Tako se je tolažila Vika. Toda Vilko se ni zmenil za njo, ves čas plesal » da je še v Ljubljani. Pa vem j da tukaj in tudi in promeniral le s svojo plesalko sedel pri nji vem, da pride na ta ples u n Meni se pa zdi, da je na nas pozabil. Prej, dokler ■M'wWwifflhwW'BBfr ? • m mM.r ululsffi i w \ M nf •S^SsFPwli^ff* n. ifm „Prva četvorka bode moja", si je dejala zopet Vika Plesal jo je z Viki neznano go tudi ta ni bila. bil v osmi šoli, si mu že bila r r, v r. ," * i J i i dobra ali sedaj ko je a že eno leto jurist, se je precej ohladil. Zdi se mi, da ne bodeš nikoli njegova x mama! Tak ni Vilko! Prav zadnjič mi spico. In tako ves plesala, čas do počitka. Ona sicer tudi » , a najrajše bi bila šla domov in se razjokala. . . Gospodje volijo!" se začuje v dvorani. Vilko in „Motiš se, njegova plesalka pa sta odšla od nje pisal bodem da še pet let in njegova bodem Meniš, da Vilko se že prestara ; dvaindvajsetletna bodem takrat ni bilo • t njim i vrnil še-le o počitku. Njegove gospice materjo sta se odpeljali domov, ravno prav i. a Vika in mati njena sedeta k osameli mizi. Mati n i r To ne, ali premalo bogata ; taki ljudje gledajo po bogatih nevestah u bila šla sicer rada domov, a Vika čati njega. hotela prej izpla »Ne, ne, mama. Jaz bodem Vilková in nobena druga". » Da bila res Pojdiva, voz mora že stati pred hišo! Ali si vzela rokavice, pahalnik? Ali si naredila dekoracij?" ' si » Da î Skoro domu". mama. Vilko dobi najlepáo". na to sta se odpeljali proti n Narodnemu Celo mimo je prišel, a ne opazivši jih, je odšel dalje. tem je zaigrala godba za nov ples. Vika si poišče svojih plesalcev, a z Vikom ni hotela plesati. Ta je opazil vse to. Pri naslednjem plesu pa odide po njo. Ona vstane - *- m Ji j - reče pikro: „Sedaj po polnoči; hvala lepa", in sede zopet. Tega se ni nadejal, a precej si je vedel razjasniti i * * * vso stvar. Jako lep ples se je začel po kratki besedi. Velika 0 tako! u odvrne kratko odide v dvorana plesalk abiturijentov. po dvorani na » Narodnem domu « bila polna v lepih toaletah mladih nasprotno stran in sede prav nji nasproti. in dičnih gospodov večinoma Vika ni plesala več. Skoro sta odšli z domov . . . materjo Prvi valček je bil pri kraju Vika plesala že z različnimi plesalci, samo Vilka ni bilo na razpregled n «> Prva To košarico od nje si zapomnim", zagodrnja Vilko. in poslednja od nje u sicer zmotiti se ni 0 pri sebi mama? Kje se mudi tako dolgo?" je dejala večkrat sama dal radi tega kar nič. Zaplesal je in plesal do jutra. » Sedaj bil moral vender že priti, kaj praviš » * * * n Seveda i sedaj že morala promenirati u Vida pa je v tem glasno ihtela v vozu 0 Prosim", se oglasi zdajci abiturijent in se pred „Ta sramota, tako stavi. Ni mu smela odreči, zakaj ako Odšla je plesalcu ob roki po dvorani „A-a!" je skoro zakričala Vika Vilka ne bila?! pogledal ni Ali sem se ga veselila, pa me niti a „™ v. nisem pravila, da ž njim ne bo nič i vender se ) m magala »Kaj přestrašen. vam globok vzdih se , gospica? pre » Hr II k * mama, kako sem nesrečna Tako • * izvil iz prsi bila sem ga Iju ) in sedaj me je tako prezrl. Kaj naj storim? u jo > vpraša spremljevalec » Umiri se, in pozabi, Vikica » saj m samo on na svetu!" 0 Hvala » že dobro ! Prosim, vedite me na sedež » On stori, kakor mu bila velela n mimo!" Mama; tukaj je Vilko, poglej, prav sedaj pride kako ga sovražim, nezvestnika ! Precej jutri mu pišem, da je vsemu konec. Gorje mu, če še kdaj pogleda za menoj, če se še kdaj prikaže mojim očem! Naj bode ona plesalka odslej njegova!" 0 Vidim i molči 1 u 0 v onem trenotji, ko je Vika Vzdihnila tako bolestno i » Le umiri se; saj ga ne bo več bo prišel, mama, bodeš videla nam a C • WW pokaži mu privedel jurist Vilko mlado lepo gospico ob roki v vrata dvorano. Vilko ju videti. ugledal precej, a on ni hotel » Tega ne. Naj pride » poveva mu, kar mu gre » in i Zaplesali so nov ples. Vika pa je potem bode že toliko pameten da bode sam od obsedela na sebe šel". ftvojem sedežu „Dá takoj mama, tako I" * l Voz se je v tem ustavil pred hišo. Viki so se bile na Studencu. Kot članarina določili pa že tudi posušile solze. Nato imel gosp dr sta se na leto 2 kroni. Kramer jako zanimivo predavanje n Morebiti pride še jutri, mama", pravi Vika že v sobi materi. o delovanju kmetijskih od c. kr. mnistrstva za kmetijstvo sub vencioniranih poskuševališč na barju in o njih praktičnih » Mogoče, da pride če uspehih tem zborovanjem je bila tudi zvezana mala a jako več ne bo". tako užaljen, da ga sploh lHno vrejena razstava kmetijskih pridelkov imenovanih posku (Konec prih,) ševališč, katera je navzoče jako zanimala. Društvu je pristo pilo že lepo število članov, in želeti mu ie vsestransko pod poro in najboljši speh županom v Predtrga št Iz Radovljice se nam naznanja, da je bil izvoljen Predtrgu 21 stari župan gosp Anton Dolž iz . ■ A ' . , <' Iz Starega trga pri Poljanah se piše Petru novan za bogoslovni Osebne vesti. Kanonik gosp. A Kalan je ime- Eežeku na čast in v proslavo njegovega plodonosnega in ne- 1 " zavetišča v Marijanišcu. Namestni pristranskega delovanja v Starem trgu kot župnik, predsednik je imenovan krajnega šolskega sveta in krajnošolski nadzornik, priredili so vodjo učitelj deškega gosp dr. A. Uš en i čni k stalnim proiesorjem za dogmatiko. Semeniški učni prefekt gosp. farani dne 3 t m Lampe je imenovan kornim vikarjem pri ljubljanski in petjem, dne 4 dr stolnici ter prevzame glavno vodstvo „Slovenca". vetij t ter podoknico s tamburanjem m pa se je ves Stari trg okrasil s slo- praktikanta Jos Jak in Jos. Šircelj sta imenovana Računska venskimi trobojnicami. Izročila se mu je ta dan tudi diplom častnega občanstva, katero računskima asistentoma pri finančnem ravnateljstvu. — Davčni Šeber v Postoj je P lepo priredil gosp Rih pristav gosp. V. Ne del j ko ie premeščen iz Litije v Ljub- ljano. davčni oficijal v Ljubljani gosp. Ivan Grlob očni k pa v Ribnico. G r pri Iz deželnega šolskega sveta. Nadučitelj gosp Blagoslovljenje nove župnijske Smartnem pri Litiji bo v nedeljo dne 18. slovil bo cerkev generalni vikarij gosp I Flis cerkve v t. m Blago Električna železnica na v Zagorj )e pokoj. Učitelja go s Jez eršek Dolenjskem. Neka Križu poleg Tržiča in gosp Pok sta imenovana za nadučitelj ogrska firma se poteguje za koncesijo za gradnjo električne v Horjulu železnice iz Novega mesta preko Metlike v Črnomelj. V poštev g-je Učitelj v Planini pri Vipavi bi prišla že projektovana proga. Buk( Postoj d je premeščen v Podrago, gdč Ivana Simončič no za Dobrovo pri Zaspu, gdč Ljudmila menovana definitiv Izplačevanje učiteljskih plač na deželi V bo je premeščena iz Petra pri Novem mestu v doce bode ono učiteljsko biva izvan uradnega se- deža davčnega urada, in ki to izrecno zahteva, dobivalo svojo Častno občanstvo je podelil plačo po poštni občinski odbor v ljanski okolici nakaznici. Isto velja za teljstvo v ljub Lescah župniku gosp. Frideriku Hudoverniku v priznanje miroljubnega in zaslužnega delovanja. dobiva plačo pri deželni bJagaj Uravnava Save pri Verneku in v Hotiču se v Poročil se gdč Ano Ž i m n i a k v Celju gosp Pred dr cerkvenimi Stanko B e v k z kratkem prične vrati nemška barabarija mej poroko silovito kričala in celjska »Radogoju« pristopil je povodom poroke za ustanovnika z doneskom 100 kron odvetniški kandidat dr. Ivan končno na- Hrib skočila cerkvena vrata. Celjske policije ves čas ni bilo nikj v Ljubij Želeti bi bilo, da bi se o podobnih prilikah vsi slovenski akademični izobraženci spominjali tega 25letnico poroke sta praznovala v nedeljo v Celju prevažnega in prepotrebnega društva notar gosp. Lovro roj Mihelič in njegova soproga gospa Ida Baš Volilno gibanje na Slovenskem postaja vedno živahnejše. V zadnjem času imajo razni kandidatj brilo Državna podpora. Poljedelsko ministrstvo je odo- stoma shode. V Ljubij prav pogo je dr ŠusteršiČ pred samimi krščan načrt za zagradbe Krke pr Mrsečji vasi. Stroški so skimi socialisti razvil svoj program V Mi peči so pa proračunjeni na 6000 kron. Ministrstvo je obljubilo 3000 kron njegov shod razgnali in napodili dr. Šusteršiča v beg. V Kam podpore Pišence dež odbor pa 1500 kron. Za uravnavo hudournika ûiku je imel dr Ferjančič shod so ga sicer nasprotniki je vlada dovolila 700 kron podpore. Stoletnica Prešernovega rojstva se bo v Ljub mestih misli in tudi drugod po Slovenskem jako slovesno praznovala Prvi občni zbor društva v pospeševanje obde- lavanja ljubljanskega barja se je vršil t m. ob 11 uri dopoludne v mali dvorani „Mestnega doma", udeležilo skušali motiti, kar pa se jim ni posrečilo. V katoliška stranka tudi postaviti svoje kandidate in sicer bosta prošt Elbert za dolenjska mesta in dekan Koblar za gorenjska in notranjska mesta. V Ljubljani je stranka prosila dr. Kris-perja, naj kandidira proti dr. Tavčarju Zakoni in ukazi za vojvodino Kranjsko, ročna se je 40 oseb, in to večinoma gospodar] načelnik provizoričnega odbora, ljubljanski z barj župan Ker se izdaja, zvezek, drugi pomnoženi natis, izdal dež. gosp. Ivan Jožef Pfeifer, natisnil in založil A. Klein & Comp. Hribar radi bolezni ni mogel udeležiti zborovanja, otvoril je natelj kmetijsko-kemičnega preskuševališča knjiga, tajnik je dr Kramer je ravnokar izšla in bo dobro služila interesentom. I I y Novi kandidatje na Štajerskem. Nemškutarji svoje moze. Ti so : Fr. zborovanje, pozdravil navzoče, omenil, da je slavno c. kr. de- kandidirajo na Spodnjem Štajerskem želno predsedništvo potrdilo društvena pravila ter v kratkem Wratscho, načelnik gornje radgonskega okrajnega zastopa označil namen društva. Kot zapisnikar nadučitelj F. Crnagoj. Potem so se vršile volitve predsednika prisostoval gospod (Proti <*r Ploju). Ludovik K resni k iz Slov. Bistrice (proti prof Robiču) in Ivan Wis sen jak župan na Slomu in odbornikov. Predsednikom župan Ivan Hribar, veleposestnik v Ljubij bil izvoljen soglasno mestni Možgancih (proti Hribarju in Žičkarju). pri Za odbornike pa dr Jos Kosi đr Kram Obravnava v zadevi učitelja Josip Kuš er, ravnatelj v Ljub- Gostinčarja, ki je bil dne 13. februvarj Gabrijel Jelovšek, župan in posestnik na Vrhniki, sodišča v Celju zaradi prekoračenja silob gosp Franca t rele, posestnik in župan na Brezovici, Vinko Og od porotnega obsojen na en posestnik na Škofelci in Jakob E mesec zapora, vršila se je danes pred c. kr. najvišjim kasacij posestnik skim sodiščem ob VglO uri dopoludne t Nemški dijaki v Celju so si za svoje kolesarsko sinov. Povabil jih je k sebi in tam se je razdelitev izvršila društvo potrebne stvari bavili s tem, da so jih Jakovitschu — ukradli. pri trgovcu mirno in brez prepira Popoludne istega dne pa so imeli vsi priti sedmih razlogov Ruski kružok v Trstu. Vlada v Trstu baje iz Ali do podpisov ni prišlo, ker do vaškemu župniku, da bi tam podpisali dotično pogodbo. tačas še ni bila spisana m potrdila pravila ruskega kružka, dasi so pogodba. Drugi dan vstane Jukic zgodaj, gre iz hiše do hleva v Trstu predložena pravila doslovno taka, kakor pravila ljub- ter se tamkaj vsede. Kmalu nato ljanskega kružka. pride niemu najstarejši sin Marko ter mu začne očitati, da je bil pri delitvi premo- Poražen iredentovec. V nedeljo je na občnem ženja pristransk. Stari Jukic, ki je poznal sinovo naglo jezor zboru laškega delavskega društva v Trstu propadel dosedanji vstane in hoče oditi v hišo V tem hipu pa potegne Marko predsednik obč. svetnik Ruscovich, ki je bil 30 let predsednik iz nedrij dolg nož, plane nad očeta ter ga štirikrat tako hudo tega društva. Lahoni se imajo temu društvu zahvaliti za naj- zabode, da je oče na mestu izdihnil. Kmalu se je zbralo na lepše svoje uspehe. Grofinja Apraxin, mati soproge kranjskega dežel- Nikolaj. licu mesta mnogo ljudij. Tje pride tudi mlajši Jukicev sin Ko nega predsednika gospe baronice Olge Heinove umrla te pa zagleda ta strašen prizor, zakadi se proti dni v Meranu bratu, videč v Markovih rokah velik nož, zbeži koj od njega, Umrl v bolnici usmiljenih bratov v Kainbachu ker je bil mnogo šibkejši in mlajši od Markota A kakor pri Gradcu upokojeni kaplan gosp. Josip Wrus. Bogat lov. Neka tržaška družba „Mimrodov" je bila v nedeljo na lovu v Bodiku ter je ustrelila tri zajce, divja krvoločna zver se zapodi Marko za njim. In kmalu sta- bila skupaj Nikolaj se postavi sicer Marku v bran a jedno kokoš, enega kozlička in eno krav zaman, kajti po kratki borbi klečal mu je že Marko na prsih. šestkrat z nožem v prsa, ter ga Zabodel ga ]e krvoločnež umoril Kakor besen je potem tekel Marko naravnost orož Cerkveni rop. V župnijski cerkvi v Rajhenburgu nikom, kjer se je sam ovadil Koliko nesreč vender ne povzročr V • i •• « ^a« IT Vogala je sedel zaradi tatvine v zaporu v Ložu in neznan tat ukradel pušico njene vsebine in poškodoval več cerkvenih reči. Škode je 60 kron. Obesil se je 531etni Franc Frisch iz Spod na Štajerskem bi bil moral te dni odriniti v prisilno delavnico. Potres so te dni čutili v Adlešičah in v Tribučah pri Črnomlju. trgu Medveda ustrelili so na lovu v Starem na svetu nagla jeza! Zato pa je treba paziti pri vzgoji otrok, da se ista zatre že v njih najnežoejših letih na kakoršenkolr način, ali da se vsaj kolikor mogoče ublaži. k Očeta ubil. Pred petrinjskim sodiščem na Hrvaškem se je te dni vršila razprava proti Svetozaru Vujaniču, ker je ta namreč lastnega očeta ubil. Mej očetom in sinom je vladal že od nekdaj prepir zavoljo gospodarstva. Dne 31. avgusta pri Ložu. t sta oba delala na njivi, kar se radi malenkosti vname Pod ključem so. V v denarnem prometu eč ko Trstu je bilo te dni opaziti denarja po 20 stotink in kron prepir Oče se je tako razvnel, da je potegnil nož in skočil proti sinu in bi ga bil gotovo, zabodel da ni hitro vmes stopila sinaha, katera je moža smrti rešila. Oče je šel jezen tudi drugih kosov denarja, tako tudi novo skovanih iz svinca. Redarstvo je pazilo, da pride ponarejalcem ali raz-našalcem tega denarja na sled, ali zastonj. Nekega dne prišla sta dva mladenča v neko prodajalno, naročila sta nekaj kave fee je kronski proti domu z namero da vzame puško ie slutil namero očetovo, je pa hitel stranskih p tih, a prišel je preje pred in tudi hišo sina ustreli ; sin, proti nego domu po oce. Ondi in sladkorja, ter plačala s 5 kronskim denarjem. Trgo je skušal očeta ustaviti, ali ni uspel, ker se je stari Vujanic v njesa zapodil in nastal je pretep, v katerem je sin denar sprejel, a komad iz svinca. kasnej šele spoznal da ie 5 očeta z nožem sunil v vrat in mu prer zal grganec, da je na mestu pozvedbah Hitel je na redarstvo in opisal mladenca mrtev obležal Sodišče Svetozarja Vujanićj obsodilo na je bilo naročeno Trstu, kateri našel opisana postopača in ju dal peljati v zapor. Neznanca sta 321etni Julij Baseggo in 28letni Anton Lamprecht dobro znana. Oba tajita, sta redarstvu ker sta bila pridržana v zaporu. bila strogo kaznovana, vender službe, je gledal, da bi 71etno ječo s posti in osamljeno celico. Previdnosti ni nikdar dosti. Mornar Cvitko Sa-vopovičević je šel po ulici Malcanton v Trstu. Ker je bil brez dobil V Pijanstvo ga je ubilo. Na bregu sv. Justa v Trstu je našla, redarstvena straža pijanca, kateri je ležal na tleh nezavesten. Položili so ga na vozič in ga dali odpeljati v koga, ki bi mu pripomogel do omenjeni ulici je res srečat službe na kakem parobrodu, primerno napravljenega mladeniča, kateri ga je ustavil z vprašanjem, ako je brez službe. Cvitko je pritrdil in neznanec ga zapor Tigoi. Tam so ga precej časa izpraševali kaj izpregovoril, toda mrmral je le neumljive besede so ga v navadno sobo za pijance Ondi je ležal do zjutraj je k njemu prišel nadzornik zaporo ga predno Djali ure dobil je precej zagotovil, da ima zanj službo na nekem parniku. kjer je tudi on v službi. Da bi si utrdila prijateljstvo, sta šla v neko gostilno na zajutrk. Ko sta povžili, je Savopovi- čević izvlekel novo denarnico, v kateri je bilo kron Ne- w - ležečega. Skušal ga je buditi, toda zastonj, uradnika, kateri je dal poklicati zdravnika dr. Mandića, kateri znanec je precej pohvalil lepo denarnico in C?itka prosil, naj tem je obvestil mu jo pokaže, kar je Cvitko tudi storil, a kmalu se je skesal je poskusil pijanca k življenju spraviti toda zaman : mož je denarnico in denar. ker je neznanec v dveh skokih pobegnil iz kičme in odnesel bil mrtev Prenesli so ga v mrtvašnico na bregu sv. Justa SavopoviČevic je naznanil rop redarstvu, ondi so ga izpostavili, da se izve, kdo da je Mož star a menda zastonj, ker je postopačev toliko, da se jih jako te žavno okoli 40 let hlače in temno-modro suknj iz Buzeta v Istri spozna in ujame. Josip F. iz Fare. 221etni mizar, brke ima kastanjaste, oblečen je v plave je šel v nedeljo popoludne na sprehod. Imel je seboj tudi uro torek popoludne je Ivan Flegg z verižico. To 36 let starega spoznal v mrtvecu lastnega brata Antona opazi nek postopač ter se približal nrzarju Dalmacij Očeta umoril in brata. V Biteljcu blizu Sinj v se in ga povabil, naj pojde ž njim v ulico Solitario, kjer ima on znanstvo in se bodo prav prijetno imeli pri njegovi sestričini. F. ie veroval in šel z neznancem v ulico in tam v tretje dogodilo te dni nekaj strašnega. Tam je živel nadstropje neke hiše. Pred sobo sestričine je neznanec prašal namreč posestnik Simeon Jakić Braculj Imel so bili že poženj štiri sinove, mizarja, naj pogleda na uro, da se prepriča, ali je sestričina hiše. Uže delj časa je bila med v stanovanju. očetom in sinovi neka mržnja stari Jukic še za časa svojega življenja razdeliti med sinove F. je izvlekel svojo uro, a ker je bilo precej zategadelj, ker ni hotel temno, sta oba motrila, koliko ura kaže. Ta moment je ne- premoženj Konečno se pa Jukić vender udal zahtevam njicah nizdol. znanec porabil in mizarjevo uro izmaknil ter zbežal po stop- Mizar sprva ostal na mestu, kakor bil okamenel, potem pa hitel za roparjem toda vse zastonj — ure ne bo več ! Na lovu tatov. Ivan Dogulin mlajši je v nedeljo po noči po navadi šel ležati, ko nakrat zasliši v kuhinji ropot, posebno imenitne dneve jedno ostrogo Karola XII., katero je Posebnosti vladarjev. Da tudi vladarji niso popolnoma brez praznoverja in posebnosti), kaže črtica, katero prinesel neki francoski list Tako n pr. nosi nemški cesar Skočil je iz postelje in opazil moža, ki je bežal po stopnjicah, zgubi v bitki poleg Pultave. Ob jednem hrani tobačnico Fri Ondi je bil še nek mladenič. Ravno v isti dobi je ondot šla derika Velikega in jo ima v posebni Časti ker misli, da mu straža, kateri je Dogulin na kratko povedal to strar. Straža prinaša srečo. Tudi je nabiralec starih srednjeveških uniform je oba neznanca peljala v zapor v ulico Tigor Tam se je Švedski kralj Oskar nosi prstan, katerega je nosil njegov zvedelo, da sta ta dva poncčna ptička neki Agrezzi Facchin prednik Bernadatte Tudi on je nabiratelj starih slik, kolajn in Rudolf Bunc. Pri njih so našli steklenico petroleja in čašo. in redkih knjig. Bolgarski knez Ferdinand ima v svojem hlevu protestirala, da nista tatu, a vendar sta morala konja, katerega je jezdi) bolgarski knez Aleksander v vojni Oba sta ostati v zaporu, dokler se izve, kaj sta v stanovanju imela pri Slivnici On namreč misl da bila nesreča ako od iskati in razbijati. stranil iz svojih hlevov tega starega konja. On poseduje krasno Ženski jeziki. Pred tržaško sodnijo se je obravna- zbirko diamantov, smaragdov, rubinov, katerih vrednost ceni valo proti gospej Rosi Graeffe soprogi profesorja Graeffe, ka- na 15 milij tera je bila obsojena na 100 kron globe in plaćanja 30 kron manjem kron Bavarski princ-regent nabira z zani- stare posode in vreče srednjega veka V petek ne sodniških stroškov. Gospa Rosa je bila pred par meseci v gre nikdar na lov Njegov oče, kralj Ljudevik I je bil strasten obiskih pri svoji prijateljici na Voloskem V razgovoru prišle nabiratelj starih historičnih dežnikov. so tudi na to, koliko je gospa Emerich plačala za kupljeno Koliko jezikov je na svetu zemlj se letovišče v Voloskem, za katero je gospa Emerich odštela ruski 35 000 gld . a gospa Graeffe je trdila, da je letovišče pla- govori 1064 jezikov. Angleški govori okoli 100 mil , 70 mil, nemški 65 mil, francoski 45 mil, italijanski 27 mil. Čano z 28 000 gld. in dodala je torej da je gospa podarila španski 50 mil, portugalski 22 mil., jezik Hindov okoli 100 mil 7000 gld. dr. Tamaru, ker po mestu se pravi, da je gospa kitajski pa več 100 mil oseb Franja igoiić prejela le 28.000 gld. HČi gospe Ane Emerich Zrakoplov, ki se da voditi je torej gotova stvar gospa Ana Urban je par dni potem izrekla svojo misel z Grof Zeppeli dosegel 'a uspeh s svojim zrakoplovom v besedami : „Mati to je prijateljstvo dr. Tamaro". Vsled teh zrak preko bodenskega jezera. Zrakoplov je plaval v višini Ženskih navaianj in govorjenja je bila podnesena tožba proti 600 m ter se je pregibal na ono stran, na katero ga je vo- gospej Graeffe. Pred sodiščem je zastopnik dr. Tamaro trdil, dilo njegovo krmilo, seve sedaj še z neko nesigurnostjo Zra da je s tem govorjenjem dr. Tamaro bil žaljen na časti * ker koplo se pomikal s hitrostjo 8 m na sekundo Stroški za ni dobil, kakor nekaj stotakov provizije. Zastopnik gospe sestavo tega zrakoplova so bili ogromni, a problem, s katerim Graeffe pa je branil svojo stranko s tem, da je ona govorila so se leta in leta brez uspeha ukvarjali najslavnejši inženerji, kar ie od drugih ljudi slišala Sodišče se ni prepričalo o ne- je rešen in gotovo se bode posrečilo tudi iznajti način, ki bo dolžnosti gospe, katera je govorila, kar je slišala in jo je omogočal ceneno vožnjo po zraku kaznovalo, kakor zgoraj povedano. Je smola govoriti, kar se sliši osobito pred prijateljicami Pozor gospe ! Posel parižkih cenzorjev. Število rokopiso ka tere dobiva parižka cenzura na leto rase. Leta 1899 Vojak na vešalih. V Terezinu na Češkem so te izročilo 37 gledališč nad 950 iger. leta 1898 pa 883 lô Šte dni obesili na dvorišču ondotne vojašnice vojaka Ferdinanda vilo novih pesmij v 837 koncertnih zabaviščih v Parizu Kolana, kateri je po velikih vajah lanskega leta v vojašnici okolici je prekoračilo 8000. Cenzorji seveda ne morejo pazlji in ustrelil na lastnega korporala. ali m ga pogodil, nego je čitati vseh del kroglja přestřelila na postelji ležečega bolanega vojaka, kateri spisov na je kmalu potem umrl Vojaško sodišče je Kolana obsodilo na smrt na vislicah, katera se , sa) dan pride na vsakega po 7 večjih manjših te dni izvršila brat Najbogatejši človek na svetu in njegovi najmiajš tudi velikokraten m pria sta se radi Visoka starost. Přetečeni teden je umrla v Draž- spomenika na grob svojih starišev John Roches danih starka Roza Abraham, stara 104 let V poslednjem rega smatrajo za najbogatejšega človeka sveta, postavil času ni delala ničesar druzega nego samo spala, jedla in mnogo grob svojih roditelj krasno kapelo kate-e na katera pa mlajšemu molila, vendar od sveta. pa je bila vesela in se je težko ločila bratu ugajala Ker sta v jednem grobu počivala dva sinčka mlajšega brata, je dal vzeti trupla vun in jima napraviti sa- »Peter Zrinjski. « Veleodlični hrvaški pisatel) Ev- mostojno, krasno grobni To je pa starejšega brata tako genij Kumičić, je tudi slovenskemu občinstvu znan in pri- vjezilo, da se spri z njim in prestopil celo k drugi veri. ljubljen po svojih krasnih romanih in novelah, je spisal dramo So pač bogataši ne poznajo drugih teženj življ v petih dejanjih, katere snov je zajeta iz pretragične usode 52 dni v čolnu na morju. 30 julij odplula velikih dveh hrvatskih patriotov, Petra Zrinjskega in Franko- iz Londona barka „Prumera" ter se sredi avgusta na morju pana. Drama se je igrala v zagrebškem narodnem gledališču z največjim uspehom vžgala in zgorela. S čolnom se )e rešilo petero oseb Med e noben hrvatski pisatelj ni doživel s njimi je bil tudi neki danski mornar Ta se 1 vrnil te dni svojim delom tolikega frenetičnega ploskanja in burnega odo- v Kodanj ter povedal da je rabil bravanja. Gledališče je bilo polno, pisatelju so izročili na dospel do otoka sv. Helene Razen Čoln 52 dni, dokler ni dveh so pomrli vsi ostali odru jako dragocen venec ter ga po predstavi spremili domov, od gladu in mraza Drama je spisana piše navdušeno o po strogo zgodovinskih podatkih. Kritika Navada, nositi prstane je vže jako stara in ima drami, sicer tehnično ni dovršena, svoj izvir na iztoku Že Moj v starem veku omen prstan kajti vzrok temu je prevelika snov iz historičnost dogodkov kot znak zvestobe in cerkev še dandanes blagoslavljal prstane a je gotovo najefektnejša narodna drama in hrvatske zgo- poročnikov. Prstane nosijo tudi škofj in papeži od davnih dovine. V drami sta se odlikovala tudi naša dva rojaka: časov. V papežev prstan je vdelana podoba ribe kot začetek gospa Borštnikova, je igrala Marijo Zrinjsko, in gospod Petra )e bil ribič Rimlj Borštnik, igral Frankopana. Naslovno ulogo igral važna pisma in za časa Hadrij so pečatili z prstanom rimskega cesarja, smeli izvrstno gosp. Fijan. Ali bilo umestno, da &e prevede ta so ga nositi samo velikaši in senatori. Znamenit je prstan drama tudi na slovenski jezik ter se igra tudi na slovenskem angleške kraljice Elizabete, katerega je dala svojemu varovalcu odru? Zrinjski in Frankopan sta tudi Slovencem znana junaka grofu Eseksu v obljubo, damu izpolni vsako željo, kadar jej bratov Hrvatov. pošlj prstan in bode potreboval pomoči. Ko je bil kmalu nato grof vržen v ječo, poslal je prstan ga reši. Knjeginj s prošnj naj Toda pomoči ni bilo od nikoder: grofa so ustmrtili kateri izročil prstan, da ga prstan in ga hranila sebi. Na smrtni postelj kralji i še atajila je pri znala svojo pregreho, kar je zvesto kraljico tako vžalilo. da je kmalu na to umrla Jubilcjskc ti Podpisana zbornica ustanove razpisuje za leto 1900 osemnajst cesar Franc Jožefovih ustanov po 50 kron in 10 mogle po 20 kron za one obrtnike vojvodine Kranjske, in cesarice Elizabete ustanov po 40 kron za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov. Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 30. novembra t. 1. Priloži naj se jim od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je pro- sitelj obrt samostojno izvrševal i da zdaj zaradi onemoglosti ne more vec delati in da je ubog 5 oziroma da je prositeljica onemogla uboga udova bivšega samostojnega obrtnika. Ljubljani, dne 10. novembra 1900. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. Loterijske srečke novembra t. L: 85, 62, 83, 48, 37 V Brnu dne 14. Na Dunaji dne 10. novembra t. 1. : 47, 21, 86, 52, 33 V Gradci dne 10. novembra t. 1.: 63, 85, 27, 54, 51. Tržne cene. V Ljubljani dne 16. novembra 1900. Pšenica i » rž K 6.80 h, ječmen ». v > r* o. oves 6.30 ajda K 7. proso turš^ica l^ča fižol K 10 50 h. Vse cene veljajo za 50 kilogramov firmo I Glasnikova priporoča tiskarna Ljubljani ■ Nikaka v skrivnost vec napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po fran coskem zistemu s stanejo za napraviti pomočjo ekstraktov i ki po litrOT likerjev Tropino vec, Absinc, Vermut, Ruski pelinove c, Češki liker, Kimel po 80 kr Slivovec, Rum. Oešnjevec, Alaš » liker tinec po 85 kr in 95 J kr Chartreuse, Pilzenski 5 Alpski Konjak. Benedik liker Razpošiljam proti znamkah ali poštno nakaznico predplačilu po v 7 povzetju 10 kr več po poštnem Vsaki pošiliatvi denem navodilo, kako se napravi liker pri Pre prodajalcem, če naročijo več blag-a mnogo ceneje Anton (19 25) Rukavina Belvedere • % vv Pri nakupovanju jesenskega in zim blaga obleke se priporoča domača trgovina - Špitálské jing'arjeve u ce Uzorci se razpošiljajo po pošti brezplačno. Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. Tisk in založba: J. Blasuikovi nasledniki