Za zboljšanje poštne stroke. Kakor bi želeli, da bi bila naša stroka že kar dobra in da bi je ne bito treba1 šele zboljševati, tako nas veseli, da uvidevajo potrebo po zboljšanju stroke in njenih upravljačev tudi krogi, ki so močnejši in vplivnejši od nas in katerih idealno prizadevanje utegne kmalu roditi koristne sadove. Saj večina vprašanj, ki se načenjajo iz tega pogleda v 'uraunih in gospodarskih krogih, ni za nas nič novega. Naš list in organizacija sta iznašali večino teh potreb že davno in večkrat, bilo v strokovnih člankih, bilo v spomenicah, bilo na kongresih ali ustno pri najvišjih funkcionarjih stroke. Ni bila naša krivda, morda tudi ni bila toliko krivda odgovornih faktorjev, kakor krivda vsega sistema pred 6. januarjem 1929, ki je preprečeval napredek in razvoj p. t. t. stroke. Zdaj skušajo zainteresirani krogi na hitro popraviti, kar se je toliko let grešilo. Kdo pa je najbolj interesirao na dobri p. t. t. upravi? Več ali manj prav vsak civiliziran človek, vendar najbolj gospodarski krogi. Pri nais so združene trgovine, obrt in industrija v svoji zbornici in ta se s hvalevredno brigo prizadeva, približati naš P. t. t. promet ustanovam v severni in zapadni Evropi. Naši čitatelji imajo ravno sedaj priliko, proučevati predloge in nasvete trgovske zbornice, ko objavljamo ciklus podlistkov iz referata g. Mohoriča na gospodarskem kongresu v Beogradu. Izvajanja odličnega pisca so tako temeljita in zanimiva, da jih priporočamo vsemi čitateljem. Upamo, da ti predlogi ne bodo ostali samo na papirju, saj je šel referai ne samo našemu ministrstvu, ampak na vsa ministrstva in g. predsednika vlade. V drugi vrsti si prizadevajo, da izboljšajo P. t. stroko uradni krogi, to je ministrstvo in njemu podrejene obl. poštne uprave. Kakor čutijo gospodarski krogi posamezne nedostatke iz prakse, tako so uradni krogi v sredi teh nedostatkov, saj imajo neprestanega, direktnega) opravka ž njimi, pa vidijo, kako škodljivi in pogubni so ti nedo-statki ne samo za stroko, nego za vse narodno gospodarstvo. Zato iskreno pozdravljamo iniciativnost ministrstva, ki je poz vaj o vse obl uprave, da naj na posebnih konferencah pretresajo vsa vprašanja, ki bi jih bilo v interesu p. 1.1. stroke treba rešiti, in da naj stavijo ministrstvu detajlirane predloge, kako si zamišljajo ozdravljenje in zboljšanje p. t. t. prometa. Naša uprava je imela tako konferenco dne 4. januarja t 1. in sklenila naslednje predloge: 1. ) Že predloženi predlog sistemizacije osobja naj ministrstvo takoj odobri. 2. ) V zvezi s to sistemizacijo naj uzakoni predlog budžeta, ki je bil sestavljen točno po predlogu sistemizacije in vsebuje ono število osobjat ki je potrebno za redno službo. 3. ) V mejah sedanjega budžeta naj se takoj zasedejo izpraznjena mesta, predvsem naj se prevedejo v 111. kategorijo zva-ničniki, ki imajo šolsko izobrazbo za lil. kategorijo in opravljajo tudi uradniško službo. 4. ) Zaradi izpopolnitve strokovne izobrazbe pripravnikov naj se takoj dovoli otvoritev nižjega p. t. tečaja, kakor gai je uprava že predlagala. V ta tečaj naj bi se pritegnili tudi pripravniki II. kategorije, ki so dovršili enoletno prakso. 5. ) Urede naj se zvanja za uslužbence, in sicer ločeno po kategorijah in grupah ter strokah. 6. ) Položaj administrativnih, računskih in p. t. uradnikov ter predstojnikov pošt, oddelkov pošt in kontrolorjev naj bi se uredil tako, kakor je to urejeno v zakonu o finančni službi. Sploh je potrebno izboljšanje materialnega stanja vseh uslužbencev. 7. ) Ker so po večini poštni lokali nehigienični in neprimerni, naj bi se postopoma, v začetku vsaj v večjih krajih, sezidala erama poslopja, ako že ne za pošto posebej, naj bi se zgradila za vse državne urai-de. Predvsem pa naj se pospeši zgradba poslopij za pošte Ljubljana 2, Maribor 2, Jesenice na Gor. in Bled 1. 8. ) Ralzširi naj se pooblastilo upravnikov glede postavljanja, premestitev itd. osobja do vključno II. kategorije 3. skupine. 9. ) Poštne vožnje naj se oddajajo za daljšo dobo, vsaj za tri leta. O načinu oddaje naj odločajo obl. uprave. 10. ) Pooblastilo upravnikov glede prenosa pošte in automobilncga prometa naj se zviša na 50.000 Din. 11. ) Odškodnina za prenos pošte naj se zviša na 1.50 Din od kilometra, kakor določa pravilnik o prenosu pošte. Na tej podlagi naj se zviša tudi kredit, ker pri sedanjem, stanju s« more plačevati le po 1 Din. 12. ) Dostava v širšem okolišu (selskai dostava) naj se ne ukine, temveč še razširi. 13. ) Poštne okoliše naj določajo p. t. uprave same. 14. ) Uradne ure ob nedeljah in praznikih naj bodo piri vseh poštah, kii so kombinirane s telegrafom in telefonom, od 9.—11. ure. iKiier pa so pošte brez telegrafa *in telefona, naj določijo p. t. uprave same uradne ure po krajevnih razmerah. Ob nedeljah naj se opravlja samo telegrafska itn telefonska služba ter poštna služba brez makazniškega prometa. 15. ) Pogodbene pošte, ki so kombinirane s telegrafom in telefonom, naj se uvrste v razred, kjer je predpisana 8 urna služba, četudi nimajo število delovnih enot za ta razred'. 16. ) Nedeljska dostava naj se ne uvaja. Verski in državni prazniki, ki so enaki nedeljam, naj se obravnavajo glede dostave kakor nedelje. Kadar sta dva praznika skupaj, naj se na drugi praznik vrši omejena dostava. 17. ) Uvede naj se paketna amfoulanca v brzotovornih vlakih iz Maribora odnosno Ljubliane v Beograd. 18. ) Centralne nabave naj se omeje na minimum. Kar se ipa nabavi, naj se stori le po predlogu p. t. uprav. Poslovanje centralnega magazina naj se uredi. 19. ) Kredit za avtomobilue potrebščine naj se odobri po predlogu, ker je bil dosedaj še vsako leto potreben naknaden kredit. 20.) Paketna tarifa naj se uredi; znižajo maj se pristojbine vsaj za bližje relacije. Pristojbine naj se urede po pasovih (eventualno po p. t. upravah). Pristojbine za pakete naj se vsaj pri večjih poštah plačujejo v gotovini. 21. ) Omogoči naj se plačevanje paketnih pristojbin tudi po naslovniku. 22. ) Olbvestnima naj se odpravi dostavni-ma pa naj se specificira po teži pošiljk in naj se plačuje redno naknadno. 23. ) ilizpireimene naj se avtolmoibilski pravilnik, pravilnik za notranjo poštno službo in carinskri pravilnik, in sicer s sodelovanjem p. t. uprav. 24. ) Izdajo naj se predpisi za službo pri Izmeiniievakiih poštah in. pravilnik o irač. in blagajniški službi. 26. ) Čekovna in hranilna služba naj bi se poenostavila e uvedbo dnevnih računov mesto dnevnih prijav. 26.) Listine naj se pišejo z tintmim svinčnikom in indigov, papirjem, ne pa s črniom. 27. ) Iz ekspresni ne maj se izplačujejo stroški dostave; naj ne gre v državno blagajno. 38) (Potnima za dostavo brzojavk in poziv-.mic maj se zniža od 10 na 3 D:m za km po-dnevd', pomoči pa od 20 na 5 Din. 29. ) Sistemizirajo naj se 4 mesta šefov terenskih t. t. sekcij, kolikor je sekcij. Isto-tako naj se posebej sistemizira osobje za tehnično službo. 30. ) Zgradi naj se še en direktni telefonski vod Ljubljana—Beograd (Zagreb ima tri vode z Beogradom, pa ne more dajati Ljlub-tami zvez. 31. ) Kategoriziranje telefonskih naročnikov naj se odpravi in naj se uvede plačevanje naročnine po faktični izrabi telefona, maj--raciomaineje po klicih. 32. ) Izda naj se nov telefonski in telegrafski pravilnik, in sicer s sodelovanjem p. t. uprav. 33. ) Ljubljana potrebuje direkten brzojavni vod za huglhes obrat z Beogradom,'katerega je pred leti že imela. 34. ) Kredit za izmenjavo drogov naj se določi v taki višini, da se bo vsako leto lahko izmenjalo 5 odst. drogov. 35. ) Vstavi naj se v budžet kredit za Izmenjavo stare železne žice. 36. ) Odpravijo naj se centralne nabave; uprave p. t. same razpolagajo s krediti. 37. ) Odpravi naj se tromesečno trebo-vanje. 38. ) Instalacijske pristojbine naj se uporabljajo za instalacije telefonov, šele preostanek koncem budlžeitnaga leta naj se zaračuna kot telefonski dohodek. 39. ) Cenovnik t. t. matierijaila naj se revidira glede označbe materijala, označijo naj se tudi cene. 40. ) Izda naj se pravilnik za službo čuvarjev in nadzornikov t. t. linij. Za čuvarje naj se predpišejo tečaji in Izpiti. 41. ) Izdajo naj se pravila za gradbe t. t. linij. 42. ) Revidira naj se pravilnik o organizaciji tehnične službe. 43. ) Materialni krediti za pisarniške potrebščine, kakor za poštno službo, naj se zvišajo po predlogu budžeta. 44. ) Ministrstvo naj ukine naredbo glede principielne odobritve nameravane nabave. 45. ) Za osobje tiskarne naj se na partiji 70/1 vstavi kredit po predlogu. 46. ) Predstojnikom pošt naj se nakazujejo pisarniški pavšali kot onerozem prejemek, iz katerega krijejo izdatke za pisarniške potrebščine kurjavo, razsvetljavo, čiščenje in vzdr-ževamfe inventarja. 47. ) Ameriške vreče naj se mventarizirajo le po p. t. upravah, ne pa po inventarnih poštah. '"v * ' x 48.) Organizira .naj se pri vseh p. t upra-vaiL čistiinijca in razlkuževaltnica vreč. 4v!)sAim(bulani£ni vozovi naj se optrcmSo z el:lkttiriM® razsvetijavo; plinova naj služi samo za rezervo. Uporaba petroleja in sveč pa maj se sploih Odpravi. 50) Redno z urnam j e čiščenje im mazanje amlbulaničnillr vozov naj se uredi z želazmiško upravo. 51. ) Povečajo naj se krediti za poštne vozove. iFirarmli poštni vozovi naj; ise uvedejo in uporabljajo vsaj pni vseh poštah ma sedežih okrajnih načelstev. 52. ) Skrbii maj se za zadostno nabavo dobrih vreč im nabiralnikov. 53. ) Izda naj se (pravilnik za ekonamno službo. S temi predlogi si je izstavila ljubljanska oblastna p. U uprava najboljše. izpričevalo. Dokazala ni samo že znane strokovne vneme, marveč tudi plemenito skrb za izboljšanje stanja p. t. t. personala. Zato ji izrekamo vse pn'teanje im toplo zahvalnost. Zakon o premeščanju uradnikov. V »Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije« št. 5/1. od 9. januarja 1930 (Uradni list kr. banske uprave dravske banovine št. 19/74 od 14. januarja 1930) je izšel naslednji zakon o premeščanju, upokojevanju in odpuščanju civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev: S 1. Civilni uradniki in drugi državni uslužbenci smejo biti po službeni potrebi tudi brez svojega pristanka premeščeni in upokojeni, dokler pa niso pridobili pravice do osebne pokojnine, tudi odpuščeni iz državne službe; v tem poslednjem primeru se uporabljajo glede odpravnine predpisi zakona o pridobitvi pravice do osebne pokojnine in o odpravnini z dne 1. marca 1929. Predpisi prednjega odstavka ne posezajo v predpise drugih zakonov o prestanku službe po zakonu samem. § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi, obvezno moč pa dobi z dnem 15. avgusta 1929. 1. nadaljevanje. Stanje in pottetfe ptt. ptometa. (Referat g. Ivana Mohoriča na gospodarskem kongresu.) I. Budžet p. t. t. Budžet ministrstva pošte in telegrafa se je razvijal od 1. 1920. dalje na sledeči način: PrtraiHiki liti Skupni dohodki Skupni iiditki Rnllki 1920/1921 31 2 milj. 119-6 milj. — 88-4 milj. 1922 1923 268-9 * 264-6 V + 4-3 „ 1924/1925 423 - 364-5 V f 58-5 „ 1926/G27 472-2 4286 4- 43 6 „ 1927/1928 487-- r 416-8 4- 70-2 „ 1928 1929 4731 „ 365-6 v 4-107-5 „ 182.^/1930 474-9 v 3722 r 4-102-7 „ Će premotrimo razvoj budžeta, potem vidimo, da je od 1. 1922 stalno aktiven ter da znašajo budžetska aktiva preko 300 milijonov dinarjev. Od 1. 1926. se izdatki stalno zmanjšujejo ter je v teku enega samega leta zmanjšan budžet izdatkov za preko 50 milijonov dinarjev ali za eno osmino, kar seveda ni moglo ostati brez kvarnih posledic. Po objavljeni statistiki so v letih 1924—1927 (samo za ta leta so podatki na razpolago) realizirani sledeči dohodki : Tega dne prestanejo veljati vsi zakoni in ostali predpisi, ki nasprotujejo temu zakonu. V Beogradu, dne 14. decembra 1929; br. 103.890. Aleksander s. r. O pridolmiiii pogodbenih poštarjev. Kakor smo že v »Poštnem glasniku« št 31 od 1. novembra 1929 poročali, je napravila oblastna organizacija vlogo na obl. p. t. upravo zaradi previsokega obdavčevanja pog. poštarjev. Na osnovi naše vloge je poštna uprava izdelala obširen in vsestransko utemeljen referat na finančno ravnateljstvo v Ljubljani. V njem se je zlasti poudarjalo dvoje: da so pog. poštarji uvrščeni v napačno (previsoko) davčno skupino in da se jim odmerja davek od previsoke osnove dohodkov. Organizacija je prejela sedaj na svojo vlogo od obl. p. t. uprave rešitev, v kateri se tolmači stališče finančne direkcije tako-le: »Pogodbeni poštarji spadajo po čl. 42 in 59 zakona o neposrednih davkih v drugo skupino la) (poklici oseb, ki so samostalno drugim na službo za odškodnino, z izključno ali pretežno uporabo lastne duševne moči). V tretjo skupino jih ni mogoče uvrstiti, ker spadajo v to skupino poklici oseb, ki so samostalno drugim na službo z izključno ali pretežno uporabo lastne telesne moči (nosači, čistilci čevljev itd.). Pridobnini zavezan je v smislu čl. 53 cit. zakona brutto dohodek, zmanjšan za odbitke iz čl. 54 cit. zakona. Od skupnih dohodkov (rednih in izrednih )se torej odštejejo v čl. 54 našteti odbitki, med katere spadajo tudi stroški za najemnino, razsvetljavo, kurjavo in čiščenje uradnega prostora, nabavo pisarniških potrebščin in nagrada pismonoše, ako ti izdatki dejanski obremenjajo poštarja. Diferenca med skupnimi dohodki in po čl. 54 dovoljenimi odbitki je čisti dohodek, ki se obdači s pri-dobnino. Pogodbeni poštarji, kakor vsi zavezanci pridobnini, morajo v smislu čl. 105 cit. zakona vlagati prijavo za odmero pridobnine na uradno predpisanem obrazcu. V teh prijavah naj Koled- lito Faktllni dohodki Budtitski Iiditki Rnllki 1924 4628 milj. 306-- milj. 156-8 milj. 1925 468-— „ 407-- „ — 79'- 1926 446-— „ 375-6 „ - 70-4 1927 498- - „ 416- - „ -82 — V Skupaj minus 388-2 milj. Tako veliki prihranki so se dosegli v prejšnjih letih z brezobzirnim brisanjem osebnih in materialnih izdatkov pri finančnem ministrstvu in v finančnem odboru narodne skupščine. Torej na neracionalen način, katerega pogubne posledice niso izostale, čutijo se povsod in v tem leži glavni vzrok vseh pritožb pridobitnikov in ostale javnosti proti poštni upravi. Da bi bila pošta smela in mogla uporabiti presežke za investicije, bi bilo stanje prometa gotovo v marsikakem pogledu bolj povoljno, kakor je pa danes. Upajmo, da bo sedanja vlada s to prakso prenehala ter da se napovedana 10 odstotna redukcija osebnih in materielnih izdatkov ne bo izvajala tudi v p. t. t. resoru, ker že sedanji krediti niso zadostni za redno vršenje službe in za vzdrževanje obstoječih instalacij. Če na kratko resumiramo, pridemo do zaključka, da se mora politika eksploatacije pošte, telegrafa in telefona od temelja izpreme- detajlno obrazložijo svoje prejemke in odbitke.« Danes objavljamo prednje, da se bodo znali tovariši-pog. poštarji ravnati pri napovedovanju pridobnine. V prihodnji številki pa objavimo obširne podatke iz zakona o neposrednih davkih in navodila, kako in kaj smejo pog. poštarji izkazati kot odbitke od kosmatih prejemkov, da se vidijo njih čisti dohodki. Za sedaj opozarjamo poštarje samo na to, da se vedno napovedujejo dohodki in izdatki iz prejšnjega, a ne iz tekočega leta. OPO ima pripravljeno tudi spomenico na finančno ministrstvo in druge faktorje, da bi se pog. poštarji sploh ne smatrali podvrženim pridobnini, ampak da bi zopet plačevali uslužbenski davek, ki bi se odtegoval, tako kakor drugim poštnim uslužbencem, naravnost od njihovih prejemkov. Obl. org. ptt. usl. Inozemski vestnik. Ameriška pošta v številkah. Ameriška poštna uprava je izdala de« lovni pregled za čas od 1. julija 1926 do 30. junija 1927. Tu prinašamo nekaj zani« mivejših podatkov tega pregleda. V ozna« čenem času je prejela ameriška poštna uprava 683 milj. dolarjev, to je za 23 mili« Jonov dolarjev več kakor v prejšnjem letu. Izdala je pa 699 milijonov dolarjev, to je za 3 milione manj kakor prejšnje leto. Vr« hutega je nakazala pokojninskemu zakladu 20 milijonov dolarjev. Vsega vkup se je primanjkljaj zmanjšal za 9 milij. dolarjev. Na pristojbinah je prejela 610 milijonov. Na koncu poslovnega leta je bilo v Ameri« ki 5.559 pogodbenih pošt (oontraetstation), ki so bile po večini v drogerijah in podob« nih trgovinah; prodajale so znamke, preje« male nakaznice, priporočene pisemske po« šiljke in navadna pisma. Letni prejemki pogodbenih poštarjev znašajo 1 do 1000 do« larjev. V ameriško poštno hranilnico se je vlo« žilo 151 miljonov dolarjev, to je za 13 mi* lijonov več ko prejšnje leto. Hranilne vlo« gc je sprejemalo 6672 nabiralnic. Generalni poštar priporoča, da sc najvišja dovoljena meja vlog 2500 dolarjev zviša, kar bi bilo vlagateljem in državi v prid. niti. Pošta, telegraf in telefon se pod takimi prilikami in v takem stanju, v kakršnem so v naši državi, ne smejo izkoriščati kot vir dohodkov za državno blagajno, marveč se morajo upravljati po načelih, ki veljajo za obče koristne ustanove, to se pravi, da se mora ves prebitek, ki ostane preko pokritja režijskih stroškov, uporabiti za tehnično izpopolnjevanje in poboljševanje organizacije službe, da bi se moglo na ta način zadovoljiti vedno večjim potrebam najširših mas ter jim dati možnosti, da se koristijo z najnovejšimi dobrinami tehniškega napredka. Politika varčevanja, ki je bila v pogledu javne uprave pri nas skrajno potrebna in neodložljiva, se popolnoma napačno mehanično uporablja na živem organizmu, na aparatu, kateri namesto da se automatizira, ne more kljub največjemo naporu p. t. t. uprave in osobja precizno in brezhibno funkcionirati, kakor to brezpogojno zahteva gospodarsko življenje. Zato moramo naglasiti, da je treba pri sestavi bodočega proračuna za upravo pošte, telegrafa in telefona v prvi vrsti odmeriti kredite v taki višini, kakor to pokažejo stvarne potrebe in matematični račun, a v drugi vrsti, da se ves presežek stvarnih dohodkov stavi na razpolago upravi za investicije. Zaeno je potrebno, da se takoj začne z organizacijo dolgo- V proračunskem letu je bilo po teden* skem poizkusnem štetju odpravljenih 439 milijonov pošiljk v teži 132 milijonov fum* tov uradne, poštnine proste koresponden* ce, za katero bi znašala poštnina 14 milijo* nov dolarjev. Poleg tega materiala se je od1* pravilo še 74 milijonov funtov poštnine pro* stih pošiljk 2. razreda (pošiljke članov kon* gresa, izvestnih gospodarskih šol, preizku* ševališč,, nekaterih časopisov itd.) V istem času je bilo odpravljenih 74 mi* lijonov priporočenih pošiljk. Povzetje je v Ameriki dovoljeno samo pri tuzemskih pa* ketih in pri paketih v prometu z Mehiko; teh je bilo 50 milijonov. Pristojbine tuzem* skih nakaznic so znašale 16 milijonov do* darjev. V osrednji upravi ameriške pošte je bilo zaposlenih 1426 uradnikov. Občansko pravo poštnih nameščencev v Avstraliji. Avstralska Public Service Board je naznanila avstralskemu generalnemu po* štarju, da po njenem mnenju v zmislu ob* stoječih zakonov ne morejo poštni name* ščenci opravljati službe v občinski upravi. Avstralska organizacija poštnih uslužben* cev se upira tej omejitvi občanskih pravic. , Avstrija. Dne 26. junija 1929 so odkrili na meidlingenskem pokopališču spomenik začetniku avstrijske dopisnice, profesorju Hermannu. Pri tej priliki je imel slavnostni govor generalni ravnatelj g. Hoheiscl. ■z okrožnic oblastne p. t. uprave. Razdelitev zimskih plaščev (Okr. XLIII/ 346—1929). Iz te okrožnice je razvidno, da je še nekaj nižjih uslužbencev, ki so prejeli zimski plašč zadnjič leta 1926 in ki bi jim torej pristojal letos zopet nov plašč, pa sc niso prijavili. Prosimo predstojnike pošt, naročnike našega lista, da gredo v tem po* gledu tovarišem zvaničnikom in služiteljem na roke ter da ugotovc, ali ni med njimi kakega, ki bi imel pravico do zimskega pla* šča. Opozore naj jih na citirano okrožnico in event. upravičence takoj prijavijo obl. p. t. upravi. Letno ocenjevanje p. t. uslužbencev (Okr. XLIV/347—1929). Predstojnike držav* nih pošt opozarjamo, da naj vendar malo bolj pazijo, da bodo pravilno in pravočasno predlagali »Starešinska poročila in priloge«. Pomislijo naj, da gre pri teh poročilih za oceno njim podrejenih uslužbencev in da ročnih kreditov za investicije, posebno za zgradnjo mednarodnih telefonskih kablov, da se omogoči tranzitni telefonski promet med zapadno Evropo in vzhodom preko naše države ter da se ž njimi zvežejo vsi veliki gospodarski centri medsebojno in z inozemstvom. Po poslednjih budžetih se zahteva, da naj bodo dohodki pošte za 25 % večji od izdatkov, kar je pretirano fiskalna zahteva. Ta zahteva je tudi vzrok vseh neprilik, nedostatkov in zaprek, katere opažajo pridobitni krogi v poštnem resoru in proti katerim se tudi poštna uprava sama brez moči bori. Zmanjšanje osebnih izdatkov, a brezobzirno črtanje materialnih kreditov je imelo za posledico, da se niso mogli jemati v obzir utemeljeni predlogi, ki so jih gospodarski krogi stavili poštni upravi, ker nima za njih realizacijo budžetskih kreditov. Črtanje kreditov spravlja p. t t. upravo in gospodarstvo v težko situacijo, čeprav je znano, da so nekateri telefonski vodi preobremenjeni ter da zaradi tega dnevno izostane mnogo govorov, se ne morejo graditi novi vodi, katerih rentabilnost je zagotovljena in ki bi znatno olajšali poslovni promet. Dosluženi aparati in strohneli vodi se ne morejo izmenjati, ker ni za to potrebnih kreditov, dasi je znano, da te stare in neuporabljive instalacije ovirajo promet in onemogočajo vsak napredek. nujno sledi, da bo obl. p. t. uprava tiste predstojnike, ki drugih ne znajo prav oce* niti, slabo kvalificirala. Izgubljen pečatnik pošte Paračin (Okr. XLIVi35d—1929). Taka obvestila so najbrže v praksi precej problematične vrednosti. Precej pečatnikov se izgubi, kako naj usluž* bcnec pri razdeljevanju došle tvarine pazi še na pečate tistih pošt? Bolj važno pa je še to: dotična pošta ne more izhajati niti en dan brez pečatnika. Dobi torej novega, naj* hrže ravno takega kasor je bil izgubljeni, le kako črko bo imel novo. Kako naj pošta ve, ali je tisto stari ali novi pečatnik? Ka* ko dolgo mora paziti na pošiljke, ki bi bile opečatene »s tem pečatnikom«? Ali en me* sec ali eno leto ali večno? Zakon o praznikih (Okr. XLVI/365— 1929). Po tem zakonu smo dobili drž. usluž* benci par novih praznikov, izgubili pa smo dan pred Svetim dnevom (»Badnji dan«), ki nam je šel po pravilniku o delovnem času (Okrožnice XXI'194—1929) in katerega nismo imeli prilike nobenkrat praznovati, ker je bila ta točka pravilnika z gornjim1 zakonom prej razveljavljena, preden je pri* šel prvi Božič. Glede na to, da je ta dan ostal praznik pri uslužbencih pravoslavne in grškokatolišKe vere, ni izključeno, da je ta praznik pri besedilu za rimske katoličane pomotoma izpadel. Poštanski Kalendar 1930 (Okr. XLV1/ 374—1929). Letos so poslali izdajatelji pošt* nega koledarja za 1. 1930 (nekaj uradnikov gradbenega ministrstva) v Slovenijo samo 100 izvodov, ker se je lani slabo prodajal. Zaradi razočaranja, ki ga nam je pripravil lanski koledar, naš list letos ni hotel pre* vzeti razprodajanja. V letošnjem koledarju je poleg druge, ne ravno pestre vsebine, tu* di članek upokojenega inšpektorja bivšega ministrstva pošte in telegrafa g. Krste Po* poviča o pokojnem direktorju bivše dirck* cije pošte in telegrafa v Ljubljani g. dr. Janku Debelaku. Dostava na dom ( Okr. XLVII/381— 1929). Število pošt, pri katerih se uvaja do* stava vrečnikov, vrednostnih pisem in na* kaznic na domu, se tako množi, da je uspeš* na evidenca pri velikih poštah silno težka. Čas bi že bil, da bi se tudi v področju dru* gih obl. p. t. uprav uvedlo dostavljanje po* sameznih vrst pošiljk na dom po enotnem sistemu, tako kakor je že od nekdaj uvede* no v področju ljubljanske obl. p. t. uprave. Treba je namreč imeti na umu, da bo z gradnjo železnice in potov, s pospeševanjem poljedelske produkcije in s postopnjim razvojem industrije v državi, kakor tudi s stalnim povečavanjem števila pismenega prebivalstva obseg poštnega prometa vedno večji, pa je treba zato omogočiti, da se poštni promet organizira v dimenzijah vse večjih potreb. V poslovnem svetu se radi vedno močnejše konkurence in vedno manjše možnosti zaslužka občuti brezpogojna potreba hitrega, točnega in sigurnega prometa, promptne odprave in dostave poštnih pošiljk in brzjovava ter dajanja telefonskih zvez. Zgradbe, inventar in številčno stanje osobja v mnogih krajih že danes ne more obvladati prometa s strankami, javlja se škodljiv zastoj in ako bi se nadaljevalo z redukcijami kreditov in dosledno s tem še z redukcijami že tako nezadostnega osobja, namesto da bi se napram porastu prometa število osobja in uradov povečalo, potem je jasno, da bi se stanje samo še poslabšalo. Poštni promet pa postaja vedno večji, intenzivnejši, mnogo-vrstnejši in kompliciranejši, a vse to je treba imeti pred očmi, kadar se izdajajo navodila za sestavo proračuna. Če pogledamo naše poštne urade in jih primerjamo z onimi v tujini, vidimo, kakšen nedo-statek zgradb, prostorov, zraka in svetlobe se Objave Oblastne organizacije. Z 8. ODBOROVE SEJE OPO OD 7. I. 1930. Okrožnica neorganiziranim pog. poštar* jem. Predsednik poroča o okrožnici, ki jo je razposlal za novo leto neorganiziranim pog. poštarjem. Nekaterim se zdi preostra, pa je bila potrebna, dobri uspehi se že ka* žejo. Upa, da bo mogel že na prihodnji seji ugotoviti, da je več ko 200 pog. po* štarjev organiziranih. Članarina L P. T. T. Dočim je naša or* ganizacija že pred več meseci zadostila svoji obveznosti in plačala na njo odpada* joči znesek članarine za poštno internacio* nalo, nekatere druge obl. organizacije še niso storile svoje dolžnosti. Predsednik je poslal tako Savezu kakor obl. organizacijam ultimativno zahtevo, da se takoj uredi ta zadeva, ki nas spravlja v nelepo luč pred inostranim kulturnim svetom. Širša konferenca OPO. Ker se je nabra* lo mnogo važnih vprašanj, ki sc ne morejo razpravljati pismeno ali v listu, in da se pripravi material za prihodnjo glavno skupščino, se skliče za 2. ali 9. februar dru* ga širša konferenca v Celju. Na konferenco bodo povabljeni vsi glavni poverjeniki in funkcionarji odbora OPO. Anketa o pokojninskem fondu. Za 5. januar sklicano anketo pog. poštarjev o ustanovitvi pokojninskega fonda je predsed* nik preložil in se bo vršila 12. januarja v Ljubljani. Odbor pooblasti predsednika, da sme iti na skupno anketo v Zagreb poleg predsednika in zastopnika pog. poštarjev tov. Pangreta še eden ali dva pog, poštarja, ki jih določi anketa. Uredba o specialnih dokladah. Prcčitajo se okrožnice Saveza o njegovem prizade* vanju, da bi dobili vsi p. t. t. uslužbenci specialne doklade kakor v drugih resorih. Kolikor je za objaviti, se objavi v »Poštnem glasniku«. PRVA ANKETA O POKOJNINSKEM FONDU ZA POO. POŠTARJE. Na pobudo OPO se je vršila v nedeljo dne 12. januarja v Ljubljani prva anketa pogodbenih poštarjev, 'da se pogovorimq, kako ustanoviti prepotrebni pokojninski fond za pog. poštarje. Anketa ki se je vr* povsod pri nas opaža. Vse je stisnjeno, inventar je nezadosten in primitiven, kar ne more, posebno na tujca, napraviti najboljšega vtisa. Razvoj zahteva širše koncepcije, širjih linij 1q dimenzij, da se zagotovi pravilno pulziranje poštnega prometa. Pred vsem je potrebna v veliki meri tehnična modernizacija cele aparature, da se popravi zamujeno in da se izbrišejo sledovi, ki jih je pustila pri nas svetovna vojna in tujčeva uprava. Naš geografski položaj imperativno zahteva, da posveti naša država posebno pažnjo tranzitnemu prometu preko naše države, na Balkan in v Orient. Interesi naše zunanje trgovine in krepitev industrijske produkcije zahteva, da se zgrade neposredne in neodvisne zveze z vsemi državami kontinenta, s katerimi smo v živahnih poslovnih stikih. Vedno težje konkurenčne prilike v našem izvozu zahtevajo, da organiziramo poročevalsko službo na najmodernejši način, tako da bi mogel biti vsak privrednik v stalnem kontaktu s svetovnimi tržišči in neposredno obveščen o vseh važnih izpremembah na njih. Samo pod temi pogoji moremo uspevati v našem delu v izvozni trgovini in iz tega vidika tudi posma-travamo ves problem. (Nadaljevanje sledi.) šila v društveni pisarni, je trajala od ’^15. do 18. ure, pa bi bila še dlje ako 'bi se to* varišem ne mudilo na odhajajoče vlake. Poleg predsednika OPO, ki je zborovanje vodil, podpredsednika in tajnika je prišlo na anketo 16 pogodbenih poštarjev(ic), in sicer od pošt: Borovnica, Brusnice, Dob pri Domžalah, Jezersko, Komenda, Leskovec pri Krškem, Loče pri Poljčanah, Mislinje, Motnik, Preddvor, Stična, Stražišče, Št. Peter pri Novem mestu, Šmartno v Tubi« nju. Višnja gora in Vodice. Kakor je iz naštetih krajev razvidno, ni bilo nikogar iz neposredne bližine Ljubljane, zato je tem večje pohvale vredno zanimanje onih tova« rišic in tovarišev, ki so od daleč prišli (Lo« če, Jezersko, Motnik, Mislinje). Sestanek je bil prav živahen in je pote« kel v najlepši harmoniji. Debate so se ude« ležili tovariši Engelman, Florjančič, Poga« čar, Rep in Pangre. Soglasno se je odklonil zagrebški osnutek, vsled česar se je raz« pravljalo samo o ljubljanskem načrtu. Predlagale in sprejele so se nekatere izpre« membe, tako zlasti, da sc napravi nova razpredelnica o višini premij in pokojnin (glej čl. 8 načrta v »Poštnem glasniku^ od 11. decembra 1929) na ta način, da bo po« kojnina po polni službeni dobi za 20—30% višja. Natančnejše se bo razpravljalo o po« kojninskem fondu na drugi anketi, ki se bo vršila v nedeljo dne 19. januarja za vso državo v Zagrebu. Na to anketo gredo v imenu Obl. organizacije ljubljanske pred« sednik tov. Jakše ter na anketi določeni pog. poštarji tovariši Pangre (Dob), Engels man (Šmartno v Tuhinju) in Rep (Lesko« vec). O uspehu zagrebške ankete bomo po« ročali v prihodnji številki. To in ono. •(• Stefan Savkovlč. Dne 12. januarja je umrl na Dunaju naš minister g. Stefan Savković. Pokopali so ga dne 15. januarja v Peogradu. Pokoj- ni je bil šele 46 let star. V vlado je vstopil dne 6. januarja 1929 kot gradbeni minister. Zakon o ustrojstvu gradbenega ministrstva je izšel. Bistvenih izprememb za naše delovno osobje nima. Ministrstvo ima 8 oddelkov, od teh sta zadnja dva za pošto (7.), telegraf in telefon (8). Imamo zopet direkcije in direktorje, drugi službeni nazivi so stari. Specialne doklade dobi samo uradništvo I. kategorije. Samo še to številko pošljemo vsem pogodbenim poštarjem. Oni, ki se do 25. t. m. ne včlanijo v organizaciji, oziroma ne naroče vsaj lista, ne bodo »Poštnega glasnika« za 1. februar več prejeli. Poštanska tarifa. Podpredsednik bratske zagrebške oblastne organizacije tov. Ante Kašič je izdal lično brošuro, v kateri je poljudno in pregledno sestavljena poštna tarifa in vsa važnejša poštna določila. Knjižica stane 15.— Din in se naroča naravnost pri avtorju tov. A. Kašiču, upok. p. t. čin. II/2 v Zagrebu. Vsem tovarišem jo najtopleje priporočamo. Kateri tovariš ali tovarišica pri pošti Ljubljana 1 bi menjal službo s predstojnikom državne pošte v lepem kraju Gorenjske? Cenj. ponudbe na uredništvo »Poštnega glasnika«. Pogodbena poštarlca vljudno prosi za plačano j mesto kot služiteljica ali začasna administrato-rica pog. pošte. Sem izprašana vežbanka brez I službe, ker zaradi mladoletnosti še ne morem dobiti službe. — Toplo se priporoča in prosi cenj. ponudbe na: Nežiko Petek, Otavice 9, p. Ribnica na Dolenjskem. članki o poštnem domu. Razpasla se je neverjetna brezbrižnost in lenoba med tovariši. Ne samo, da sam od sebe nihče ničesar več ne napiše za svoj list, ampak celo na anketo, ki jo je uredništvo razpisalo v novoletni številki o tem, kdaj in kakšen poštni dom naj zgradimo, nismo prejeli nikakega prispevka, niti od članstva, niti od načelstva zadruge »Poštni dom«, če se sploh namerava oglasiti kdo k temu vprašanju, naj to stori takoj, če ne prejme uredništvo do 25. januarja nobenega prispevka v tej zadevi, jih kesneje sploh ne bo objavilo. Nov delavski list. Z novim letom je začel v Zagrebu izhajati nov list »Radničke Novine«, ki je v glavnem posvečen reviziji socialno-politične-ga zakonodavstva. Uprava in uredništvo se nahajata v Zagrebu, Haulikova ul. 10/IV. List izhaja vsak teden enkrat in stane 70 Din na leto, oziroma 6 Din na mesec. Kako naj poštar dela? Ruska poštna uprava je o tej temi razpisala nagrade. Za najboljše delo, imenoma v pogledu na izboljšanje obrata, je razpisanih pet nagrad. Prva skupina dobi 450 rubljev nagrade, druga skupina 2 nagradi od 300 in 200 rubljev, tretja skupina pa 2 nagradi od 200 in 150 rubljev. Svetovno organizacijsko gibanje. List »Internationale Gewerkschaftsbewegung« prinaša zanimive številke o svetovnem organizacijskem gibanju po stanju od 1. 1925 in 1. 1928. Na amsterdamskem pravcu (III. internacionala) je bilo leta 1925 — 17,702.431 in 1. 1928 — 19,377.448 članov, v komunističnih organizacijah (1925) 7 milijonov 333.845 in (1928) 13,670.462, v verskih organizacijah (1925) 2,112.109 in (1928) 2,149.069, v sindikalnih organizacijah (1925) 471.439 in (1928) 285.500, v raznih organizacijah (1925) 8,442.887 in (1928) 10,704.581 članov. Vseh skupaj je bilo 1. 1925 v 46 državah organiziranih 36 milijonov 62.711 in 1. 1928 v 62 državah 46,187.060 ljudi. Učna stolica za uradniško pravo. Na univerzi v Kolinu se je ustanovila učna stolica za uradniško pravo. Ta stolica je prva te vrste, ki so jo osnovali na kaki nemški univerzi. Najboljše plačani uradniki. Iz odgovora na interpelacijo v avstralskem parlamentu razvidimo, da znaša 12 najvišjih uradniških plač v Avstraliji med 5000 in 2500 funti letno. Najvišjo plačo prejema predsednik propagandnega in izseljeniškega odbora; njemu sledi generalni direktor za pošto in brzojav g. P. Brown s 4000 funti letne plače (1,500.000 Din). Državni uradniki v angleški vladi. V Macdo-naldovi vladi sedi šest bivših državnih uradnikov, med temi en poštni uradnik, in sicer: finančni minister Filip Snovvden (od 1. 1886—1893 carinski uradnik), minister za zdravstvo Artur Green-wood (podtajnik v ministrstvu za obnovo), lord Passfield, bolj znan pod svojim meščanskim imenom Sidnejr Webb (prej pisarniški uradnik v vojnem uradu, kesneje višji davčni uradnik), predsednik trgovskega urada William Graham (svoje-časno v vojnem uradu), državni tajnik za admi-raliteto C. G. Ammon (začel kot brzojavni dostavljač ter končal, 55 let star, kot tajnik angle-I ške poštne organizacije), državni podtajnik za zrakoplovstvo Fred Montagu (bivši začasni uradnik admiralitete in bil kot nadštevilen reduciran). Modna manufakturna trs°vina Fabiani & JunovdC LJUBLJANA Stritarjeva ulica 5. Priporoča se pri nabavi blaga za obleke. Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev. Cene zmerne. Postrežba točna In solidna. Smučarji po$ort kompletni smučarski tres sc izdeluje po najnižji ceni za dame in gospode {JCrajec &van krojač, Pred Prulami št 1. Izdelovanje damske in moške konfekcije £ LITE družba z o. z. Ljubljana, Prešernova ulica 9. Prodaja damske, moške in deške konfekcije na debelo in drobno Prvovrstno Izvrševanje Po meri. 0©0666©6©®66©®60 Prvovrsten, trpežen, lep! Zahtevajte prospekte! Jtex (Gomp. upe«, trgovina za pisalne stroje Ljubljana Telefon tirad išče lO Rnztirisjte „Postni GlosnlU"! Ustanovljeno I85l Ustanovljeno 1888 TEODOR KORN, Ljubljana Poljanska cesta 8. (proje Henrik korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in tentralna kurjava. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne nanrav«. Frč n škafar. L ubiiana Rimska cesta št 16 Telefon št. 2823. Pošt. hran. rač. 18747 Stavbeno in pohištveno mizarstvo. Zaloga modernega pohištva in amerikanske pisarniške rou!eaux-oprave. J>r. Stance (pavCovcic specijalist za zobne in ustne bolezni ordinira vsak dan ecf cfop. •#* ocf 3.—6. pop. Ljubljana, Pražakova ulica štev. 15/III (poleg Miklošičeve ceste) Tujec Evgen LJUBLJANA, Cigalet