LUBLANSKE
NOV
JANN. fridr. egerja,
Nro. 98,
Dunej 2$ Liflagnoja.
XTa povele nih Zefarfke Svitlofti je gofpod Probft Eberle v'verfto raftavil vfo taifto perpravo, katera je bila nabrana sa nauk od naravfkeh rezili. To je, kar narava ali natura llvari sapo-pade na ngbi v' svesdneh rezheh , na semli shi-val, inu med ludmi umetnih snajdenov Ta per-prava febode sanaprej ufaki tgden kasala taiftim, katgri fe kej nauzhiti shelf. Naravfke ftvari (phisifche) bodo llale odperte fledno frgdo od devetih do ene ure; svgsdna perprava fledno sabboto tudi od devetih do ene. Svitli Zefar po-febuo fkerb ima sa podloshne, slafti sa mlade a-
denzhe, de bi fe isuzhili v'teh rezheh, katereh fposnanje dofti pomaga, de fe zhlovgfhke nadloge stnajnfhaio.; saxaj nevgdnoft je mati vfe shlahc urashne inu fhkodlive neumnofti. Kgr zhlovek neve usrok ali perzhgtik, od kod ta ali una rezh pride; s,ai>aj inu kako je ona; fe rado sgodf, de nevgdnoft usroka naravfkeh rezhi sapgle zhlovg-ka v' smoto fvoje pameti, v' urashe, v' nevarnoft fvojiga sdravja. Saftopnoft pa, inu refnizhno fposnanje teh ftvari^ katere fe v' rojftvini inu naravi , to je, v* naturi snajdejo pershge pravo luzh, de vg flgdno ftvar, prav k' fvojirau pridu «bernitu
Ogerfki oroshniki fo domu fpufheni, vender fe nefmgjo zlo vfi rasjiti, dokler povele ne-pride, de ni vezh trgba, de bi v' oroshji ftali.
Graf Juri Feftetizh je eno fholo nargdil na Ogerfkim sa nauk v' gofpodarftvi, slafti kar sa-dgne polfke dgla. K.' timu poduzhenju je odlo-zhilsoo. johov polja, ioo. johov travnikov, ioo. fohov lefa inu hriba, 20. johov verta sa fadne drevgfa, inu selifha; inu en vinograd. Sholarji jo dvojni; eni fe uzhg saimenitnifhi gofpodarft-fo per grafhinah; drugi pa sa majnfhi gofpodar-jenje na semlah. Med take fhola.rje fo perpu-vheni km^tifki otrozi, katgre gofpod graf saftojn v'fholo usame, vezli let isuzhiti pufti, inu sad-nizh eno semlo udglf, de jo obdglujejo, inu gof-podarji poilanejo. — Od vfih krajov frgzhnelt
zefar-
^efarfkeh deshel flifhimo. de fo ludje zhedalej bol preprifani, inu de radodelnoft gori jemle ; ako bi vfi pridni bili, bi nebilo med nami be-fazhov inu potepuhov, sakaj nafha mati semla ni mazhaha taiftiin, kateri jo sa mater fpofhtujejo.
L ajhko.
Visharji zisalpinfke republike fo na dan po varnih dufhah osnanit puftili vfim prebivalzam nih deshele, rekozh: Deshelani! Mir s^efarjam inu Ogerfkim Pemfkim Kralam je na tako terd-no pod fta vo uterjen, de bode obftal. Zisalpinfka republika je poterjena, fposnana, inu v'to fto-pino poftavlena, na katgri je benedfka republika popfgd bila. Vi fte republikanzi, inu fe ni. mate dalaj nizh bat. K' ti republiki flifhi Lom-bardia, Mantova, Bergamo, Brefcia , en del Ve-rone, Modena, Bologna, Ferrara, inu Romag-na; tudi Mafsa , inu Valle Tellina. Podversite fe tedaj novem poftavam, inu ushivajte vafhiga truda perdelik.
Po teh befedah pifhejo , kaj ša ene gofpofke bodo ddshele ladale , kij bode prati franzo-sam sa eno dershanje, inu kako ffc kupzhia ti-ravnati ima; tudi kaj bode trgba fturiti, de fe deshelani pomaga k' denarjam iiiu k' mozhi priditi.
General Bonaparte je bil prejet s'velikim vefelam inu zliaftjo v'Majlandu. Žheterti dan Liftagnoja je franzoske foldate pregledal, inu im
pove-
jkrvgdal, de je isvolen sa vajvoda super anglese "tedaj imajo biti perpravleni, de le bodo kekaj bojo vat fhli.
Bonaparte fi je tudi persadeval zifalpinffco republiko v eno terdno verfto diati, Ona je ras-delena v' dvaifet okrajn. Te okrajne fe imajo jademo pofvetovat , de bodo 340. mosh isvolili, katerih 160 imajo v* velikim sbiralifhi fedgti,inu 80. v* sbiralifhi tih ftarifhih. Na 21. dan Liftag-noia morejo ukup priditi. Minifter ozhitne var-nofti inu zhes Pravizo je franzoski general Pig-nole. En poflanik pojde v* Genovo sa nekitere rezhi poglihat, inu potle n^ '
v' flnshbi na Majlanderfki ulekli od zisalpinarjov.
Dvanajfti Liftagfioja je dal Bonaparte eno ©snanilo na vfe zifalpinze, v* katerim befeda tako letf, kakor bi flovo od nih jemal. Im per-terdi perjasnoft franzoske republike, daie dobre fvete, inu pravi, de fedaj grgde prozh na po-vele franzoskih visharjov, vender oblubi nasaj pridit, ako bi zisalpinia utegnila v' kako nevsr* noft perhajat.
Po z?li zisalpinii je tri millione inu «39' 1000 dufh, rasdelena je v* 20. okrajn ima fledni poglavitno m?fto. Tg mgfta fe imenujejo: Maf-sa Kirrara, Zento, Kremona, Ferrara , Desefl-zano, Reggio, Faenza, Komo, grefcia, Mam
25,000. franzosov oftane
tova»
tova, Lecco, Majtand , Modcnt, Bologna, Hi* mini, Bergatno , Pavia, Verese, inu sa okrajno Adda fhe ni raslozheno, katgro m^fto bode gla-va.
Franzojfa.
Sedmi inu ofmi dan Liftagnoja fo fvet imeli, kako fe bodo vishali otoki inu felifha v'A-meriki. Tamkaj imamo otoke Shent Domingo, Kajanna«, inu otoke pod vetram imenovane. Tukaj bode fhefl mosh sa visharje poftavlenih, ti bodo fodnike inu perfeshene moshe poftavlali, foldate prefkerbeli, mir inu varnoft ohranili, ludi napolovali k' radodglnofti, fkerb sa firote inu vedove imfli Samorzi nimajo biti fushni, temuzh dershani, kakor domazhi, ako fo pridni, semlo obdelujejo, al fe na rozhno delo podado. Visharji nefmgjo nobene rezhi v' fhtant usgti, al tovarfhi biti eniga v' fhtant usetiga premoshenja, ampak le imajo pezhati farno s' fkerbjo sa deshel-se opravila.
Premoshenje kojnikov maltesarfkiga ordna je noter potegneno, inu timu ordnu oduseto; kojniki dobojo na nih shive dni eno plazho sa shivesh.
Angtia.
Kral ni mogel admirala Dunkan obifkat m-volo Vftra , fe je vernil, inu drugi dan Lilhg-noja je parlament odperl, Pruti sbranim gofr
podam
podam je rekel: Meni je sTial, de ni fim bil v* ftani mir s' franzosam narediti. Vi bodete fpos-nali, de fim febi persadel, kar fim mogel; al iranzos fe ni orel nizh udati. Se sanefem na moje podloshne , de fe bodo svgfto sa fvoj dom potegnili, dokler fovrashoika na bolfhi m fcl per-pravimo, Vojfka bode fizer dofti potrebovala j al vi vgfte, de je bolfhi ngkaj maliga vagat, kakor ob vfe pridit.
Kader je Kral is Parlamenta odfhel, fo fe en zhaf med feboj prepirali, ladnizh pa vender vfo pomozh k' vojfki pervolili.
Lord Dunkan je perfhel v' London , je bil zhaftito v' Parlamenti prejgt, med narvifhi gof-podo gori usgt, ina ludltvo mu je kojne isprg-glo, inu kozhio famotefh pelalo noter do nego-ve hifhe s'vefelim ukanjam.
Admiral Vinzent je perfhel,' 20. dan Kosa-perfka v'Lisabon s'dvanajil; verftnemi barkami -defgt ih je puftil pred brodam Kadix , de ga sa-pcrajo. Ainiral Kurtis krisha femterke pred fran-zoskim brodam Breft.
Perpravlajo po vfih bregih sraven morja, de fe bodo v' bran poftavili, ako bi frenzosi otli na fuho k'nam preftopit; ena mnoshiza bark bode gori inu doli hodila, de bode varovala nafhe deshcle.
Hol-'
Hollandifki admiral Vinfer fe v'Londoni tijft, pa vunder v' zhafti inu lepo dershan.
Shv$dijko.
Stokholm 31. Kosaperfka. Danef je bila kralgva poroka ; En f hkof je porozhal, dva fta sraven ltala. Pode je bila vezherja ozhitno, de je ufaki gledat fmgl. Po vezherji je Krals'Kra-lizo pervi raj fturil, potle s'materjo, inu s Prin-.zeftuami, Kraliza nevgfta je plefali s'obgma vaj-vodama. Sa njo fo plefali kraleva gofpoda.
JSmJhkn.
Devetnajfti dan Kosaperfka je nafh novj Kral generale inu miniftre saflifhal inu povele dajat sazhgl..
Lublana
T g dni fo hodili kojniki inu pefhzi fkusi Lublano , kateri fo na notrajnim krajnfkim ftali, inu fo prertavleni zhes simo al na dolenlko, al na fhtajerfko ; de bodo lashifhi mervo inu shi-vesh dobivali. Dofti batallionov pa je na Krafi, inu v' Gorifhkim olhlo, inu fhe fedaj delajo, fhanze, osidje, inu sakopeper Duinu, inu fploh na bcngdfki meji.
Povpdanje1' od flovtnfkiga jesila.
Od grosovitnoiti tih flovenzov je perfhel pregovor mtd Avarzimi, de iiovcncz ni zho
vek.	. , ^
Pa fo tudi Avarzi gerdo delali s flovenzam,
kader fo ga premagali, ga v' fushnoit fpraviii; tako de ime llovgncz je per nih ime eniga fush-niga poftalo.
To img fe fhe dati danafhni v' ptujih fesi-kih snajde, inu fnshniga pomeni; tako delezh je flovenze ponifhalo nih nevfmilenje pruti premaganim fovrashnikam,
rwmmmmmmmmmmbmmmmammmmmmm^mmmrniii^omi^lm^mmm >»ii T' ifii
Vmerli fo v Lublani.
29.	dan.
Joannes Majer, flushabnik, 48. 1. v' Pvebri Nro, 168.
30.	dan.
Marjgta Janizh, vedova, 50. 1. v' fhpitalfki Nro. «66.
Maria N. dekle, 35. 1. v'blatni vafi N. 135. Gofpod Josef Veifenreiter, vosni komtfar, 45. 1. v'flonovi gafi Nro. 35.
Shitna z$na v'Lublani na tergu ca 2. dan Grudna 1797.
	fl.	Ikr'	r	kr	a.	r
Pfheniia x. mernik	2	5	2		1	
Turfhiza - - -	1		—	—	—	—
R6sh - - - -	z	27	1	24	1	20
Jezhmen - - -	X	14	—	—	—	—
Profo - - m -	I	18	—		—	—•
Ajda - - - -	I	15	—	—		—
Ovef - - - -	—	58		——		
Vendana od Lublanfke medne Gofpofke na*s. dan Grudna 17^7.