List izhaja vsak petek
iu velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto .‘1 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta NO sold,- Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. druitva ..Gorica1 je cena določena, kakor za drugo naročnike. Posamezni listi se prodajajo po G sold. pri knjigarju Sobar-u na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravnikv in sovredniku Antonu Laknar-ju, na Starem
trgu (Piazza «lei Duomo) h. št. 3ft4. Vse pošiljat ve naj se fra okujejo Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvaktat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s.
O direktnih volitvah. *) II. Posnetek postave.
V	državni zbor pride po volitvi 353 udov; od teh spada; na Pemsko 90, Dalmacijo 9, Galicijo G3, Dolenjo Avstrijo 37, Gorenjo Avstrijo 17, Solnograd 6, Štajersko 23, Koroško 9, Kranjsko 10, Bukovino 9, Moravsko 3G, Šilezijo 10, Tirol 18, Vorarlberg* 3, Istro 4, Trst 4, Goriško 4.
Vse slovenske dežele skupaj pa bodo za mogie komaj 14 poslancev v državni zbor poslati, in tudi to le, ako se posreči, da bodo povsod Slovenci sè svojimi, kandidati zmagali, kar velja sosebno za Koroško in Štajersko.
Zastopstvo je tudi v novem drž. zboru po interesih sestavljeno, in sicer imajo voliti 4 skupine: a veliko posestvo, h mesta trgi in obrtnij.ski kraji, r kupčijske in trgovske zbornice in d kmetiškc občine.
V	pokneženi grofiji Goriški in Gradiščanski se razdelijo 4 poslanci na tri skupščine, ker kupčijska iu trgovska zbornica v Gorici voli enega poslanca z mesti in trgi vred, 1 voli veliko posestvo in 2 volijo kmetiške občine, in sicer 1 kmetiške občine okrajnih glavarstev Sežanskega, Goriškega iu Tomiuskega, 1 pa občine okraju, glavarstva Gr a d i šča n s kega.
Volitev se vrši v skupščini velikega posestva, mest trgov in obrtnijskih krajev, .in kupčijskih zbornic neposredno; v kme-tiškili občinah pa posredno, to je po volilnih možeh.
P. avico voliti (volilno pravico aktivno) ima vsaki avstrijanski državljan možkega
*) Kakor dunajska «Neue fr. Tressc“ piše, se bodo volitve za direktni zbor prihodnjega meseca oktobra vršile, kar bo neki že meseca avgusta naznanjeno.
0 siromakih, posebno o beračih.
(Dalje.)
V goratih krajih kako zimo sneg leži mesece in mesece; kmet ven no more, kaj dela? Za pečjo leži, spi in zeha! Se ve, da to je brez truda, pa tudi brez zaslužka! Ko bi ljudje kaj znali, n. pr. kako rokodelstvo, — delali bi lahko celo zimo domà — in ob tržnem dnevu bi vendar zadrgnili nekatero petico v mošnjico. «Nevednost in ubožnost“ pa—kako pravi Preširen ?
Nevednost je kapital za druge znajdene, gibčne ali pa tudi zvijačne ljudi. Tvoja nevednost druge redi : kar sam no znaš, — moraš drugim plačevati, da ti to narode. Tudi sleparski ljudje nevednežo lahko preval ijo ; zato pravi pregovor: nevednost jo naj d raža stvar v deželi. Kedor je pa umen, gibčen, — temu kruha no zmanjka on bogati, — drugi nevedni in nemarni pa zraven njega na premoženji hirajo in
spola, ktori je 24 let star in je svojepraven (to je da ni ne pod varhom ne pod oskrbnikom ali kuratorjem), le v velikem posestvu imajo to pravico tudi ženske, vendar pa jo smejo rabiti le po pooblaščencih; vsaki mora pa še posebej imeti tiste lastnosti, ki jih tir ja dotična volilna skupščina.
Pravico za državnega poslanca voljen biti (volilno pravico passivilo) ima pa vsaki avstrijanski državljan možkega spola, kteri vživa državljansko pravico od treh let pred volitvijo, je 30 let star in ima v eni deželi, v državnem zboru zastopani, aktivno volilno pravico ali pa passivilo volilno pravico za deželni zbor.
Izključeni od pravice za volilnega moža ali za državnega poslanca so: 1. vsi, kteri vživajo kako podporo za preživljanje iz kakega državnega ali občinskega zaloga ali so jo vživali v letu pred volitvijo; 2. vse osebe, ki so pod varstvom ali oskrbni-štvom (turatelo) : 3. osebe čez kterih premoženje je razglašen konkurz, dokler ta trpi ; 4. osebe, ki so bile obsojene zarad hudodelstva ali prestopka: tatvine, nezvestobe, deležnosti teli hudodelstev ali goljufije..
Kmetiške občine volijo na 500 duš enega volilnega moža iz svoje srede ; ostanki, ki bi nastali pri delitvi duš ene občine s 500, veljajo za 500, voliti se ima toraj še c n volilni mož.
V kmetiških občinah imajo tisti ob-občinarji pravico voliti volilne može, kteri so pri volitvah občinskega starašinstva vpisani v prvo in drugo volilno skupščino.
Vsi volilni možje enega volilnega o-kraja volijo skupaj enega poslanca.
umirajo. Zato nahajamo, — kakor v gozdu o-kolo košatega drevesa samo revne, zamorjene pritlikavce, — tako med ljudmi zraven bogatega človeka vselej po več siromakov. Zlati kup je močan magnet, manjše kupčiče na se vleče. Zoper to se ue da drugače pomagati — ko z umnostjo in pridnostjo. Tu velja Schillerjev izrek: „Schwimme, wer scliwimmen Jeanu, wer pl um p ist, ge ho un ter “ !
Da je nevednost v resnici vir ubožtva, o tem bi se dalo še mnogo govoriti, — vendar pojdimo naprej. Rekel sem vže, da je siromaštva včasi tudi kriva nemarnost, — imenujmo stvar po pravem imenu — lenoba Sicer moram našo ljudstvo sploh pohvaliti: vrl, marljiv, priden narod je, delu se ne vmiče, rad se ga loti, kjerkoli ga najde, rok križem ne drži, brez posla v orehovi senci ne poseda. Naš narod so dela ne sramuje, ve, da pridna roka človeka časti in redi ;
«Arbeit ist des Biirgers Zierde,
Segon ist der Muho Preis :
Mesta, trgi in obrtnij.ski kraji volijo v svojem volilnem okraju drž. poslanca neposredno, to je vsi tisti, ki imajo aktivno volilno pravico, volijo naravnost drž. poslanca brez nobenega posredovanja.
To volilno pravico imajo v mestih iu trgih vsi Občinarji, ki so pri volitvah sta-rašinstva vpisani v prvo iu drugo volilno skupščino in pa vsi tisti iz tretje volilne skupščine, ki plačujejo naj manje 10 gold. neposrednjih davkov.
Volilci velikega posestva so na Goriškem razdeljeni v dve versti ; k prvi spadajo vsi posestniki c. k. okrajnega glavarstva Gradiščanskega, ki plačujejo zemljiškega davka 100 gold. na leto, izvzemši županije Devinsko, Doberdobsko, Opačjeselsko, Dolenjo, Biljano in Medano; k drugi spadajo pa posestniki ravno navedenih županij, potem mesta Gorice in o-k raj n ih glavarstev Goriškega, Tomiuskega in Sežanskega, kteri plačujejo od svojega nepremakljivega premoženja vsaj 50 gold. letnih neposrednjih davkov. Prva vrsta toraj obsega veliko posestvo laško, druga pa slovensko in mesta Gorice.
Vsi veliki posestniki obeh veist pa i-majo voliti skupaj enega poslanca za državni zbor, volilni kraj (volišče) je pa Gorica. V velikem posestvu volijo volilci ali osebno ali pa po pooblastnikih, kteri morajo hiti tudi volilci velikega posestva. V-sak volilec sme pa le eno pooblastilo imeti.
Volilci mesta Gorice, Tržiča in Gradišča, potem trgi Kormin. Červinjan, Grado, Bovec, Kobarid, Tornili, Kanal, Ajdovšna in Sežana in po kupčijska in obrtnijska zbornica v Gorici volijo skupaj enega poslanca; vsako mesto, vsak trg pa je ob
Ehrt den Konig scine Wiirde,
Ehret uns der HandeFleiss* (Schiller.) To narod dobro* spozna, zato pa tudi pridnega človeka v čisli imà. Ko n. pr. mladeneč svojo prihodnjo pridrugo izbira, gleda na lepoto, na zdravje, gleda na doto iu tudi na druge potrebne lastnosti, a prav zelo gleda na pridnost, delavnost. Saj fantič v narodni pesmi prepeva: Na bistro glavico, pošteno srce,
Na pridita ročico bom gledal vsele.
In prav ima! Pridna gospodinja hišo podpira, lena jo podira.
Večina našega ljudstva je sicer delavna, marljiva, — vendar se tudi pri uas — kakor povsod — nahaja marsikdo, „ki Bogu zlati čas k rad eu : — čas pa jo denar : kedor čas pušča vnemar, zameta denar. Zguba časa škodi vsakemu, najbolj pa gotovo on inf kateri nijmajo preobilno zemeljskih darov. Premoženja pri takih nij, za delo ne marajo, kaj bodo začeli?— beračiti! Videl sem jih mnogo „ visokih kot gora in čvrstih ko trš“, ki bi bili lahko vihteli
enem volilni kraj (volišče) in kupčijska zbornica v Gorici voli posebej ; tako da volijo Bovčani v Bovcu. Kobaridci v Kobaridu, Tominci v Tomimm itd. Voli lei te skupščine smejo le osebno volilno pravico izvrševati, volitev pa je pismeua, ker se glasovi oddajo po listkih.
• Volilni možje okrajnih glavarstev Sežanskega, Goriškega in Tominskega volijo skupaj enega poslanca ; volilni možje okrajnega glavarst a Gradiščanskega pa tudi enega. Volitev se vrši v tej skupščini ustmeno, ker ima vsak volilni mož svoj glas ustmeno oddati, oziroma kandidata z besedo imenovati. Volilni možje morajo glas osebno oddati in ne smejo za se k volitvi poo-blastnika poslati.
(Dalje prih).
Dopisi.
Iz Gorice, 3 1. maja (dalje in konec). — In k tema dvema lahko pristavimo še tretjega Slovenca, kteri ne namerava nič druzega, kakor to, (kar je sicer dokaj zaželeno, pa pri vsem tem, kakor stvari stojé, ravno tako neizpeljavno), da bi vsi Slovani, ali, kakor On piše Slavjani, en sam jezik govorili iu pisali, isto tako, kakor vsi Nemci en sam jezik pišejo, Angleži, Francozi, Italijani itd. en sam kujiževni jezik imajo. Pač lepa misel, tega ne moremo tajiti, pa tudi pri vsem tem, da ta misel tako malo podpore nahaja, je hvalevredna stanovitnost g. Matija Mutar ja, da se ne da ostrašiti, naj se mu tudi naj veče težave nasproti stavijo, med kterimi ni naj manjša težava znana nezložnost naših sorodnih bratov Slovanov sploh, in Slovencev posebej; stanovitnost, ki je vredna bolje stvari in bolje-ga predmeta! Ne le, da je uže zdavno na svetlo dal svoja gravila, kako izobraževati slovanski jezik ild.,“ in pozneje svojo nižajema o slovnicou, ampak letos izdaja tudi svojega nSlavjana*, ki je vseslovansk časnik, in ki ne meri na nič drugo, kakor na to, da se vsi ruščine ali rusovskega jezika in rusovske pisave poprimemo. Prositi Gotovo
bi slovanska reč nezmerno veliko s tim za-
• • •
dobila, ako bi se vsi enega književnega jezika poprijeli, bodi si uže rusovski, ali kteri
ostro sekiro, brušeno koso ali drugo orodje; — toda tičala jim je v udih tista neozdravljiva bolezen, ki človeka ne pusti na delo pri zdravem telesu, tičala jim je v kosteh lenoba, — in pohajkovali so od praga do praga raje, ko prejeti za delo. Marsikdo je berač, ker je bil ali pa je se — postopač. Pridne ròke, do volj e moke, a
„Leuega čaka strgan rokav,
Palca beraška, prazen bokal. (Vodnik.)
Delavnost pridobi človeku imenje i premoženje; a to se nij dovolje, da zna človek le pridelati, pridobiti, znati mora tudi varovati pridobljene imetje. Zraven delavnosti in marljivosti treba je tudi varičnosti ali šteiljivosti. Varičnost je tisti vodnjak, kamor previden človek ob času obilnosti nabira roso božjega blagoslova, da bo imel za dnove suše. Varičnost je mati brezkrbne prihodnosti, ona ne gleda kratkovidno samo na sedanji trenutek, pač pa misli tudi na bodoče dni, misli na bolezen, slabe letine, na starost in druge nevgodne primer-
koli, ali jaz vprašam: Jeli upati, (la to dosežemo ? Slovenci ki nas je vendar malo, ue moremo se zediniti, ločeni smo v staro ? in mlado-Slovence; Her valje ue bodo nikdar g Slovenci se zedinili, saj nismo še pozabili, kako so pred enajstimi leti Her-vatje upili : *Van s Krajnci !“ Sloveuci in Hervatje, ki latinico rabijo, ne bodo nikdar s Ciriličarji (naj si bodo Serbi, Bulgarji ali Rusi) se posprijaznili : Ciriličarji ne popustijo svoje azbuke, da bi latinico sprejeli, našim pa je Cirilica preokorna, tedaj se je bodo težko kedaj poprijeli. In oh! koliko bi bilo treba poprej, da se Bulgarji med seboj, Serbi, Hervatje med seboj poprej porazumejo in zedinijo! Ali ne vemo kali, da so razpertije med Bulgari isto tako, kakor med Serbi, iu tudi med Hervafci? Hervati nekaj se deržijo Kurelca iu njegove pisave, ki je gotovo veliko bližja naši slovenščini; wnekaj pa se deržijo svoje bolj nepravilne pisave, iu se ne dajo z uuimi nikakor zediniti. Serbi so tudi ločeni v staroserbe iu v novoserbe, v take, ki Vukovo pisavo hvalijo in se je deržijo, iu take, ki se stare svoje navade terduo oklepajo. Kaj euakega nahajamo pri Slovakih in Lužičanih, pri kterih obeh, da si imajo isti jezik, vendar je ločiti narečji katoliško in evangelsko. Kdo je še kedaj kaj enacega slišal? Lužičani med seboj se ne dajo v jeziku in pisavi zediniti ; Slovaki protestantje drugače pišejo, drugače Slovaki katoličani; Hervatje niso še zložni v jeziku in pisavi, Serbi ne, mi Sloveuci i-marno še mnogo, v kterem se nismo še zložili. In vi mislite, da se zedinimo vsi Slovani tako, da bomo vsi en sam, jezik pisali ? Credat Judaeus Apella! Misel Majarjeva, kakor sem rekel, je v resnici lepa, hvale vredna, vzvišena, ali pa se da izpeljati? ali se bo kedaj to doseglo? To je dokaj dvomljivo, da ue rečem, nemogoče. Ravno tako nemogoča je misel rajnkega M. Hladnika, naj bi vsi Slovani se poprijeli latinice, in pa (čujte, čujte!) našega slovenskega jezika ; po njegovih mislih je ni pri-ložniše azbuke od latinice, in ga ni slajšega jezika od našega Slovenskega. *) V-
*) Poglej „Zlati vek4 poslednjo stran.
Ijaje. Varičnost nekoliko prikrati, da si sfcem zagotovi mirno prihodnost. Nasprotno takemu previdnemu ravnanja je neskrbno gospodarstvo, potratnost, zapravljivost. Ta nečednost se pa lahko razteza na vse razdelke gospodarstva in uživanja. Omenim mimogrede, kako neskrbno gospodari velika večina naših posetnikov z gojz-dovi: naenkrat celi gojzdek od stoletnega drevesa do mlade sadike počrtijo, da ostane goličava, kjer deževje zemljo spira in vihar odnaša Kedó skrbi umno za spodrast malih drevesec? Tako nemarno gospodarjenje je krivo sedanje revščine na Krasu. Tako se pokore celi rodovi, kar je neštedljivost prednikov zakrivila. Enako se pa utegne s časom goditi tudi drugod n. pr. po Tominskem, ako ne začno posamezni lastniki in cele občine bolj varčno gospodariti z lesovi.
Potrata lahko vlada v celem pohištvu; toda o tem nočem govoriti, ker našo slovenske hiše v tem navadno ne presegajo prave meje, — marveč je niti no dosegajo.
* ,-LKL._____________1_..n..
sakdo, ki količkaj pozna vse slovanske azbuke, in slovanska narečja, pa nam Slovanom prirojeno razteržeuost in nešložnost, mora spoznati, da je to gola utopija. Ne bom Galej omenoval ni Dajnčice ni Metel-Čiee, ni druzih enacih lotitev, ki so vse izhajale iz prekrasnih misli, da bi le izpeljava takih misli ne bila takó Sembrano težka, ali celo kakšenkrat nemogoča.
Tudi pri drugih Slovanih, ne samo pri nas Slovencih, nahajamo mnogo tim enakih mož: Dozdeva se mi, da smo mi Slovani posebni gojitelji tako zvanih paradoksov, kakor bi učeni ljudje rekli. Ali ni tak paradoksen delo, ki se je leta 1836 v Požunji tiskalo, pod naslovom: Motriš sla-vicae filia erudita vulgo lingua graeca, seu grammatica cunclarum slovi co rum et grae-carum diai ce! onim, duo volumina. Spisal jo to delo neki Gregari Dankowskg, ter si prizadeval dokazovati, (la je greški jezik iz slovanskega se porodil. In kdo ni še slišal ali bral od dela: Slaroitalia Slavjanskà a neb objevg a dukazg zivlu slavskgch v ze-mepisu, v dejinàch a v bajeslovi. Spis. dan. Knllàr. Ve Vidni 1853. V tem delu dokazuje, da so v prestarih časih, še pred Rimljani, Slovani v Italiji stanovali, in da Enej sam je bil Slovan. J. Kollar slovi kot e-den naj boljših pesnikov; ali tu na zgodovinskem polji se mu je ne malo spodrsnilo. In še pred Kollarjem je Poljak Tadeusz Wolanski s svojimi „ Scliriftdruck-male der Slaven vor Chrisfci Geburt. Gne-sen 1850. isto pot šel, kakor Kollar v svoji Staroitaliji Slavjanski, to je, oba sta se v utopije zgubila, ter zgodovinarjem priložnost dala, da so ju pomilovali, ali pa da so se jema še posmehovali.
Noben narod se tako rad z jeziki ne peča, kakor slovanski, pa tudi ni ga skoraj na svetu človeka, da bi se ložej tujih jezikov naučil, kakor Slovan. Naši mla-denči s kakim veseljem ih kako goreče se poprijemajo učenja jezikov ! pa, ža-libog! svoj materni jezik marsikteri med njimi le malo in nepopulnoma zna. Vedno prebirajo hervaške, serbske, bulgarske, rusovske itd. knjige in časnike in mislijo, da so, Bog vé kako uže učeni, in da ga jim ni v slovenščini para, da le pri vsaki .dru-
Potratnost se kaže pa sosebno v živilu in oblačilu. Obleka ne dela človeka, to je stara resnica, vendar nekateri menijo, da je to bitna stvar ter se širijo iu šopirijo, da je kaj. Kedó tega ne ve? V mestu je pogosto žlahtna gospa oblečena bolj priprosto, kot njena Lisina, ki se je rodila pod nizko, slamnato streho. Vse kar ta zasluži, zabije in zašije v svoje ,.capeu, — in lahko se reče mnogokrat, da njena krila so njeno edino imetje, včasi celo njena edina V-rednost. „Omnia mea mecum porto* je smel reči Bijant nag, te pa kedar so našopirjene. Pa tudi na kmete se jo to začelo širiti iz mesta :
„Naše kmetovske dekleta Kakor žlahtne so gospe;
Vsaka V škatljice uzeta,
V zlati, v svili, — to se ve!
(Dalje.)
gi ali tretji besedi svoj bas, harem, 'mako, inacr, oef)o, zaradi itd. itd. pristavljajo ; ako pa bolj na tanjko pazimo na njih govorjenje, ali celo na njih slovenske sostav-ke, najdemo, da se še slovenske slovnice niso dobro naučili. Svoje lastno narečje si naj pred dobro prilastimo, potem še le glejmo, da tudi druga slovanska narečja, kolikor treba, poznamo.
Ali kam sera zašel? Kdor veliko čenča, malo pové ; kjer je dosti kokodakanja, tam je malo jajec. Tako bo menda tudi s„ tim mojim pisarjenjem: veliko besed, malo zemja. Naj bo z Bogom! Zato pa hočem za zdaj svoj spis skleniti, ker uže tako je morebiti komu predolg, ali morebiti tudi neugoden. Bog ustrezi vsem! Amen.
Iz Štanjela 7. junija. — (Novt zvonovi — sadjetrzno društvo) — Biukoštni ponedeljek je bil za našo občino imeniten in spomina vreden dan, kakoršnega nij obhajala že čez 300 let. Pokanje možnar-jev je že tri dni prej to slovesnost celej okolici razglašalo. Omenjeni dan smo vi-dili nepričakovano mnogo ljudstva že za časa se shajati, ker mikali so ga lepo v-brani mili glasovi štirih novih zvonov, kojih največi tehta nad 19 stotov, drugi nad 9, tretji nad 5, in najmanjši okoli 2 stota.
Točno ob desetih so novi zvonovi in možnarji naznanjali pričetek slovesnosti.
V izvrstnem govoru med sv. mašo je razložil velečestiti g. vikarij vzrok denaš-njega slavnostnega dneva. Dokazal je tesno zvezo zvonov s človeškim življenjem : „Zvou vabi z veselim glasom človeka, že v nežni mladosti Boga spoznavati; odraslega živo spominja dolžnostij, koje ima do svojega Stvarnika in ga resno opozoruje na mnogotere nevarnosti v življenji; umrlega pa spremlja z tužnirn glasom do groba. In ko že davno v hladni zemlji počiva, kliče ga sorodnikom v blagi spomin".
Ljudstvo je živi in srce pretresujoči govor o pomenu zvonov s posebno pazljivostjo poslušalo, iu na obrazu vseh je bilo brati, kako globoko v srce so jim segale te tehtne besede.
Po vsej pravici mora biti naša občina vesela in ponosna, da jej je občeznaui zvonar g. Samasa v Ljubljani tako lepo ubrane zvonove ulil. Velika čast gre pa našim Občinarjem tudi za-to, da se zopet u-pajo toliko žrtvovati za nove zvonove, potem ko so pred nekoliko leti veliko stroške imeli za predelanje farovža in popravljanje cerkve.
Slava toraj vrlim Štanjelcem, da se ne ustrašijo tolikih žrtovanj za poveličanje časti božje ! —
Močno želimo, da bi se sadjetržuo društvo prej ko mogoče ustanovilo in vso domačo kupčijo v roke vzelo, kajti dokler se tujec po domači deželi šopiri in na našo škodo lastni dobiček išče, ne moremo pričakovati, da bi se pri nas sadjereja povzdignila. Prejeti 3-5 kr. za funt, kakor Nemci za črešnje sedaj plačujejo, je vrlo malo. Le tisti domačini, kateri nemščino za silo lomijo, imajo nekako prednost pred drugimi, ker dobč po 1—1V2	za
funt. Naj pa slavno občinstvo ne misli, da pisavec teh vrstic iz strasti in zavidno&ti do kupcev to svetu javi, ampak le zarad
tega, ker želi, da bi domačini veči dobiček imeli in si s tem bolj pomagali.
V	Dolenji Tribuši 7. junija. — Danas imam vam naznaniti veselo novico : našli so iilo ure ber ne rade 200 sežnjev pod cerkvijo Dolenje Tribuše na levem bregu potoka Tribuše. Ta ruda je neki naj zdatniša od doslej znanih ker da ja, kakor pravijo, 10 odstotkov srebra.
Kar sem v tem zvedeti mogel, je to. Slediti so bili začeli to rudo že pred fran-cozko-avstrijsko vojsko pod Napoleonom I. Ta vojska se je bila pritepla raznesla tudi v naše kraje in je bila storila konec kopanju.
Za ta rudnik je vedel nek star rudar v (nemški) Idriji, in ta je pred nedavnem na smrtni postelji razodel skrivnost drugemu rudarju in mn kraj rudne žile natanjko popisal. Ta rudar je stopil v družbo se štirimi posestniki iz Godoviča v Idrijskem o-kraji, kteri so od vlade zadobili pravico, rudo v Tribuši slediti. Na to se podajo z istim rudarjem v Dolenjo Tribušo, da bi stari rov (prekop) zasledili. To ni bila lahka reč, ker po odhodu francozov iz naših krajev se je bila zemlja vdrla in je zakrila popolnoma prej skopano jamo (rov). Ali popis kraja je bil tako natanjčeu, da je rudar po kratkem kopanji zasledil staro v hrib skopano jamo, 22 sežnjev dolgo. V jami pa so našli rudo, siv kameu z belimi iskrami posejan. Od te rude so poslali odlomek v Ljubljano, kjer je bila preiskovana in pravijo, da ima ta ruda 10 odstotkov srebro.
Tudi naš kovač je za debelo pest te rude razdrobil, jn potem stopil in našel za staro dvajsetico belega srebra.
Da je na tej rudi gotovo kaj resničnega, posnemam iz tega, da sta bila danas tukaj dva znana rodoljubna bogatina iz sv. Lucije, ktera hočeta stopiti v družbo z zasledilci rude. Vendar pa se hočeta rečena rodoljuba še osebno o zaderžaju mde prepričati, preden družbo za izkopavanje te rude osnujeta. Želeti je, da bi se vse to vresničilo, ker ta rudnik bi bil gotovo ne samo za Tribušo, ampak za celi Tominški okraj velika sreča.
V	Gorenji Tribuši pa, kakor slišim, sledijo ravnokar po zlati in bakreni (kot-lovinski) rudi in pa po premogu; brž ko bodem o teh kaj zanesljivega zvedel, vam sporočim, ako mi boste vaše predale do-brovoljno odprli. *)
Ogled.
Avstrija. Volilno gibanje nadaljuje več ali manj, volilnih shodov ustavoverske in opposicijske stranke ni pomanjkanja. Direktne volitve pa bodo, kakor naznanja „N. f. Pr." še le meseca avgusta razpisane in vršile se bodo neki meseca oktobra. — Razpor med * mladimi" in „ starimi" usta-vaki ni ponehal, očitajo si eden drugemu, kako so ustavaških pravic in nepravic se posluževali le v to, da so si svoje lastne mavhe polnili. Za nas ni to nič novega, ali dober vtis bo menda vendar naredilo pri ljudstvu, posebno nemškem, ker iz tega umazanega perila bo vendar spoznalo, koliko veljajo besede njegovih poslancev, ki
*) Prav radi. Ur.
so v enomer povdarjali ljudsko blagostanje, v resnici pa le na svoj dobiček mislili.
Tudi katoliški stranki, ustavoverna, katero zastopa Dunajski „Volksfreund" in državuo-pravna, za katero se bori nen^traš-ljivi „Yaterland", se ne morete med seboj zediniti, saj je taka sprava tudi nemogoča, dokler .Volksf." in njegovi decemberno listavo kot načelo svojega delovanja in med-sobnega poraz mnenja poudarjajo.
Kako gojile rane v avstrijskem gospodarstvu je zakril botsni polom („krach“), objavlja vedno bolj vsaki dan. — Tako je fallirala „dunajska kreditna banka* .dunajska menjiška banka" (Wechslerbank) z veliko miljoni; med onimi sleparji je tudi oni Schei, ki je fallirai sè 16 miljoni, in oni Plaht, ki je tudi po Gorici veliko njih, posebno posle, za njihove trdo zaslužene goldinarje osleparil.— Za akcije lOOgold. nominelne vrednosti, ki so ti sleparji izdajali, ne dobiš še komaj 50 kr. — Tako je tudi z Spandau-om v Trstu, katerega agent je po okolici goriški veliko njih, med njimi tudi mnogo duhovnov, vlovil, ki so s prvega velike obresti za vložene denarje prejemali, da so drugi hitreje na limance se vjeli, ki pa zdaj skoraj čisto vse zgubijo.
Človek bi pričakoval, da vladni možje, ki so ta sleparska podvzetja, lahkomiselno, da ne rečemo več, potrjevali, pridejo v preiskavo — ali vladna „Wiener-Zfc." prinese te dni, da so naši ministri-redove dobili. iu vstavo verni listi, v tesni zvezi z dunajsko borso, podvizajo to tolmačiti tako, da s tim Xj. Velič. ministrom svoje popolno zaupanje skazuje ter da oni niso nič krivi na borsnem Sedanu, kakor ga imenujejo. Nj. Velič. kot konstitucionelui vladar so to storili, kar je ministerstvo predlagalo, ki se je potem samo sebi redove naklonilo.
IInski car Aleksander je preteklo saboto Dunaj zapustil in se podal v kopel Ems ; poslovil se je neki prav srčno in pri-jatelsko od ces. hiše, saj je gostoljubnost ces. hiše in slovesni sprejem na Duna ji tudi to zaslužila; da se bodo pa razmere med Rusijo in Avstrijo vsled tega zdatno zboljšale, dvomimo še močno. Ne zaupamo še toliko premaganja samega sebe avstrijskim ustavoveruira ministrom, sosebno An-drassy-u ne, ako bi tudi Gorčakov mislil pošteno ravnati z Avstrijo.
V ogerskem državnem zboru je predložilo miuisterstvo postavo o notarijntu. Po tem načertu bi ne smeli notarji več drugače pisma napravljati, kakor le v madjar-skera jeziku, izvzemši nekaterih po postavi odločenih slučajev iu primerljejev. — No! Madjari so vredni bratje naših nemčurjev. — Finančni odbor je zboru predložil proračun za 1. 1874. Zbrisal je v proračuuu fin. ministra Kerkapolyi-a čez 9 miljonov gold., potem bi znašal ogerski deficit le 21.906.495 gold.; še vedno preveč za o-gersko krono. O finančnem položaji odbor pa molči — ker ni nič bolji od cislajtan-skega.
Regnikolarni deputaciji ste se zedinili o vseh štirih glavnih točkah, da se sprava naredi med Ogri in Hervati. Ban bo vsled tega imenovan ssopodpisoin ogerskega mi~ uistra-predsednika, Hervatska obdrži 45 od-
.
			
m



stot kov dež. dohodkov, železnice pa potrjuje in podeluje og. državni zbor.
'
I>omaee novico.

(Duh. spremembe.)— C. g. Karol Pniews-fcy heneficijat v Karminu gre za beneficiata
v Bručan (Brazzano). Na njegovo mesto pride c. g. Dominik Constantini, ki je bil
m
do sedaj začasno v pokoju.
'M
(Sakrament sv. birme) bodo delili prevzv. nadškof v sledečem redu: dne 22.

junija v Volčah. 23. v Tolminu, 24. v Melcih, 25. na Grahovem, 26. pri sv. Lu-
ciji na Mostu, 27. v dol. Tribuši, 29. in
110. v Cirknem.
Razno vesti.
— Hranilnica, združena s za s ta vi javil i-co .Monte di pietà** v Gorici prejema vsaki dan niz n n nedelj in praznikov od 8 ure zjutraj do poldno kateri koli znesek denarja ne manjši od 1. gold. in plačuje
obresti 5°/0.
Po soju je se tudi denar na nepremakljivo blago (hiše in zemljišča) in na obligacije po 6°/0. Ta posojila se potem lahko tudi poplačujejo v večkratnih obrokih (fatali) primirnih posojenemu kapitalu.
Zastavljalnica (Mont) izplačuje zneske v srebru na navadne zastave (perilo, prejo, oblačila itd.), kakor tudi na zlatenino in sreberaino. Ako izplačani znesek 10 gold. ne presega, plačuje se obresti 6%, od vocili zneskov pa 8°/0.
Vodstvo zastavljavnice (Monta) in hranilnice v Gorici.	'
— Tržaško starešinstvo obžaluje smrt slavnega italijanskega pesnika Manzoni-ja in je podarilo 1000 gld. za spominek, ki se ho rajncenm postavil.
— V Trstu je bil 8. t. m., na praznik sv. Trojice, strašen škandal. Igrali so, kakor je po ital. mestih navada, tombolo na prostorni ulici „corsa Stadion*. Izprva se je vse v najlepšem redu vršilo. Po prvi cinkvini pa zaženejo krik: »ogenj, ogenj, rešite se!“ Ljudstvo se preplaši in začne svoje prostore zapuščati. Velika zmešnjava nastane. Mati zgubi svojega otroka, žena svojega moža. Ljudje so v gnječi eden vrh drugega padali. Tù je ležala poprej elegantno oblečena gospa na pol naga, tam je stokal otrok s polomnjenimi udi. Tatje, ki so bili brž ko ne od kakega skrivnega društva plačani, so delali z ljudmi, kar so hoteli. Pobrali so jim zlati in sreberni lišp, denar in kar so imeli kaj vrednega na sebi. Ranjenih je mnogo. Spravili so jih v bol-njsuicQ ali pa na dom. Evo sad novoèrne-ga liberalizma !
— Misijon v Cirknem so vodili o.o. jezuiti: Doljak, Stare in Tomazetič od 25. maja do 2. junija. Ljudstva se je vse trlo. Pravijo, da je bilo nad 5000 obhajanih. »Znorčl* menda nij nobeden, ali kali? —
— Na Sreiinjem (v kanalski fari) so na sv. Trojico blagoslavljali križev pot.
— Vojska h rosee m Stari ljudje ne pomolijo toliko hroščev (kebrov) kakor letos. V nékterih krajih so že počistili vse perje na drevji. Bo d"hro, kaj omenili, kako se za-
rodijo, zaplodijo koliko škodujejo, ih kako bi se jih znalo odpraviti. Marsikdo misli, da samo odrastli hrošči škodo delajo, ker pojedo brst, perje, cvetje; ali njih zarod pod zemljo dela desetkrat več škode. Samica znese namreč kakih 20 do 40 jajc, zmirej le v dobri rahli zemlji ; iz teh sc izvalijo črvički, ki so prvo leto komaj kake linije veliki, drugo leto za en col, in tretje popolnoma dorasejo ter sferlijo. Dokler so črvički pod zemljo, živijo od samih korenik, in nar raji od sa-dunosnikov, zatorej jih na senožetih ne vidiš toliko, kot na njivah. Pod zemljo jih krli prav pridno lovijo, zato pustitejkrta pri miru. Ker tedaj korenike pojedajo, napravljajo nezmerno škodo ; zatorej je bolj potrebno, črviče pokončati, kakor hrošče same. In to se stori lahko ; kadar greš orat na njivo, vkaži otrokom, naj ti črviče poberejo, (ki jih z drevesom plugom) ven vržeš; vlovljene pomori, in daj jih na gnoj, ali pa tudi ribam.
— Za nove zvonove na sv. Gori
Poslano.
so darovali: Farmani in vikar v Vedrijanu 30. gld.; farmani in kurat na Idriji pri Bači 21. gl 38 kr.; farmani in vikar v Gradišči (Gradiškuti) 8 gl. 7 kr.; farmani in fajmošter Podbrdom 34 gl. ol1^ kr.; Jožef Frelih iz Davč 3 gl. 20 kr.;-Miha Kodrmac iz Povrne 2 gl.
Za spominek procesije na sv. Gori
je daroval č. g. Anton UKmar, vikar v Ligu 5 gl.; za Staničev spominek pa 3 gl. ne 5 kakor smo v 22. 1. pisali. —
Gospodarske stvari.
Naprava zapredalnih hišic in zapredenje gosenic.
Priprava za zapredenje gosenic je več-bažna^Nar boljši priprave so tiste, ki nas stanejo naj manj, i v kterih se zaprede lehko veliko gosenic. Prav dobre so zato: ajdovica, soršicna slama, oblanje, brezove veje itd. Zelene mladike s perjem niso porabljive, tudi se mora paziti, da ne 'nastaja v lakih prostorih mokrota. Zapredalne hišice imej v takih krajih, kjer dohaja do njih lehko čist zrak, torej nikakor ne pri tleh. Če je mogoče, imej prostor, kjer se zapiedajo gosenice, ločen od prostora, kjer lezejo gori. Večkrat ti bo zmanjkovalo prostora i boš mogel imeti zapredevalne hišice v vzrejevalnem prostoru ; pridružiti jo boš mogel z lesami, da dorasle sviloprejko lehko zlezejo na nje. Ako so gosenice v zapredalni hišici prenatlučene, najdeš posebno od Japanskega plemena večkrat po dva mešička skupaj ; ako je pa tako hišica izpostavljena mokroti, i do ktere dohaja le malo čistega .zraka, dobiš le slabih mešičkov i sploh bodeš najdel pri obiranji veliko mrtvili, ki so poginili hitro, ko so začeli presti. Važno je dalje tudi, da varuješ v take stanice hudega mraza ; dobro i potrebno je, da kuriš izbe še celo mesca maja in junija.
Gez 8 dni potem, ko so se gosenice zapredle, smeš začeti obirati mešičke. Devaj posebej Irde, posebej mehke i posebej tiste, ki se držite po 2 vkup; oprosti jih na-skubljcne svile (Fockseide) i skrbi, da jih prodaš nemudoma. Ne skušaj pomoriti jih sam i prepusti to delo, kterega nisi vajen, kupcu, komur jih • prodaš.
(„ Gosp. list.u)
Iz Komna 7. junija. — »Poslano* v 21. št. Glasovi od 22. maja me naganja, da rečem jaz svojo. Odgovarjal bodem za sedaj prav na rahlo i kratko, i sicer le na to, kar se strogo moje osobe tiče. Zadruge reči se ne brigam ; prepuščam je na blagovoljno razpravljanje drugim, ako imajo voljo za to. Pisalcu, oziroma »Resnicoljubu* (?) omenjenega „poslano* nijso tukajšnje razmere nikakor znane; vidi se, da je zajemal popolno iz nezanesljivega vira. Kajti ob novem letu 1872 je bila vpeljana na Goriškem nova šolska postava i z njo uvedene i nove učiteljske plače; vsled one postave pa so učitelji oproščeni orglanja.— A jaz sem orglal od novega leta 1872 do 10 novembra istega leta vedno čakajo, da mi bode občinsko starešinstvo primerno plačo določilo. Javil sem se večkrat g. županu, naj vendar kaj stori v tej zadevi. Obljubil je, da bode, pa ostalo je vse le pri obljubi. Poslednjič sem ga spomnil na to 27. oktobra s pristavkom, da popustim orgljan-je, ako se v 14 dneh ne pogodimo. Ka kor seni rekel, tako sem stvorih Letos pred veliko nočjo mi je naročil preč. g. kanonik-župnik, naj mu pismeno naznanim, koliko zahtevam za orgljanje. Pisal sem: »Za čas od 1. januarja do 10. novembra 1872 in od 1. maja do konca leta 1873, tedaj skupaj za 18 mesecev, zahtevam 2 bokala pšenice i 4 fante grozdju od vsake hiše ; ako pa občani nove orgije napravijo, dam jaz z svojega žepa 10 gl. i vrh lega bom orgij al brezplacnou. To je tedaj „ista svota*, katero sem zahteval za toliko posla. One pa, kateri terde, da treba se žertvo-vati za ljudstvo, to je delati prezplačno za ljudstvene potrebe, —• iste vabim, da se potrudijo malo na moje mesto, i skusijo od strani nekovih to isto, kar sem jaz doživel za moje brezplačno delovanje, i zagotovim je vže »a priori*, da bodo kmalu stavili meje svojemu žertvoljubnemu nagonu. Skoda da ne morem govoriti o tem na dolgo i široko, kajti nij lepo svojo lastno kramo hvaliti; nijsem tudi navajen veliko govoriti, tim manje pisati „pro domo*.
Po tem naj blago volč soditi čestiti „Glas“-ovi čitatelji, če sem jaz krive tukajšnjih homatij.
H koncu pa, dragi »Resnicoljub* še to-le: Vaše klasifikacije nikakor ne potrebujem; to so uže storili drugi možaki i kompetentne oblasti. Da za svoje »ljubez-njive* skerbim, to nij menda nikak greh, kajti to je — Bogmé! — moja naj svetejša dolžnost.
J. P.
Listnica uredništva. Starašine iz Kamen j\ kojili »poslano* 24. maja smo priobčili v 22. listu »Glas*-a, uljudno prosimo, naj nam svojo hišno številko naznanijo, da vbla-lnvskeimu listu, ki se bo brž ko ne v lastnem blatu zadušil, pokažemo, kateri list je „nesranien* — v laži in kdo „rabi krive podpise.
G. F. S.: Vaš dopis je sicer prav dober, ali, da bi ga vsega priobčili, se no vjema z namenom našega lista. — Darila »družbe vodnega češčenja* raznim cerkvam priobčimo prihod n j ik rat, za danas nimamo prostora.
Odgovorni izdavatelj in urednik: ANTON LAKNER re te LUŽO VEG
Tiskar: SEITZ v Gorici.