Hlas svobode. ' 9 1 Slovenci-bratje združimo se! Y slogi je moč!_ leto IU Chicago, 111. 9. decembra 1904. Stev. 50 Ameriške Testi. Delavski zakon zadavljen. Prizivno sodišče v New Yorku je proglasih zakon protiustavnim, ki določa osenurni delavnik za vsa mestna in državna dela. — Delavci, ako hočete, da bodo .sodišča še v prihodnje postopala tako proti vam, tedaj glasujte vsikdar za kapitaliste. Ako pa mislite, da je to krivica, no tedaj pa glasujte za socialiste. — Kar kdo seje, to tudi zanje! Zahteva denar. Markiza Mcmstiers, roj. Mary S. Caldwell namerava tožbenim potom zahtevati denar, katerega je podarila katoliški univerziteti v Washin I dvica. Mesto Curich, ki je že uvedlo marsikatero obenokoristno socialno preosnovo, je vzelo zdravniško pomoč pod svojo kontrolo. Vsaki prebivalec plača na leto 95 centov davka; prebivalstvu je pa 40 zdravnikov na razpolaganje. Ti zdravniki dobivajo $2500 letne plače. Ta sistem se je dobro obnesel. Zdravniki imajo precej dobro plačo, mesto pa garantira svojim 9tanovnikom za dobro izurjene zdravnike. — ^ir ko je v Svrci, kalko je pa pri n v veliki republiki "svobodnih in v mož? Rusija. Dijaki so sklenili podpirati reforme ministerskega predsednika Swjatopluka Mirskega. Dvomi krogi so nasprotni Mirskemu. Rad. tega je ministerski predsednik izja> vil carju, da je le pod gotovimi pogoji prevzel po umoru Plehweja ml-nistersko predsedništvo in da odstopi talkoj, ako tar ne odobrava njegovih dejanj.* Car, batjuška je izrazil takoj Mirskemu svoje zaupi-nje. 1 V Petrogradu so se vsi odlični rtLSlki pisatelji na nečem zborovanju izrekli za ustavo, zajedno pa za svo-i bodo tiska in govora. Nazadnjaka Pobjedonostceva, prokuratorja sv. sinode je car imenoval predsednikom odboru za pre-osnove. To je istotako, če kdo postavi kozla, da mu straži zelnik. Nemčija. Predsednik nemškega državnega zbora bode sedaj živel kakor kak turški sultan. Iz urattoega izkaza posnemamo, da znašajo t roški za gradnjo njegove palače $300,000, ne vstevši plačo arhitekta in troskov za vodstvo zgradbe. Za pohištvo se bode pa izdalo Še $57.500. G. državnoborski predsednik txxfe bolj potratno živel, kakor marsilfl-teri knez. Pa saj je tudi to zaslužil. On je nadbirič vsega! naroda, ki mora strogo paziti, da zastopniki ljudstva tudi v zbornici spoštljivo govore o Viljemu št. 2. G. drža-vnozborski predsednik je prvi dvorni lakaj hiše Hohenzollercev, ki pri otvoritvi in zalključenju zbornice zakliče vzvišenemu veličanstvu Viljemu, št. 2. sladkodoneči "hoch". Sedaj upamo, da razumete delavci, da je prepotrebno, da živi mož, ki ima tako velikanske "zasluge" za narod na troške naroda. Ali mislite, da ni tako? Nemška vlada si je nabavila pse. s katerimi hoče udušiti irstajo črncev v jugozapadni Afriki. V to svr-ho kupuje močne pse, katere vojaki naščuvajo na sled črncev, da jih tem ložje vlove. — Pravijo, da so Črnci kruti divjaki? Mi pa pravimo, da so pravi divjaki beli kulturo-nosci v Afriki I Italija. Vsi časniki, ki zastopajo kapitalistična načela, so uprav debelo lagali o izidu letošnjih volitev v Italiji Tem so se pridružili tudi nekaten slovenski ameriški listi, ki navadno vse kopirajo, kar kak plačan kapitalistični hlapec napiše v kakem umazanem listu proti socialistom. Poročilo, katero smo dobili od talijanskih socialistov o izidu volitev se glasi: Kljub mahinacijam vlade in klerikalcev so letos narastli naši glasovi 162.000 na 301.000. Mesto prejšnih 33 poslancev jih je pa izvoljenih 37. Kje je tu nazadov^fije kapitalistična gospoda? Vas je strah radi tega lažete, m dajete samim sebi pogum. V industrialnem mestu Voltri pri Genovi je bilo od jo mestnih odbornikov izvoljenih 34 socialistov. Občina je sedaj popolnoma v rokah socialistov. — Vojaški nemiri v Italiji. Na glavnem trgu v Komu je več sto u-niformiranih rezervistov hrupno demonstriralo zaradi podaljšane aktivne službe. Razgnati so jih morali orožniki . Avstralija. Delav&a stranka v Queenslandu je dosegla pri zadnjih volitvah lepe vspehe. Ta izid volitev dokazuje, da je delavska stranka najmočnejša stranka v deželi. Nje poslanci so se od 24 pomnožili na 34. Queensland je torej druga država v Avstraliji, v kateri imajo delavci odločilno besedo v zbornici. Zakaj ne posnemajo ameriški delavci avstralski?? ma ne obnemorejo njegove mišice, da si nabavi novih moči, za novo izkoriščanje. Ako je milijonar trgovec potem slepari zopet' konzumente z umetnim podraienjem živil, s slabim blagom. Navadno tak milijonar — trgovec imenuje ta rop dobiček. Vsem tem milijonarjem — hudodelcem pa zvesto stoji na strani cerkev in kapitalistično časopisje. Duhovniki raz lečo priporočajo ljudstvu naj si pustj vleči kožo raz glavo; kapitalistom prodam časnikarji pa v svojih umazanih glasilih vplivajo na možgane delavnega ljudstva s sleparskimi članki. Proti veletatovom in lopovom se ne da nastopiti z hudodelstvi. To ne pomaga nič. Naša dolžnost je le, da agitiramo za socializem, za spremenitev današnje hudodelske človeške družbe v socialistično, v kateri bodo odstranjeni vsi uzroki za hudodelstva, torej tudi hudodelstva sama. To je naša naloga in naš cilj I Josip Logačan. Razgled po syetu. Iz rusko-japonskega bojišča. Rusi so ponovili napad na 203 me-terski grič. Japonci so jih pognali v beg. Rusi so pri tem napadu izgubili okolu 2000 mož. Dne 3. decembra so Japonci zažgali z granatami tri bojne Iadije v portarthurški luki. Ladije so gorele kake pol ure. Japonci noč in dan streljajo na Port Arthur, posebno trdovratno.napadajo severne utrdbe. Dne 2. dec. se je proglasih šest-urno premirje pri Port Arthurju, da so pokopali mrtvece. Japonci so vložili oficijelno pritožbo pri španski vladi, ker se je druzemu pacifiškemu brodovju dovolilo Ukrcaiti premog v Vigu. Iz Petrograda se poroča, da je Kuropatkin dne 3. decembra brzo-javil, da se vrše le manjši boji. General Gripenberg, zapovednik druge ruske vojske je odpotoval iz Harbina v Mukden. Kitajci poročajo, da so dobili Japonci 4 divizije pomožnih čet. Poročevalec "Standarda" poroča, da Amcrikanec Flint kupuje čilen-sko in argentinsko brodovje za Rusijo. Ladije bodo plule nod turško zastavo do Evrope. Flint ima kreditno pismo Rothschilda, ki je vredno 35 milijonov tolarjev. Avstrija. "Inomostka ustaja" se sedaj razširja po vsej Avstriji v podobi papirnatih protestov in dijaških pretepov. V avstrijskih nemških občinah izjavljajo občinski odbori svoje simpatije nemškemu prebivalstvu v Inomostu, Tailijanom pa svoje ogorčenje. V talijanskih mestih je pa narobe I Tam žanjejo Talijani simpatije, Nemci pa ogorčenje. V nemških mestih pretepajo Talijane, ki so povsem nedolžni na dogodkih v Inomostu, v talijanskih pa dobivajo zaušnice Nemci. Ta znamenita celokupnost,"Av -strijcev" se kaj lepo zrcali v teh dogodkih. To je istotako, če bi zaprli v eno kletko živali, ki se smrtno sovražijo. Mej bojnimi klici: Na zdar! Heil I Živijol in evviva se pretepajo narodi med seboj. Avstrijski narodi pobijajo drug druzega, slavna vlada jim pa pri tem gode na slabo piščalko. — To je prijateljstvo narodov v Avstriji 1 Ogrsko. Iz dežele konjskih'Hfcsetarjev ht bordelov nam poročajo, da je bil sodrug Horazek, urednik bratskega glasila "Volksville" obtožen v 39 slučajih radi "nedovoljenega politiziranja", v 40. slučaji pa ker je list preje odposlal, predno ga je predložil cenzorju v pregled. Temeš-varski državni pravdnik je odstopil od 30 točk obtožbe, za vseh dru-zih 10 slučajev ga je pa sodišče obsodilo na 10 dni zapora in 100 kron globe. No, sedaf je ogrska država rešena. Mi želimo, da dobi državni pravdnik in pa sodniki, ki so izrekli salomorvsko obsodbo, poseben odli-kovalen red za reševanje države, da bode ljudstvo že od daleč poznalo klaverne junake, ki so v službi na-zadnjastra. Razmotrivanje proletarca. Gotovo se pojavlja zver v človeku skoraj v vseh družabnih slojih. Vendar je pa ta zver, ki se pojavlja sedaj tu, sedaj tam, tudi različna v razmerju v raznih slojih. Število siromakov je gotovo večje, kakor število bogatinov. Vendar je pa število hudodelcev mej siromaki navidezno percentuelno mnogo številnejši, kakor mej bogatini. Od kot to?? Bogatini imajo dandanes vlado v svojih rokah, oni izdelujejo zakone sebi v korist, ter so v resnici pravi vladarji siromakov, delavcev — trpinov. Zakoni, katere—izdelajo bogatini, so izdelani le za siromake — za taka hudodelstva, s katerimi bogataš ne pride v navskrižje. Če pa že kak milijonar pride z zakonom v navskrižje, potem mu že pomagajo njegovi milijončki, da se izogne ječi, vislicam ali električnem stolu. Le maldkedaj roka pravice zgrabi tudi kacega iz med "višjih deset tisoč." In takrat le v slučaju, ako je bil milijonar tako neumen, da ni izrabil svoje bogatstvo. Včasih tudi kacega bogatina zapro', da bi dokazali, da je pravica za vse ljudi jednaka. Ali tak zaprt bogatin igra ulogo bogatina tudi v ječi. Za denar mu preskrbe vse, kar njegovo srce poželi. Naobratno sc pa zakoni napram siromakom strogo zvršujeja Za najmansja hudodelstva, ki imajo svoje uzroke v današnji krivični človeški družbi, prejemajo siroma- najstrožje in najobčutnejše kaz- Znano je, da je bil siromak obsojen že v večletno težko ječo, ker je ukradel kos kruha, naobratno je pa bila hči milijonarja, dasi je zvr-šila umor, obsojena v triurni hišni zapor. Siromak, ki ni bil tako pameten, da si je pri svojem rojstvu izbral milijonarje svojim starišem, je vsled nebroj zakonov, ki so vsi skovani za vbožce, tako zbegan, da raj-Še pogine, kakor da bi storil kako hudodelstvo. Ako ni to resnica kako naj si potem tolmačimo samo-umore, ki se množe od dne do dne, in pri katerih najdemo kot glavni uzrok: socialno bedo. Marsikateremu človeku postane življenje neznosno, a kljub temu mu še na misel ne pride, da bi si hudodelskim potom olajšal življenje, temveč gre raj še prostovoljno v smrt. Hudodelstva so najbolj gnoječa rana na telesu današnje človeške družbe. In dasi vemo, da tiče uzroki hudodelstev v današnji krivični človeški družbi, vendar ne moremo reči, da so hudodelstva nekaj idealnega. Istotako smešno je tudi, ako se provročitelji hudodelstev — stebri današnjega gnjilega in korumgira-nega družabnega reda čudijo, da se zločini množe. Ako bi bilo človeštvo v resnici podvrženo hudodelstvom, tedaj bi se zločini vsled bede, pomanjkanja in revščine tako množili, da bi se zrušila današnja človeka družba ter prešla v splošno barbarstva Kako izgleda ta zver v človeku mej proletariatom, snto povedali. Oglejmo si pa kako izgleda zver v imovitrh slojih — mej bogatini? Oglejmo si bogatega posestnika hiš. Dan za dnevom, teden za tc-dnorii, mesec za mesecem bode iz strank izprešaval denar. Gorje tistemu, ki ne more plačati točno stanarine. Neusmiljeno ga bode# posadil na cesto. L« malo lijem je mej njimi. Tak trdosrčnež sc ne zmeni za bolno ženo, za bolne otroke. On pozna le denar, druzega pa nič. Ali ni to zver v človeku? Ali ni to hudodelstvo? Dasi je bogat, dasi zre lahko breSkrbno v bodočnost, da si ne potrebuj* ničesar za svoje življenje, ker ima vsega v obilici, kljub temu posadi siromaka sredi najhuše {ime na Lesto, ker mu ni mogel ob določeni uri plačati par borih tolarjev stiharine. Da, to je rver v človeku, to je hudodelstva žal, da nimamo zakonov za take brezsrčnosti 1 In istotako je t vsakim kapitalistom, ki pusti druge za sebe delati. Kapitalist, da komaj 3 desetine delavcu od tega, kar je zaslužil. On mu da toliko, da delavcu popolno- .t prav močno razvita. Radi tega u-pamo, da bodo proletarci solčnate Italije tudi v Ameriki pokazali bo-gatiin lastnikom bombaževih nasa-e dov svoje zo/be, ako bodo hoteli pre-'» več izkoriščati njih delavno moč. 1 — Slovenskim proletarcem pa jedenlkrat za vselej svetujemo, naj 1 ne hodijo izflcat dela v bombaževe " nasade, in naj agenti kapitalistov ob-Ijubijo magari cele kupe zlata. Predsednik na potovanju. 5 Ko smo čitali poročila o potova-1 nju našega Tedija na razravo v St. ' I.ouis, smo mislili, da čitamo o potovanju ruskega carja v Odeso, ne pa o potovanju najvišjega uradnika ' velike ameriške republike. O bizan-. tizmu, klečeplaztmi, ki smo ga opa-1 ževali na ten potovanju, se sploh ne da prsati kritike. Železniški trust je dal predsedniku na razpolaganje vlalk, v 'kakeršnih se ne vozijo niti ' vladarji v Evropi. Pred predsednikovem vlakom je za varnost vozil drug vlak. Mej Washmgtonom m ; St. Louisu je pa stražilo nebroj železničarjev progo, ki so se imeli I prepričati o trpežmosti relsev in že-1 leznišlkih pragov. Vlak je spremlje-vala izvanrodna telesna straža, bro-ječa 150 mož. Ravnatel jstvo svetovne raztave je pa najelo mesto koea-kov 200 specijelnih tajnih policajev. — Torej istotako kakor v Rusiji 111 Rooseveltova proklamaclja. V Roosevehovi prnklamaciji ni druzega, kakor mnogo besedi s katerimi se laska ljudstvu v Zdr. drž. Pripoananje unij, "ali gorje uniji, aH«* bi rabila nedopustna sredstva v dosego svojega cilja. Tedaj se morajo proti takim sredstvom združiti vsi dobri državljani, kaikor proti velikim korporacijain, ki spremijo za nedosegljivim. Nikakor nimajo delavci pravico rabki silo proti kapitalistom ali tacim delavcem, ki jih ne podpirajo. Kaj Roosevelt in njegovi pom»-gači razumejo pod nedopustnimi sredstvi, dobro vemo: vsako samostojno delovanje stavkujočih delavcev. Na kratko torej: Ako bodo delavske organizacije ponižne m skromne, tedaj se smejo razvijati. Ako bodo pa nepokome, potem jih bode pa že vojaštvo ukrotilo. G. Roosevelt nam je to povedal odkritosrčno v obraz, sedaj ko zopet sodi na predsedniškem stolcu. In zato smo mu delavci lahko hvaležni. On je sicer govoril tudi-proti trustom, a pri tem priznal, da imajo voditelji trustov pravico do visoke plače. Od varovanca J. P. Morgana, tudi nismo druzega pričakovali. — Zavedni delavci so mu radi njegove odprte besede hvaležni 1 Življenje brez želodca. Zdravniška veda v marsičem v-prav izborno na pred nje. Kar se je dozdevalo nekaj let sem nemogoče—živeti brez želodca- se sedaj veruje splošno. Ako je želodec pokvarjen,ter ne moro prebavljati hrane, tedaj ga idraviki odstranijo in odredijo strogo dieto, da ohranijo bolniku življenje in moč. Kakšna pokvarjena bitja so taki ljudje 1 Ker smo polnoma zdravi, zametu jemo naravne zakone: Jemo in pijemo, kar vemo da nam škoduje, da sis tem popolnoma vnioimo prebavni aparat. Tako radikalno zdravljenje ni vselej neobhodno potrebno — ker je vsako zdravljenje nekoliko neprijetno za bolnika — ako se rabi Trinerevo zdravilno, grenko vino. To zdravilo se izdela-j>) iz naravnega vina in iqiportira-nih zelišč, ter ozdravi vsaki Se tako bolan želcidec. Ta lek ozdravi vneto želodčno mreno in prisili želodec, da redno deluje;pomnožuje delavno moo.čisti kri in pospešuje prebavnost. Dobiva se v lekarnah, gostilnah, in pri izdelovalcu Josip Trineru, 799 S. Asliland Ave.. Chicago, 111. Podpisani obveščam vsepoznan-ce. v ožjem smislu, da sem se preselil iz 1229 Eliler Ave., Pueblo, Colo., v Murray, Utah, Box 84. Obveščam zato, da bo vsem tistim znano, kje da sem, in s tem omo- Lov na ljudi, V Wyomingu se vprav sedaj lepo razvija lov na ljudi. Neka roparska druhal je tam ustrelila blagajnika, ko je hotela oropati blagajno. Roparje zasledujejo šerifi in njih po- , močniki, da jih spravijo pod ključ, kakor zahteva zakon. Do tukaj, je vse redu 1 Ali kaj naj se poreče k temu, alko se tolpa "finih" gospodkov vdeležuje tega človeškega lova, ker jim ta lov služi v zabavo. Znani "Buffalo Bill", ki je v družbi nekaterih angleških častnikov in članov new-yorških 'Upper Ten'na medvedjem lovu na zapadu, se tudi vdeležuje s svojo "fino" družbo te človeške gonje. Ob neki priliki se je "Buffalo BiH" izrazil naslednje: "Tudi cnegn hudodelca ne bodemo aretovali. Postrelili bo-demo vse." Mi mislimo, da so šerif in njegovi pomočniki zvrševalci zakona, ne pa družba "odličnih" oostopačev. Kdo daje pravico tem "finim" go-s|>odkofn, da se vdeležujejo človeškega lova? Kupčija z dekleti. Tajna policija je prišla na sled, da obstoji nekak trust, ki razteza svoj delokrog v Chicago, New York, Omaha in New Orleans, ki se peča a kupčijo mladih ddklet. Ta topovska zaveza je importirala večinoma Francozinje, katere je prodajala za visok denar lastnikom bordelov, Žrtve so bile večinoma kmečka dekleta, ki so knela malo živi jonskih izkušenj, katere so ti lopovi tem ložje vjefli v umetno nastavljene zarrjke. Sedaj je paTrasel-niška oblast v zvezi s tajno policijo naredila konec kupčiji s človeškim mesom. — Za koliko časa??? Ali je obnovljena Španska inkvizicija? Naša slaivna čSkaška policija se oškoduje za vse na malih hudodelcih, ker ji nevarni zločinci vedno še pravočasno odneso svoje pete. Te male hudodelce naša policija muči, kakor da bi živeli v dobi španske inkvizicije. Tako je pripovedoval neki človek, katerega so prijeli radi sumljivosti, da mu 60 ur niso dovolili zaspati. Ako se mu je dremalo tedaj so ga oblili po glavi z ledeno vckIo. Seveda policajni uradniki trdijo, da je to navadna laž. Ali uprav te dni je pripovedoval sodnik Mc. Ewen, da so prisili ka-znenca Luetgerta, ki je bil obsojen v dosmrtno ječo, ker se je večkrat obnašal nepokorno, stati dva dni pokonci v njegovi celici. Da ni padel, so z verigami nrivezali njegovi roki na železno mrežo. Gotovo ne bode nihče trdil, da sodnik laže. Gotovo je jetnJk, ali obsojenec človek, ki se ne more braniti. Nasi varuhi zakona se pa večinoma sestavljajo iz najmanjizobraženih elementov. Neotesan človek pa gotovo uživa največje veselje, ako za-nore mučiti slabejšega. Marsikdo bode rekel, "to je sramota za našo kuhurot" Ah, vtsa naša kultura v zvezi z ječami, bordela in cerkvami, ako jo pogledamo pod drobnogledom, ni nič druzega kakor sramota sploh. Jug potrebuje delavcev. ' Jtaselniki na jugu, ki imajo o-gromne nasade botrtbaza, žele dobiti cenene delavne moči. V to svrho so se obrnile za pomoč do vlade. Delavski urad v Washington!! jim je pa odgovoril, da pride v 6 mesecih kacih 150.000 Talijanov v Zdr. drž. kacih 40.000 teh se bode pa izkrcalo na jugu. Delavski urad hoče tu poskusiti, kdo je marljivejši. Talijani ali zamorci? Kdo ve če se bode ta skušnja obnesla, katero misli delavski urad zvršiti v korist lakomnih in bogatih oosestnikov bombaževih nasadov? če bodo sploh talijanski delavci zadovoljni z malenkostnimi plačami, katere dobivajo dtflavci na jugu? Najbrže ne! Razredna zavednost talijanskega proletariata je uže Društvene vesti. Drultvo "Slavij«" it. L B. N. P. J. t Chlcagu, HI.. Ima bvoJo redne mo-sečno seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Narodni dvorani na 687 S. Centre Ave. i John Duller, tajnik. 12 W. 25th St., Chicago, 111. Društvo "Bratstvo" št. 4 S. N. P. J. v Steel, O. ima avoje redne mesečno soje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata Karola Domač v Steel, O. DruStvo "Naprej" St. 6 S. N. P. J. v Clevelandu Ima svojo rednd mosaCae t seje vsak prvi Četrtek ivefier v mescu v drufitvenlh prostorih na 1778 St. l Clalr Str., Cleveland, O. DruStvo "Bratstvo" 8L 8 8. N. P. J. v Morgan, Pa., Ima svoje redne me-i sečne seje vsako Četrto nedeljo v me-) secu v prostorih brata Frank Mlklav-ClCa na Sygen. V mnogoštevilnem pri-' stopu k omenjenemu druStvu vabi i Odbor. I DruStvo "Bratoljub" St. 7. 8. N. P. J. . v Clarldge, Pa, Ima svojo rodne mo-seCne seje viako prvo nedoljo v mesecu v dvorani nemSke xveze. BomlS-ljenlkl se vabijo v druStvo. DruVvo "Delavec" St. 8. 8. N. P. J. , v So. Chicago, III., Ima svoje redne | meseCno seje vsako prvo nedoljo v mosesu v društvenih prostorih na ' 0!0 Qrecn Day AVo. i ■ ' Ako hočeš imeti fine Blike, idi k ' fotografu i LlEBICH-u > 80-86 Euclid Ave. Cleveland, Ohio, i ————————— I ZA ameriko patentirauu i Harmonike, - izvretno dolo, se dobe samo pri Slovencu John Golob j 203 BBIDOB ST. JOLIET, ILL. SLIKA PREDSTAVLJA uro za dame. Pokrovi so pretegnjeni z zlatom Gold filed, jamčeni za 20 lot. Kolo-sovje na razpolago Elgin ali Waltham. Zdaj samo i $12.50 | Mož, osreči svojo žono in kupi ji 1 uro za božično darilce. ™ Jacob Stonich 89 E. Madison St. Chicago, ill. Edina vinarna, ki toči najboljšo kalifornijska in importiran« vina. Kdor pije našo vino, trdi. da še nI nikdar v svojem življenj« pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došlil vredno pretvezo, tedaj pravimo, da šta vcdoma lagali, da ste v službi kapitalistov. Pa saj ni čudo! Pojdite samo pol ure v jamo ali rudotopolnico na delo, potem pa ne bodete nikdar več trdili, da je osem urni delavnik ničvredna pretveza za delavce. Se-ve, vi miste še nikdar delali in tudi delali ne bodete, ker delo posebno v jamah in rudotopilnicah vam smrdi kakor Peabody-u in drugim jedna-kim kreaturam, ki niso toliko vredne za človeško družbo, da bi poštenemu delavcu razvezalc jermenje na čevljih. Vi dobro veste g. škof Matz, da niso odborniki organizacije zapove-dali, da moramo zastavkati, tem več da je večina rudarjev, ki stoje v organizaciji glasovala za to. Kalkor smo se postavili v bran proti kapitalistom, oderuhom, isto tako se bodemo branili napadov katoliških šikofov, ki hočejo v prid kapitalistom ponarejati jarvno mnen je- ..... Torej vi hočete imeti boj, no ime* li ga bodete, Končno vas pa še uprašamo g Matz, kdo je moril, kdo je požigal, kdo je rabil dinamit? Ali niso nastopale uniformirane barabe v službi kapitalistov, kakor bašibozuki na Turškem? Ali niso ti lopovi posiljevali naše žene in naše hčere? Ali niso ti pridaniči s silo odgavljali mirne državljane preko meje. Ali niso ti razbojniki s silo z vrvico v roci prisilili, da so odstopili postavno izvoljeni sodniki, ker se niso dali podkupiti? Ali niso krvni nsi dvakrat sledili sled dinamitardov v stanovanje dveh policajev, ki sta bita v službi lastnikov rudnikov? Odgovorite nam g. Matzl Seve vi bodete molčali, ker ste prijatelj naših rabeljev — kapitalistov. In to vas kaže v pravi luči. A. K., rudar. "Nov, Doih." odkar sta si g. Krže in jolietski Susteršič posegla v lase tedaj bi morda prišli ti gospodje do prepričanja, da je vendar še boljše uporabiti prostor za majhno naznanilo o veselici, kakor pa da se prepirata o tem kdo bode gospodar v katoliški jednoti? Ali Krže ,ali Šuštersič? Saj za drugo se .prepirljivemu Kržetu, glavnemu uredniku žegnane "Nove Dom", itak ne gre. Pred nekaj dnevi je bil v Lorainu zastopnik "Nov. Dom." Slišal sem na svoja ušesa, da je trdil, da. je "Nov. Dom." najboljši slovenski list v Ameriki, da prinese novice vsega sveta. Mož je pozabil povedati, da je to najboljši list za g. Kržeta in peto-liznike, ki se zbirajo okolu njega. Kar sc pa novic tiče, smo pa že či-tali 14 dni preje v druzih listih. Zaman iščemo v "Nov. Dom." po-dučnih člankov za delavce. Vse je prikrojeno tako, da koristi le vele-kapitalistom, katerim se je "Nova Dom." predala z dušo in telesom. In to je značilno za list, ki trdi, da zastopa koristi slovenskih delavcev v Ameriki. Vsem prijateljem in čitateljem "Gl. Sv." želim vesele bož. praznike, "Gl. Sv." pa obilo novih naročnikov. Frank Vevar. Paperkl Iz "Nove Domovine" "Nova Domovina" z dne 26. nov. t. 1. je prinesla to notico: "Namesto v zakon — v smrt. Štefan Zorž iz Bilj imel se je te dni poročiti in bil že dvakrat na o-klicih. V nedeljo je šel na Sv. Goro in tja je prišla tudi njegova zaročenka, doma iz Globnega pri De-sklem. S Sv. Gore šla sta na dom nevestin. Tu pa je prišlo Zoržu slabo in prihajalo mu je vedno huje, tako da je bila prisiljena nevesta iti o tem obvestit Zorvevce domače v Bilje. Podali so se v Globno in na Vseh svetih dan prepeljali so Zorža v goriško bolnico, kjer je še isti dan umrl." Slučajno sta bila ženin in nevesta na božji poti, predno sta hotela vstopiti v zakon, radi tega tudi "N. Domovina" ni prinesla kritike. Gorje, pa ženinu in nevesti, a/ko bi bilo prišlo Zoržu slabo na plesišči, veselici ali gledališči No tedaj bi bila to očitna božja kazen. Neka druga notica v "Novi Domovini" se glasi: Po statistiki je Pariz ono francosko mesto, v kojem se najmanj vina in alkohola popije. Vsak Pa-rižan povžije povprečno 217 litrov vina in ne več kot osem litrov alkohola na leto. V Boulogne n. pr. pride na leto na vsakogar 252 litrov vina in 14 litrov alkohola, v Nizzi 276 litrov vina, v Toulouse 289 litrov vina in 17 litrov alkohola. — Neverno, zakaj uredniki "Nove Domovine" ne povejo odprto, da je v Parizu največ svobodomisle-cev na Francozkem, da je Pariz rodno mesto vseh francozkih revolucij? No, če bi "Nova Domovina ' kaj sličnega obelodanila, potem bi ljudstvo prišlo do prepričanja, da je tam najmanj pijancev in žga-njarjev, kjer se misel svobodna pridno neguje, mej tem ko se v klerikalnih in nazadnjaških mestih, trgih in vaseh Čudovito hitro širi žganjepitje. O Stavki rudarjev v Coloradi pa piše "Nova Domovina", da se je škof Matz izrazil naslednje: "Ko je bil štrajk napovedan, so naši delavd dobivali najboljše plače, kar sc jih je kdaj plačalo v Colorado Lastniki in delavci so bili v najboljšem sporazumu med seboj, dokler se niso prikazali socialiiki vodniki, ki bi obupali nad svojimi grdimi naklepi, če bi imeli rudarji sami odločevati za štrajk. Da bi dosegli svoj namen, je bila oblast štrajk razglasiti vzeta rudarjem in dana vodnikom, ki so brez izzivanja pod ničvredno pretvezo razglasili odlok, ki je vrgel 10.000 mož iz dela. Temu so sledili izgredi, grožnje, nasilje, požig, dmaanit in celokupna moritev nedolžnih žrtev." To nas veseli, da je katoliški škof Matz tako, očitno , povedal svoje sovražtvo do delavcev. Vsakomur je znano ,da so rudarji, le radi tega zastavkalii ker se je dobilo 40 tisoč glasov večine za osemurni delavnik a kljub tej ogromni večini se ni hotel baviti postavodajni zastop v državi Colorado s tem vprašanjem. Kako velikanska je ogorčenost proti Peabody-u. reprezmtantu ro [larske klike v Colorado, dokazuje to, da je Peabotly joftrel za 10 tisoč gl asov, kij?* tor* da je roparja, kaprtaMetScrtt. Idtca delovala z najpodlejšim^ sredstvi za njegovo '"cTikof »I«,, -Vko vi trdite, da "Glas Svobode" [The voiob op Libebttj Prvi svobodomiselni list sa slovenski ( narod v Amerik', "Glas Svobode" lilde vsaki potok tn velja za AMERIKO: sa celo leto................11.60 sa pol leta .................75c ZA EVROPO: za celo leto ............kron 10 za pol leta .............kron S GnUtvd at tha l»»tl Offlo. »t Chicago, 111., u Second Clin Mutter Subscription 11,50 per year. * Advertisements on agreement. Na'slov za dopiso in poailjatvo jo •ledeči: 4Gla« Svobode' 683 Loomis St. CiiicAQo, III. Dopisi. Canamaugh, Pa. Dne 29. novembra, 1904 Mnogo Slovenccv je še v veliki republiki ameriški, ki zaničljivo prezirajo in zavidajo svojega rojaka — trpina. Tudi v naši okolici sta rojaka G. Javornik in M. Brencelj, ki hočeta z lažmi in obrekovanjem ribariti v kalnem. Seve bodeta vCanamaufrh dosegla malo uspehov, ker živimo tu le svobodoumni Slovenci, ki se ne ozirajo na ljudi, ki se v lice ližejo, za hrbtom pa praskajo. Mi jim dobrohotno svetujemo, da prenehata z dolgimi jeziki in smrdljivim obrekovanjem. Sploh želimo, da se vprav malo zanimata za slovensko cerkev v Canamaugh. Ako mi nimamo tu slovenske cerkve, pa kimamo podporno društvo, na katero smo lahko ponosni, ker je vzdržuje malo krdelce zavednih mož, ki imajo srce za rojaka — trpina, ki ne nosijo nauk Krista, ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe", le na jeziku, temveč ga tudi spolnujejo. Torej gg. Javornik in Brencelj pri nas ne bodeta opravila nič. To si zapiska za «voja kosmata vsesa. J. R. Pueblo, Colo. Dne i. dec., 1904. Pqv50d lahko opazujem, kako se uklanjajo zlatemu maliku — denarju. Posebno je to lahko opazil vsakdo, lodor je bil dne 8. nov. pred MalnarČkovo prodajalno. Nekateri naših rojakov so se udali Peabody-u, ter še druge nagovarjali, da bi glasovali za njega. Kat volilno sleparsko sredstvo so rabile te prodane duše, da bodo ustavili delo v "Steel Works", ako ne glasujemo za zloglasnega Pcabody-a. Pametni rojaki so se smejali, ker je $145 dnevne plače premalo za živeti, a preveč-za umreti. Prijatelji tiranstva so mobilizirali vse svoje čete, ženske in drugo golazen ki živi o brezdelju, da bi pripomogli Peabody-u do zmage. A naleteli so slabo. Zavedne slovenske žene so povedale tem podrep-nikom, kar jim je šlo. Večinoma smo glasovali vsi Slovenci za Adamsa, za demokrata, ker je bik) nemogoče, da bi zmagal socialističen kandidat Nam se je šlo letos v prvi vrsti, da vržemo republikansko roparsko kliko, ki je pasla svoje trebuhe o žuljih in sragah delavnega ljudstva. In to smo to dosegli. Adams je zmagal z večino 11 tisoč glasov, kljub temu da so nasprotniki delavcev rabili najbolj umazana sredstva, da bi še v prihotftije ohranili grozo-vlario v Coloradi. Seve, so naši nasprotniki in prijatelji republikiansko-raparske klike sedaj zelo jezni, ker »o mislili, da bodo sedeli pri polnih jaslih, ker jih je velikanski poraz v volilni borbi zadel nepričakovano. Ali ta jeza jim bode škodila. Radi tega jim svetujemo; 'Ne jezite sel" Svobodoumen rodoljub. Lorain, Ohio. Dne 26. nov., 1904 Dne 26. nov. t. I. je priredil tu-kajšni gostilničar Frank Justin veselico za Slovence m Hrvate. Ker gostilničar ni imel prilike pravočasno naznaniti veselico, sem jaz podpisani napisal list "Gl. Nar." in "Novi Dom', da prinese kratko vest o veselici. "Glas Nar." je prinesel notico o veselici, mej tem ko je "Nova Domovina" vrnila poštno nakaznico s pripombo, da ne more objaviti tega naznanila, ker je fat katolik. Mi pa mislimo, če "Nova Dom.' lahko prinaša vesti, katere prireja društvo Triglav* pod nadzorstvom tonzurirancev v Clevelandu. da bi bila lahko prinesla notico o tej, ve-j- : če bi uredniki "Nove Dom." ve-fi i* j ■ NA ZNANJE. j Koledar je že v tisku. Po pretoku enega tedna pričnemo z razpošiljanjem. Cena mu je le 25 con- ] tov. Polog pri {»ovodnih spisov, 1 bodo v koledarji tudi znanstveni 1 in zgodovinski spisi e Naročila naj bo poiiljajo direktno j iipravniitvu. Zajedno prosimo tudi ^ vse rojake, ki žele ruzprodnjati kolodar, da takoj naročo število iz-tisov, da iiiunje mogočo določiti izdajo. Z bratskim pozdravom ' Upravništvo. ' ROJAKI V STEEL, O. IN OKO- * LICI POZOR! * - - i Društvo "Bratstvo" št. 4 "SI. * N. P. Jednote" v Steel, O. priredi * dne 20 dec. 1.1. na Štefanov dan v • prostorih brata Karola Dernač sto- * jo prvo plesno veselico. * Vstopnina za moške $1.00, žena- * ke so vstopnino proste. Začetek * točno ob 2 uri popoldne. ' Slovenski delavci v Steel, Glen- * coe, Belairi in okolici pridite vsi < do zadnjega moia na veselico, da ' pokužete s tem, da mej nami vlada * v resnici bratska sloga. * ODBOR. « _,____ ' i Nov slovenski list. * V Chicagi sta gg. los. Poljanec * in Iv. Mulaček pričela izdajati le- ' posloven list.Listso imenu je'Nadn; i prvi zvezek ima naslednjo vsebino: 4 1. Charles Dickens: Božični večer. ( 2. BretHarte: Sreča Roaring Cam-pa. 3. Mark Twain: Ukradeni beli slon. 4. Washington Irving: Iz- * brane črtice. 5. Walter Scott: Lam- < mermooraka neveita. B. L- J. Do- i sedanji predsedniki Zdr. držav. 7. 4 L. J.: Podmorske mine in torpedi. ^ Cena za Ameriko je 12.00 na leto. Listnica uredništva. Cleveland, Ohio. Večletni faran (are sv. Vida. Vaš dopis izide v prihodnji številki. Radi prostora je za to številko izostal. S prostorom bode kmalu bolje ker bode list še ta mesec povečan. Pozdravi — Isto velja tudi za vse druge dopi-sovaloe, kojih spisi so Izostali-Pozdrav vsemi — V Hrusici, občina Smihel-Sto-pice, je pogorela hiša, hlevin,»vinjak kočarju Francetu Murnu .Doma sta j bila samo dva po tri in pet let stara ^ otroka, ki sta tudi najbrž provzro-čila ogenj in bi bila. postala žrtva ' požara, da jih nista rešila iz goreče- 1 ga poslopja posestnika Franc Sre- * botnj^k-šn Jočef Kast reve iz Hruši- * ce, ki sta tudi rešila goved in praši- i če. Zavarovalnina znaša komaj 400 4 K., škoda pa čkoB 1000 K. — Kardinalu ie pljuni) v obraz Mizu Panteona v Rimu neki mladenič, ki ga pa kardinal ni pustil zar jetika !! brani marsikomu v zakonski stan. jetlCen Clovok mora opustiti vsako upanje na zakonsko ilvljenje. Vsaka I enaka bt se xgroxlla pr«l mislijo, da mora svoje Ilvljenje delit« . Jetltotm možem ter celo svojim otrokom »pustiti to hudo bolezen. Obvarujte se kjtilja In prehUda ob času ter rabite Severov balzam za pljuča. Bodite zdravi, močni In veseli, uživajoči Severov Balzam za pljuča. Ozdravite .1 svoja bolna, oslabela plJuCa! Obraalta se Jetlke le a tem da si ojailte nelna PlJuCa • tem Senrerovlm balzamom. Cena 26 In 60 centov. ........,/,,;„„.,, ,-,-,-.„-. Že je mislil, da bo ž njim konec. MoJ strlfinlk Je Imel taJco hud kalelj, d* amo »e vsi mislili, da bo 1 nllm' konec NaroČili smo 8«v«rovao» balzama sa pljuča, ter J« njegov v-»«H «lnil v dveh dneh. PrlporoCam ta lek vsem svojim rojakom nalulpleje. ^ VaneCek. I*nc«ter. Wis. All ste zabasanl ? Ali ste slabotni ? Ali se starate ? Vas 11 zaboli glava kadar se pri- Sitboet ^ Jedno naravnih .varil- Ce se starate, tedaj rabite motoo pognete, da bi si mezall MvlJeT nlh rnampnj 0 pretee| bolezni. Ako krepčllo. ki vas bo oJaCllo nasproti Temu Je vzrok zabavnost. NIC vam |( TednQ ^^ 8tKbotne ln utnl- bolehavoaU. prihajajoči 1 nasteplo ne tekne dobro. VaU polt Je lar- j(me Jel, Tirok y vaA, krrl Preteč starostjo, menela In «dl ae vam kot bi bili Je opefMD^ ter potrebuje ojačenja . . Izgubili zadnjega prijatelja na svetu. |n sj,|i€IlJa. uilvajte SeVerOV balZattl ""'severov lek . Severov življenja za ietra in ledvice, ■ kričistilec, yii> doto jakoat in moe v 111» U bo hitro ojtCIl vaSa ler ki b. ta.l« ».prOTll » ™ IT Ali imate revmatizem ? — ~ g J) in križu in pregibih, treba vam je ^varovati ter pregnati revma- naprodaj v vneh lekar- g tisemem is svojega telesa. Drgnite se dobro ■ Severovlm Oljem aa|1> Zdravniški na- jI »v. Uotharda po obolelih delih ter uživajte i.toSaano Severov lek ^^ zoper revmatizem ter priženite strup 1« »ebe. W F, Severa Co. c"" j NAROČAJ SVOJE OBLEKE PRI Charles Tyl-u prilubjonenm unijiskomu krojača 772 So. Halsted na vogala W. 19th Place ki čisti in poprnvljn tudi žen-sko in moiko obleke. Gospod Tyl je Slovan ter dobro znan mej Slovenci VBled Bvojega ličnega in tr-poznega dola ter nizkih cen. r napredek v organizaciji ogrskega proletariata, ako vzamemo v po-štev uprav turške vladne raizmere na Ogrskem. — Grozna nesreča se je pripetila pri zgnulbi karavanske železnice v Hrušici. V predoru je namreč dkv plodirala mina in je bilo ubitih pri tem 11 delavcev, 19 pa tako močno poškodovanih, da je baje malo upanja, da bi okrevali. — Delavci dan za dnevom delajo za bogate lanuhe. Za plačilo pa prejpmajo lakoto, bedo in prezgodnjo smrt. . — V Ratečah (Gorenjsko) je pri sekanju polomljenega drevja ponesrečil poscstjiik Jožef Kunstelj iz Rateč, dne I ji t. m. Drugi dan našli so ga mrtvega pod nekim deblom. — Nezgodi. — Delavcu Antonu Pecniku je zmečkalo na južni železnici v Ljubljani desni kazalec. — Zapcujač Štefan Žvokelj se je pri zapenjanju vlakov poškodoval na levem členku. — Redko darežljiv«* je pokazal pred nedavnim pdbegH infanlerist 17. polka, premožen kmetski .sin, ki je pred nedavnim tudi podedoval večjo vsoto denarja. Poslal jS pol-kovnemu poveljstvu pismo in v njem 100 K. iz česar, naj se plača erarju škoda za obleko, ki jo je nri dezertiranju vzel seboj, za ostanek pa se napravi kempanrji "debra večerja." Obenem je tudi naznanil, da se je izselil v Ameriko. — V nedeljo, 19. oktobra so imele Marijine kongregdcije svojo procesijo v Ljubljani. Poročilo o tej izvanredno lepi slavnasti je čitati v škofovem listu ljubljanskem vsakemu. Čudi to zdi se nam le to, da se v sedanjem času v Ljubljani in po Kranjskem sploh prireja toliko pouličnih procesij. In to še sedaj v tem mrzlem času, tako da se te u-hoge, belo in prav lahko oblečene "kongreganistinje", kakor jih imenuje "Slovenec", čez vse lahkb pri svoji goreči pobožnosti prehlade. —-Pa čemu bi se čudih? Premeteni farji hočejo imeti pod svoj im vplivom mlada dekleta — bodoče na-tere naroda. V to svrbo prirejajo predpitstne maškerade po ljubljanskih ulicah, ki so nekak "show" za radovedneže, zajddno imajo pa tudi privlačno silo za verski blaznosti podvržene ljudi- — V soboto, 12. t. m. je jel goreti skedenj posestnika Antona Kožarja v Brodu, občina Cerklje na Dolenjskem. Vkljub napornemu delu gasilnih društev od sv. Križa, iz Cerkelj in Konstanjevice se je o-genj razširil na sosednja poslopja in uničil hiše in gospodarska poslopja posestnikov Ant. Kožarja, Mihe Dcbravca, Tereze Nečemer, Ivana Turka, A. Kerina, Ivana Malnariča in Urše Stili. Imenovanim je zgorelo vse pohištvo, vsa obleka, krma, živila, 19 svinj in nekaj gtrtovega denarja. Škode je okoli 25.000 kron. zavarovalnina pa znaša samo 9400 kron. Slovenska Narodna |j||| Podporna Jednota. ^ h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 500 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 510 Power Str., Johnstown, Pn. I. tajnik: Martin Konda, 118:1 LoomiB St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Fhank Petiiič, «583 Loomis Str., Chicago III Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Avo., South. Chicago, 111. HT I Dan. Badovinac. P. 0. Box 193 La Salle, 111. Nftdzet-J j0HN Verščaj, 674 W. 21bi PI., Chicago, III. niki: j Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, III. 1J08, Duller, 416 Washburn Ave., Chicago, 111. Martin Potokar, 564 S. Centre Ave., Chicago, 111, Mohor Mladič, 617 S. Centre Avo., Chicago, 111. „ , .... I .John Verščaj, 674 W. 21st PL, Chicago, 111. ; Bo maki ) J()8 dULLERi 416 Washburn Ave., Chicago, 111. odbor: j Anton Mladič, 184 W. 19th Str., Chicago, 111. Odbor S. N. P. J. ima VBaki tretji Četrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja se vse člane, ki imajo vprašanja doodbora, da pravočasno dopošljejo svoje doplBe prvemu tajniku. V8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. (KriKMii »nžellte ,metI HV°JlH8tft? 1 Wrf^ijM mi Vam ponujamo obojo v jugovshodnem Missouriju, \Jrilli} kjef je zdravo podnebje, kratka, mila zima, dolgo in (jHrVSA ne prevroče polotje, kier na gorski planeti v črni l^rf^VH) zemlji dozori najlepše žito in raste najbolj sočnata (' trava, kjer živinoreja skor nič ne stane, nese paveli- kansk«; dohodke, kjer raste izlwrno sadje, soolvjo in Jjg/ druga zelenjava, ki se kaj lahko spravi v denar, kjor SSs^ so čisti studenci in potoki, bogati gozdi, kjer želez- nice križajo ozemlje ter ga vežejo z najboljšimi trgi. Mi Vam prodajamo tukaj svet od 6 do 12 dolarjev aker pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. Nikjer na jugu, zapadli ali sevoru zainorajo vspevati slovenske naselbine boljše kakor tukaj, kjer lahko postane v kratkem času marljiv Slovenec neodvisen in bogat ameriški kmetovalec. Vsaki teden se lahko kupci brezplačno odpeljejo na ogled. I lsite zn pojasnila v slovenskem jeziku. CHARLES PETEltS, Vna vprašanja pošiljajte na slovenski oddelek: A. M. Knobel, Mgr. 3ir> Dearborn St., room2l7-223 Chicago, 111. Jesenska in zimska zaloga oblek in sukenj popolnejša. Ml lah- ko ustrežemo vsace- ^gHM^^^^^k mu nezadovoljne*, ii, ker prodajamo nove V jesenske in zimske fflfflHp- _ - po $6.00 ml do $20. Nove zimske suknje po $5.00 do ^20. Jugo-zapadni yogal Blue Island Avenue in 19. ceste, _JKLINKK In MAYER, laštnlka. ; W i Naš zastopnik Frank Petrlč o-bbkuje sedaj rojake v di-. Colo, ter nabira naročnik« za 'QiasSvo bode". On je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Svobode" In Koledar. (Jpravniitvo "Gl. Sv." KALIFORNIJSKO TINO na prodaj. Pridelek farme Hill Girt Wineyanl, Dobro črno in belo vino po 35 do 45 centov galon; staro belo ali Črno vino 50 centov galon; risling Kdor kupi manj kot tO galonov vina, mora dati $9 za posodo. Drožnik po $2.85 do $9.75 gal.-•livovic; po $> gal. Pri večjem naročila dam popust V nmogobrojna naročila se priporočam STEFAN JAKSHE Box 77 Crockett, Ca!. SomiSitniki naroiujte t« »rtpo-roi^t* svoje lasopise. K 4i Pozor rojaki!!! —" — ^ -—--------------- Potujočim rojakom po Zdr. driavah, onim v Chicagi in dragim po okoltei naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" visdno sveže najfinejše pija8e-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Uoijske i smodke na razpolago. Vtace-I mu v zabavo služi dobro are-I jeno kegljišče in igralna tniia ; I (pool table). Solidna poatrel. I ba zagotovljena. I Za obilen obisk ae vljudno I priporoča: MOHOR MLADIC 617 8. Center Ave. blizo 19J I nB» CaicAock III. fj/t ^ " —— ii i i "S------k ............................. Socijalisem jt fistul sila, s katt-ro morajo računati vse stranke. POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIKOM zamore dati samo oni zdravnik, kateri popolnoma pozna globine vsake bolezni. Prizrmlnii in zahvalna pisma za popolno ozdravljenje dobiva od vseh strani samo j Prof. Dr. E. C. Collins, I iz vseučilišča v New Yorku in to je najbolji dokaz, da jo on edini zdravnik, kateri je vse ljudske bolezni točno in pazljivo preštudiral in preizkusil. Zatoni), rojaki Slovenci ! Mi, vam priporočamo samo in edino te slavnega in izkušenega JProi*. I>r. Collinsa. On je edini idravnlk, ka'eri more In tudi jamit za popolno ozdravljenje vslh bolezni B»pl)u«»h. prsih. Modou. eruTiib. l«l»lo»h. }*U»h, mehurju, kikor tudi Tilh boleiol v trebulnl wtllul - pot*m boleml T grlu. no.u rI»t1. iwr uintMt. lifCua boleiul, (ochudu brlpto)« In bt>KtDl irc«, k»Ur. preblajeu*. o»dubo. kaki), brunchlj«lnl plJuJnl hi )>r«m b.juTaoje nrvl. inrillcii, vrtalno, talko dlhsojo, nepravilno pr«ba»l)an)a. nvraauiem fihi. ir«an)e in boletlne T krilu, hrblu. ledjih 1» boku - ilato lilo (liruie.olde). grllo ali preliv, nafl.to ln pokvarjeno kri, otekla; nog« In telo. todatiloo. boljut, »labo.ll pri .polnem oWera«)l. poiucljo. naaledke lirabljavanja »mega »b«, lumljeuj« id (»k l( viea, oglulenje, — m boteint Da oii-h. Upadanj« la», lu»k« ali prbute pkJUB p^^u. v am •• t« tokrat prov lepo »bvaim. Doiezen ozuraviena. ozdravlcna. frank maver, J. ®T Stalord bu, Clavalaud, O. | Spoltov.nl goapod- DoWHwmvUamedaoiDOU prave« Saiu In .era Jih ^^F _W fi I tod po vaiam uaraflln pn*) ta/en ouoat ln ker M »a« «ud prav lepo whvallra ^M ^ W , P kcrite ml UkoU prav« nadeclnapoalal ker moja. tdnvta pruv hiter napreduj* ^ / P « ln u I« tulim popolnoma Pravega. 6» bi «• prlmMlo da bi m« I« kdaj kaklna g^KjVJ J bolexen napadla. M bom prov gvlloo preoe) pa va* obrnil. Todl ivojim komara- gt- Jg|jfcčf j J^^ti tam Hm va. la In vaa bom la ta naprti prlporoio, da nej *• »mo na va. ohrn«. jA^BMggtt^; | ja ta boj* bolni, la t» t»Jo hiter oadrmvU. Bol «M. »llS^, Oh. VeleoanJ.nl go.pod Prof OoUla.1 Marl» Pletemlk, Mike (illštiri Ko wm porabil vala po.Una ml »dTivIta »o ml nehali la»J« UpadaU In old „ . ' r r .nwnllVvl MCuUmtfauujapoKUvL Toraj M vau prav lepo i.hvalim .a povernjano BOZ M, 5 Oren wood Ave., johani« stark. m B«okw* Tit TbINTOK, N. J. * aimnodley8«..*lllwadlioe.Wta. 1JROKSOK, 1ZZ. Zato, ak > ste slabotni, izgubljate moči ali ste bolni bodud na katerikoli bolezni — ako vas neizkušeni zdravniki ne morejo ozdraviti, ako je vaša bolezen zastarela ali postala kronična — potem točno opišite vašo bolezen v pismu ter ob enem navedite, koliko Rte stari in kako dolgo že bolujete ter pismo naslovite takole; PROF. DR. E. C. COLLINS, 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. ' Bodite z mirno dušo prepričani, da bo Prof. Collins po vašem opisu bolezen spo-j znai, ter v slučaju potrebe poslal vam bo navodila in najbolja zdravila, po kateriL bo- 1 sto gotovo popolnoma ozdravili. 1 / » .-• Obrnite se zaupno na nas > ^ ^ ^^ j—^ kadar hočete odpreti saloon HI aH se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v Blovenskem jeziku, a naše Izborno pivo je po eviopsko kuhano, tako, da bodeto vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, la kar bodeto dobili hitri odgovor. Imamo pivo v Bodokih in izvntn0 fležano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. T.,, e... 967 ATLAS BREWING CO. ^ ^ Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Aye. wm canai «6 Uradne ure: Urad 631 Center Ave: do 9. zjutraj od 10-12 dopoldne in od I. do 2. in od 2-4 popoldne od 5.-6. popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v Bvojo korist. to zmago van je. Z ognjem in mcčtm jc Karol d'Anjou zadušil j revolucijo v svojem ukradenem kraljestvu in sc pola-1 stil tudi gospodstva v Rimu. Bil je zdaj četudi ljuto ■ sovražen, vendar najmogočnejši vladar v Italiji in j lahko se reče, da se/je pred njim tresla vsa Italija, fl V tem so kardinali sedeli' v Viterbi in ugibali, J komu naj naklonijo papeško krono. Med kardinali jih ^ je bilo u, ki niso bili vneti za go^odstvo Francozov | pod vodstvom Karola d'Anjou in so hoteli, da naj po-1 stane kak Italijan papež. Sest kardinalov pa je bilo, f ki so pod vplivom KarcMa d'Anjou hoteli na vsak način, j naj se izvoli kajv Francoz. Skoro tri leta je bila cerkev 1 brez poglavarja, kakor tudi Nemčija brez ccsarja. i Karol d'Anjou je prišel sam v Viterbo, da je pritiskal 1 na kardinale. Meščani v Vitcrbu so bili tako neje- i voljni, da :so naskočili škofovo palačo in odstranili • streho, da bi s tem prisilili kardinale, da se že odločijo. I § Karolom je prišel v Viterbo tudi angleški princ ® Henrik. Papežev in Karolov vneti pristaš Gvidon grof j Montfort, je tega sorodnika angleškega kralja v stolni * cerkvi pred altarjem zavratno umoril, vlekel trupla | za lase iz cerkve in je vrgel na cerkvene stopnice. 5 jl'a strašni umor se je zgodil vpričo vseh kardinalov, j , francoskega kralja, sicilskega kralja in raznih drugih j velikašev ter ni bil kaznovan. Nekaj let potem je pa- J pež Martin IV. tega groznega morilca prdglasil za svo ^ jega ljubljenega sina in ga imenoval generalom pa-j peške armade. To značilno osvetljuje tedanje razmere, j Ta umor je prouzročil, da so kardinali naposled k vendar izvolili novega papeža. Izbrali so Tedalda ] Viscontija, netjaka milanskega nadškofa. Tedald ni j imel nikakih zaslug za cerkev, ni bil kardinal, da, niti I i škof ni bil. Kardinali so se zanj odločili, prav ker so! t hoteli imeti indiferentnega, a spodobnega papeža. Novi , papež si je izbral ime Gregor X. in je bil 27. marca • 1272. kronan. , Dedščina, ki jo je prevzel novi papež, ni bila ■ 1 težka. Po papežih, ki so vodili krvave vojne m dali j 1 v njih poklati na tisoče ljudi, po papežih, ki so nebroj j • vladarjev in velikašev ter dežela in mest prekleli in | : provzročili neizmerne nesreče, je prišel končno na' ■ apostolski prestol papež, ki ni imel s krvjo omadeže- j I vanih rok. > Papežev položaj je bil jako ugoden. Boj z Hohen- j > staufi je bil dobojevan in zadnji nasprotnik, nesrečni, 1 kralj Encij, sin Friderika II., je po dolgoletni ječi umrl! dan potem, ko je novi papež prišel v Rim. Nove raz-1 . mere so bile postale skoro povsod. Papeževa država : I je bila ustanovljena, Sicilija je bila zopet papeški fevd, • . princip, da se papeštvo nima vtikati v posvetne zadeve,' ■ je bil premagan, papež je bil kralj vseh kraljev. 1 Toda papež je bil osamljen, vse sc ga je ogibalo.; Edini Karol d'Anjou je stal na njegovi strani, a nr j • toliko kot vazal, nego kot patricij in protektor. Papež j t je uvide!, da mora predvsem priti na čisto z Nemčijo. I ■ Zato je vplival, da so nemški vladarji izvolili novega ' kralja. Nadškof mogunški je vplival, da je bil 29 1 septembra 1273. izvoljen za kralja Rudolf grof Habs-' burški. Razen češkega kralja Otokarja, so vsi volilni , knezi glasovali za Rudolfa Habsburškega, kateremu i se pač nikdar niti sanjalo ni, da postane kralj. i (Dalje prih.) ___ vsi morajo jesti. ^^erV*^ ____i______j 1 Srečni bo, ki lahko delajo in kojim jod diši. ' Ako hočete ohraniti si moč in zdravje, rabite • I Trinerjevo zdravilno grenko vino |j i To vino je naravni pridelek. Izdeluje se iz naravnega vina in iz importiranih zdravilnih evropskih zelišč. Ta lek deluje direktno na želodec s tem, da ga krepi in vsposobi za pre- j bavo hrano; toraj včinkujo tudi na orova, da se završi prebavni proces popoloma. VSA HRANA, ki so je prebavila pravilno, se spremeni v čisto kri, ki jo podlaga zdravju, lepoti in fivljenski moči I Trinerjevo zdravilno grenko vino | yse želodčne bolezni, yse nepravilnosti r črevah, vse nepravilnosti na jetrah, yse krvne in kožne bolezni, vse živčne bolezni, nespečnost. Ako se počutite Blabo, tedaj pijte Trinerjevo vino. To vas bodo zopet oživilo. Mogoče, žensko in otroci smejo rabiti to vino, ker je naravno in zdravilno, So dobiva v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER 799 So. Ashland Ave, Chicago, 111. Trinerjev brinjevec ozdravi vse bolozni na jetrah in iolčn. Prideluje so iz kranjskega brinja. 1 Izza tentnih dni. |; 1-----------------:— * * (Sličice iz življenja raznih papežev.) ^ ] X4»4t4*4*4t4t4»4» 4* 4* 4* 4» 4* * i* 4* 4* 4* 'S* ] Konradinove sanje so bile uničene in moral je ponoči bežati z bojišča. Napotil se je v Rim. Komaj | da jc tam dobil zavetišče, kajti zdaj je bilo skoro vse , mesto proti njemu. Le nekaj dni se je Konradin' | mudil v večnem mestu. Spoznal je, da mu tam ni ob- , Stanka, da mora bežati, če hoče oteti svoje življenje. | Skrivaj jc v spremstvu nekaterih prijateljev zapustil Rim in bežal proti Pizi. Prišel je do Asturije, kjer so , vladali grofi Frarigipani. Tam Sc je dobil izdajalec, ki je Frangipanija obvestil, da so tuji vitezi na begu. Frangipani je s čolni sledil begunom, jih zasačil in vrgel v ječo. Med jetniki je bil tudi Konradin. Ta se je spominjal, da je njegov stari oče, cesar Friderik II., izkazal rodovini Frangipani mnogo dobrot, in zato je grofu Ivanu Frangipaniju razodel, kdo da je. Toda grof Frangipani je bil vseskoz brezznačajna kreatura in je le mislil, kako bi Konradinovo nesrečo izkoristil, Papežev vojskovodja kardinal Jordan je zahteval, naj .Frangipani njemu izroči Konnadina, a Frangipani tega ni storil, nego je Konradina raje izročil Karolu d'Anjou. Ta je svoje jetnike v Palestrini vrgel v ječo, nekatere izmed njih pa dal takoj obglaviti. Strašna je bila usoda Konradina in njegovih tovarišev. Rimskega senatorja don Arriga je papežev grozoviti ljubljenec dal vkovatii v železje in vreči v ječo, iz katere ni nikdar več prišel. Celo vrsto drugih vitezov je dal Karol d'Anjou obglaviti in 29. oktobra je padla v Neapoljtt tudi glava zadnjega Hohenstaufa, lepega in junaškega Konradina. Kralj Karol d'Anjou je bil pustolovec in ropar, kajti Icrona, ki jo je nosil, je po pravu in po zakonu šla Konradinu in nikomur drugemu. Papež Klemen IV. je bil zaveznik in pomočnik tega zavrženega človeka pri ropu sicilske krone in bil je njegov zaveznik in pomočnik pri umoru nesrečnega Konradina. Papeža so razni ljudje prosili, naj prepreči, da bi Karol d'Anjou umoril Konradina, ali papež ni ničesar storil, še zaradi lepšega ni maral izreči vsaj nekaj besed, tako je hrepenel po tem, da bi zadnjemu Hohenstaufu rabelj odsekal glavo. Mesec dni sc je Kristusov namestnik Klemen IV. mogel radovati, da je plemeniti Konradin končal pod rabljevim mečem, potem pa je moral sam pod zemljo. Klemen IV. je umrl. V grob ga ni spremilo spoštovanje spodobnih ljudi, ker je ves svet videl v njem sokrivca pri umoru Konradina. Papeži so bili dosegli svoj namen. Rodovine Ho-henstaufov ni bilo več, tiste rodovine, ki je sto let vodila boj proti posvetnemu gospodstvu rimskih papežev — ali ostal je kulturni duh, čigar prvoborilci so bili vladarji te rodovine. Gibeliuski princip je bil, da je cerkvena oblast zgolj duhovska, in boj za ta princip se je zmagovito nadaljeval tudi potem, ko že Hohen-staufov ni bilo, ta boj se nadaljuje še danes in da v tem boju zmagujejo sodobni gibelmi, to je brez dvoma le mogoče ker so Hohenstaufi ustvarili predpogoje za Oglejte si našo Velikansko gfgf^ rozprodajno. ►raintki so pred durmi. Alio kupujete bcrtiCna darila, potem bo »glasite pri nas. kjer dobite ta majhen denar najboljše blago. Za vaako stvar, katero kupit, dobit« premljake kupone. , Najboljši svetovni obiskovalci so na dobičku ako potujejo via Denver in IMo Qrande železnice preko Rocky Mountains okraja v Colorado, Utah ali tihooceansko obrežje, ki ima največ krasnih razgledov, gorskih slik, mineralnih studencev^ter zu lov in ribarstvo tako ugoden kraj, kakor nijednu druga proga na svetu. Zdravo coioradBko podnebje je posebno mikavno za polet-ne počitnice. Zdravišča— Manitou, Colorado Springs, Glenwood Springs in Salt Lake City so svetono znana. Zniiano cene v Colorado Springs in Utah na vseh progah s primernim izstopom v cofbradskih in zapadnih mestih. Brzovlaki iz St. Louisa, Chicago v Colorado, Utah in californijska mesta. Elegantni jedilni vozovi, postrežba a la carte na vseh brzovlakih. Najlepše ilustrovano knjižice bo na zahtevanje razpošiljajo zastonj. / R. C. NICHOL, General Agent, Denver & Rio Grande R. R. 242 Clark St., Chicago, 111. S. K. HOOPER, General Prssenger & Ticket Agent, Denver, Colo. gQQ mož potrebuje za Rainer- jevopivoin Bourbon Wu-ky piti, fine smodko kaditi in se veseliti. Razpošilja staro belo in staro črno vino po 50 centov, ter star grape brandy po $2.75 galon. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CAL. * MATIJA EKKLAYEC, * g 433 W. 17tb St. Chicago, III. j * edini slov. krojač v Chicagi, j « se priporoča rojakom v izde- j f lovanjo nove in popravljanje 4 J Btare obleke, katera bo izgle- * * dala kakor nova. Vse po 1 $ zmerno nizkih cenah. JOHN FERBEZAR 321 E. Northern Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno svežo Walterjevo pivo. izvrstno žganje in fine smodke na razpolago. John Ferbezar. -—50 ^azdarj*ojaki![ Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni __"SALOON". Točim vedno sveže pivo in pristno druge pijače. Raznovrstne fino Bmodke na razpolaga_ "Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen pose t se priporoča MARTIN POTOKAlt, 564 S. Centre Ave. Chicago, 111 Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite staiega prostora, John Koščtčka. 5__ Anton Sukle PUEBLO. Colo 604 S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganje. Telefon 692 Red in 373 Black NAZNANI? O. Opozarjam slovenske trgovce— saloonarje in tudi drugo p. n. občinstvo na importirano brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham sam najbolji brinjevec! Dvanajstina steklenic stane $15. poleg pa mora vsakdo sam plačati prevozno troške. Kdor hoče dobro kapljico brinjev-ca piti, naj se obrne na John Kracker-ja 1199 St. Clair Str. CLEVELAND, O. F. J. SKALA & CO, 320-322 W. 18. ulica ČESK0-SLOVANSKA BANKA. Pošiljanje denarja, izmenjevanje tujih denarjev, izterjatev denarja in vrednostnih stvarij po celem svetu, sesebno v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Ustavljanje plačilnih in drugih pravnih listin. Dedščine. Zastopniki družb: bremške, ham-burike, antverpške, rotterdamske in francoske prekomorsko—vožne črte. V New Yorkn in ostalih ev-ropejskih pristaniščih Bprejmo pot-nike naši zastopniki. V slučaji zadrika oziroma zaprek potnikov, obrnite se na nas. Obleke, površniki, zimske suknje. Najmodernejše, najtrpežnejše jesenske in zimske obleke za delavnik in praznik, površniki in zimske suknje. Za tretjino ceneje kod drugod. Nase cene oblekam so: $ 5,00- $ 22.00 « zim. suknjam $ 4.00« J 24.00 Naša zaloga jo najboljša in najmodernejša na trgu. Vse je izdelano po najnovejšem kroju. Cene so jako niske. V ^alogi imamo tudi obleke za dečke in otroke. Najstarejša unijska tvrdka. Telefon —Canal 1198 Rdeče blago za pernice — dvojno SI- I roko. Vredno 19c; 1'7r'' prodajamo sedaj po..........1* » Spalna oblaka vredna $1.00, U po 49c — fino delo ta lz h orno blago. č^.1100............49c Žentke arajc« po 69c, vredna vsaka 98c; prodajamo CQr komad po................. Otročje »rajce po 25c. — Vredna 39 — 60c. A ml JLb prodajamo po.......... 75c vredni m od ere I po 35c — Navadna nen» 65 ln 75c. — O C r sedaj H po,. ............J Jv Žentke r^*,;*- /redne Q- 35c. prcJulacio po.......... Svilnati ro Ki p.> 21 - libera veli-kau<-*.a Static fJ> o koma«! .................^OC Blago za zagrlnjala — Švicarsko blago prve v rate. Jard vreden 19c, prodajamo po... U /21 65c vredna zagrlnjala po 34c — svetle, tenvnocelene barve. Ve^io ia-ifrhijftlo vredno 85c. & ^Ar prodajamo sedaj le po....... Topli Čevlji za ienake — la trpežnega ln finega usnja. Vredni $1.48 — mera 8V4-2; C1 Ort prodajamo po........... M oik o volneno perilo po 76c—»podnje hlače In Jopice, vsaiko- fj Cp vratne mere. Cena........X tJ^ Hlačke za otroke po 7/*c — Črne ali drage barve. 71/ C prodajamo le po........... Kapuc« xa otroke, vredne 50c po 19c. 50 ducatov kapuc vredne 60c vsak komad, prodajamo | ^ t200" vredni lati, po $1.15 — Veliki, teak I Sail, vwk vreden (M IF $2.00, prodajamo »edaj po. .4)1 «13 Volneni ostanki za obleko — razne barve, navadno vredeo Jd. 78c, $1.25 In $1.50. prodajamo H^O Jard le po.................. 48 palcev »Irok "zlbelln" — «a obleko, vsakovrstne barve. Navadna cena 98c., prodajamo f^ p\ p Jard le po.............. V^ ^ 38 palcev ilroko blago za damske ln otročje obleke — naJraznovretnaJSe barve. Jard vreden 50c., prodaj-uno po.............. "Gingham" blago sa predpounlke. — Jard vredeo 7c, l/~r< prodajamo po...........^T/2 Damaacentko blago, vredno 60c, po 27c. — Jako prikladno sa namtene prodajamo sedaj po......... prte. Stalna cona 50c, A a W "Gingham" blago najboljše vrete, vredno 12ftc Jard, A3/c prodajamo le po.......... Flaneleta za oblsko, vsakojake barve; blago Je prve vrste. Navadna cena 19c Jard; prodajamo Q sedaj le po................ Perkal najboljše vrst«, razne barve, all krifcwt; Jd. vreden 8c; iC 3/„ prodajamo le po........... $1.50 vredne aatenaate bluze za dame; vsaka vredna (1.00; /!Qp prodajamo le po............vf Ženski Jopiči Iz flanel« — vsak vreden $1.25 ln $1.50 — 7Qr prodajamo sedaj po........■« Žentke pav rine srajce po $1.95 — črne ali rjave barve, vredna vsaka $3.00 — prodajamo