29. številka.
V Trstu, v sredo 12. aprila 1893.
„£ D I N O S T"
tshaja dvakrat tik teden. vnako ir*de in loboto oh 8 uri zjutraj.
„Edinost" stane:
■a vse leto gl. H.— ; izven Av»t. 9.— gl.
polu leta „ S.—: , „ 4.50 „ xa ietrt leta . 1.50: . „ 2.25 , Z „Novičarjem" vred :
za vse 1- to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 it 8«trt „ „ 1.75 Posamične številke ne dobivajo v-pro-iajalnicah tobaka v Trittl po ^ nov.. v (Jorioi in v A1dov«Činl po nov. — „NoviČar" pa po 2 nor. W
EDINOST
OglMl in OtnftSlla p« rakune po 8 nov
vritica t petita ; za BMlov« i debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi
obseglo navadnih vr»tie. Poilana, Javne zahval«. osmrtnlo« itd
se račune po pogodbi.
Vai dopisi se poAiljnjo uredniAtvu Piazza Caserma At. 2. Vsako piano mora biti frankovano lusr nefrankovnna ne apre-"lopisi ie se vračajo.
Naročnino, jenia upravn Odprte roki
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
arije in interate pre P i 8 7.7« Cucnni At V
Ije o prodte poStnln«
• V .dlan«! 1* ">W.
Mestni svet tržaški rfcizpuščen!
V soboto popoludne iznenadila naa je senzačna vest, da je vlada razpustila mestni svet tržaški. Presenetila ni le nas, ampak vse prebivalstvo tržaško, a vsi smo bili tega menenja, da s« jo moralo dogoditi nekaj posebnega. In res eo morali posebni vzroki prisiliti vlado, da je tikom pred novimi volitvami posegla po tem skrajnem sredstvu.
No vidi se nam potrebno na tem mestu razgljabljati o poslednjem vzroku razpuščenju mostnega sveta tržaškega; o poslednjem, pravimo, kajti tehtnih vzrokov imela je vlada na kupo in jej go« tovo ne bodo delalo preglavice vprašanje, kako utemeljiti ta ukrep.
Odnošaji tržaški so nezdravi, to je poznana stvar ; nezdravi tako, da jih ne bi smela trpeti nobena vlada, kateri je res skrb za ugled lastne državne misli in za varnost udanostnega čustvovanja. In z veseljem beležimo, da je to spoznanje pričelo prodirati tudi v takih odličnih krogih — kakor priča članek, kojega priobčujemo na drugem mestu —, ki so oddaljeni od kakih posebnih simpatij do nas tržaških Slovencev.
Nas tržaška Slovence prešinilo je žo davno spoznanje, da so odnošaji v našem mestu dozoreli v zmislu, zelo nevarnem za avstrijsko-državno misel. Mi naglašamo to istino neprestano po naših javnih glasilih in jo naglašajo naši zastopniki v parlamentu. Niti ni potrebno, da bi tu navajali preveliko število raznih dogodkov, dejanj in pojavov, »pričujočih, da je res tako, kakor pravimo mi, ampak naglašati hočemo le okolnost, ki v bengališkem svetu kaže te odnoš&je in kujo je smatrati kot krono položenju našemu, nastalemu po predrznosti in izdajalskem ščuvanju znanih elementov, okolnoHt namreč, da morajo še
PODLISTEK.
Božič na Anglešbem.
(Iz \V. Irvingn „knjige črtic" preložil V.)
IV.
Obed na sveti dan.
(Dalje.)
Bilo je mnogo smeha in šal, ko je krožila prijetna podoba božičnih praznikov, katero so ženske poljubljale preoej vzdržljivo. Ko je prišla do mojstra Simona, dvignil jo jo z obema rokama ter z obrazom veseljakovim zapel staro vinsko zdravico.
Pri obodu se je razgovor plel večinoma o rodbinskih razmerah, ki so mi bile tuje. Mojstra Simona so zelo dražili z neko veselo udovo, s katero je baje malo ljubkoval. Napad je prihajal od dam, a ves obed ga je nadaljeval debeloglavi stari gospod poleg župnika z neutrudljivo vztrajnostjo počasnega lovskega psa, kajti bil je jeden tistih počasnih šaljivcev, ki sicer stežka splaše kakovo zver, a jo znajo ugnati v kozji rog, da jim ga ni para. Vsak premoi' u*ej opiušitim razgovorom jo porabil v to, da je znova skoro z istim, besedami pričel zbadati ; namežiknl mi jo, kadar je mislil, da je mojstru Simonu kako
vedno, noč in dan, redarji a tražiti spomenik na vrtu pred kolodvorom, opominjajo« Tržačane na tisti trenotek, ko se je naša »fedeliflaima" združila z monarhijo Habsburgov.
Marsikaka rezka beseda izrekla se je letos v poslanski zbornici o odnošajih tržaških. Ker bo pa bojimo, da v odličnih krogih še vedno prevladuje menenje, da jo naše poalance pri razkrivanju tržaSkih razmer vodilo osebno sovraštvo, izjaviti nam je slovesno, da dotični naši zastopniki ne poznajo osobnega sovraštva do nikogar ter d a j i m je misel popolnem tuja, maščevati se nad komur si bodi; ampak, da sta jih prisilila do teh neljubih razkrivanj le ljubezen doreanice in države naše ter želja, da a e krene, dokler je še čaa, na drugo pot v interesu države in dinastije. In razpuščenje mestnega sveta tržaškega tikom pred volitvami je najsijajnejše zadoščenje mnogo Humnioenim zastopnikom našim.
Dasi priznavamo radi in odkritosrčno, da smo zadoščenjem pozdravili najnovejši ukrep naše vlade — ker ga morda smemo smatrati predhodnikom prodirajočega spoznanja — vonder izjavljamo slovesno, da smo ostali tuđi v očigled temu dogodku hladnodušni, kakor smo bili do sedaj.
V nas se je ukoreničilo, kakor amo žo rekli, že davno spoznanje, da so stvari v Trstu razvijajo v pogubnem zmislu. V zmislu tega spoznanja zasnovali smo svojo taktiko. Tako hočemo ostati dosledni v svojem delovanju tudi v bodoče. Nam ne treba naglašati svojega patrijotizma, ker je itak obče znan in notorišk. Nam ne treba spreminjati se v ničemur v ta namen, da bi omogočili tesneje združenje vsega lojalnega življenja trža-š k e g a. Komur je res do tega, da dosežemo ta plemeniti smoter, sprejeti nas
pošteno zasoli). Ta pa je, kot je podoba kazala, v istini rad videl, če so ga dražil; s to stvarjo, kot je že to navada pri starih samcih. Porabil je priliko ter mi tiho zatrdil, da je tista dama jako čedna ženska, ki se sama vozi s kočijo.
Obed je minil v taki nedolžni veselosti. DaBi je staro dvorano svoje dni utegnila polniti marsikaka glasnejša slovesnost in pojedina, vender dvomim, da bi bil o mej njenimi stenami kedaj vladalo prisrčnejše in odkritejše veselje. Kako lahko je dobrodušnemu človeku širiti veselje; in kako resnično je, da je dobro srce vir veselja, ki vse okrog sebe sili v smehljanje. Veselost častnega sqirea je bila nalezljiva; sam je bil ves srečen in pripravljen osrečiti ves svet, tiste male posebnosti pa so, rekel bi, le nekako manjšalo njegovo človekoljubje.
Ko so bile dame odšle, postala je zabava, kot jo že navada, šo živahneja; na dan je prišlo dosti dobrih stvarij, na katere je kdo mislil mej obedom, ki pa niso baš primerne ženskim ušesom. Dasi no morem trditi, da je bilo mnogo dovtipov, vender sem že doživel, da je marsikako tekmovanjo izvrstnih dovtipov vzbujalo menj smeha. Dovtip je prav za prav jako ostra in jedka priklada in za inarsikaki želodec dokaj prekisla ; prisrčna dubrovolj-
mora takšne kakoršni smo, ker jesplohvea naš progam v popolnem soglasju se celokup-nostjo države in svetostjo nje državne misli.
Razpuščenje mestnega zbora tržaškega pozdravili smo zadoščenjem, ali ne prihaja nam na misel, da bi se udajali že sedaj kakomu veselju, dokler se ne prepričamo, kako daleč je seglo apoinanjo tudi drugod. Še le potem, ko nas pouče dejanja, da spoznanje prodira na vsej čtti in da hočejo odločilni krogi izvajati posledice is položenja, kakoršnega nam je ustvarilo razpuščenje mestnega sveta, še le tedaj hočemo vaklikniti veselo : krenili so na drugo pravo p o t t
Dotičniki, kojim je to res mari, naj se nikar ne varajo, misleč, da je z razpuščanjem mestnega zastopa storjeno Bog ve kaj! Ne ne, to jo še le skromni pričetek; delo treba nadaljevati in primerno zaključiti. A tega ne dosežete nikdar — zapomnite si to! — ako se tukajšnji takozvani patrijotiški krogi ne iznebe tiste neodkri-tosrčnosti in mržnje do slovanskega življa v mestu in po okolici, koji niste bili v nikako čast imenu patrijotizma, s katerim se tako radi dičijo.
Dotlej pa hočemo Slovenci mirno opazovati in vršiti svojo patrijotiško dolžnost.
Finančne razmere na Primorskem.
(Govoril poHl. dr. M. La g inja v 206. seji državnega zbora dn6 23. februvarja t. 1.)
(Konec.)
Ker se nam vedno očita, da no moremo tega dokazati, kar navajamo v tej zbornici (Posl. Spinčič: Kar trdimo, to vedno tudi dokažemo !) dovoljujem si predložiti znmljeknjižni izvleček vloži št. 305
nost pa je olje in vino vesele družbe, in ni je vesele družbe nad tisto, kjer se delajo zmerne šale in se mnogo smeje.
Squire je pripovedoval več malih dogodkov iz prejšnjih let v zavodu. Večkrat jih je bil deležen tudi župnik, dasi je bilo, če si ga opazoval, treba nekoliko napeti domišljijo, predno si mogel si misliti, da je takov majhen črn kostjak mogel kedaj burk e uganjati. In tovariša z vseučilišča sta res kazala, kaj lahko iz človeka naredi različen poklio; squire je ostavi! vse-učilišče, da bi živel na svojih dednih posestvih, nemoten uživajoč srečo in solnčni svit in dosegel je krepko ter zdravo starost; župnik pa se je bil posušil in ovenel mej zaprašenimi knjigami v tihoti in senci učenjaške sobe svoje. Sicer pa se jo vender zdelo, da na dnu njegove dušo še vedno slabo tli iskra že skoro ugaslega ognja. Ko je squire namignil na šaljiv dogodek mej župnikom in zalo mlekarioo, katero sta nekoč dobila na bregovih Izisa, napravil je stari gospod celo „abecedo obrazov", katero sem jaz, kolikor sem mogel uganiti njegovo (izijognomijo, v istini imel za poskušeno smehljanje. Redkokedaj som videl starega gospoda, kateri so bi bil razhudil zaradi pripisovanih mu galanterij mladosti njegove.
Ruzvidel sem, da je tok vina in was-
davčna obč. Sbandati, davčni okraj Poreč. To malo posestvo je bilo de praes. 26. februvarja 1883. št. 893 radi davčnih zaostankov obremenjeno s svoto 478 gold. 7 kr.
K tej intahulaciji prišla je še druga v znesku 99 gld. 69 kr. de praes. 27. maja 1891, št. 2417, zemljeknjižna številka 342. Ta zeuiljeknjižni izleček je bil izdan dne 9. junija 1892. in sem jaz zanj na kolkih plačni dva goldinarja. Nekega dno sem šel v davkarijo, da reguliram dolgovo nesrečnega moža, seveda ne s svojim denarjem, to pač ne gre. Šel sem torej v davkarijo, oziroma v zemljeknjižni urad Poreški in pogledal, kako je z davki, ker je mož vedno trdil, da absolutno ni toliko dolžan, kolikor je zapisano in ker mi je tudi predložil dotične pobotnice, is katerih sem razvide), da je res mnogo odplačal. Prišel Bem torej, če sc prav apo-minjam dne 15. ali 17. februvarja 1893. v Poreč in videl, da so vknjižene tirjatve še vedno pravnoveljavne.
Prosil sem gospode v davkariji, na] mi natančno povedo, koliko davkov je mož dolžan in povedali so mi natančno, da vsega vkupe šo 38 gld. 77 kr. Za ta znesek bilo je njegovo imetje še vedno obremenjeno akoro za 600 gld. Kako koristno je to za realni kredit kmetskega prebivalstva, to prepuščam razsodbi viaoke zbornice. Vsak gotovo ne pojde v davkarijo, da se prepriča o faktičnih razmerah. Pogleda si dotično zemljiškoknjižno vlogo, najdo, da je zelo obremenjena in — mož no dobi potrebnega posojila, tem manj, ker so mu reče: Ti si slab plačnik, ker niti davkov ne odrajtuješ.
Seveda je lahko ugovarjati: Saj lanko izposluj e izbris intabulacije. To jo prav lepo in resnično, to rečemo lahko mi, ali možu, ki ne zna ne brati in ne pisati, ki ne vč, kake posledice morejo imeti razni upisi, temu kaj takega še na misel ne pride.
saila pričel skoro poplavljati poljo trezne razsodnosti. Družba jo bila tem veaelejša in tem glasnejša, čim bolj jalove so bile nje šale. Mojster Simon je bil tako dobre volje, kot roso polna kobilica ; stare njegove pesni so postajalo gorkeje in pričel je lahkomiselno govoriti o udovi. Zapel je celo ataro pesen o poganjanji za udovo, katero je bil vzol, kakor mi jo povedal, iz izvrstne, z gotsko pisavo tiskane knjigo. V njej jo bilo mnogo dobrih nasvetov za samce in obljubil mi je, da mi jo posodi. Prva kitica glasila so je tako-le : Kdor udovo ženi, naj se ne mudi, Kosi naj travo, dokler dan svetlf, Gorje mu, če ne zna se odločiti, Drzdn naj rečo : Moja moraš biti !
To petje je navdušilo starega debelo-glavca, ki je večkrat poskusil pripovedovati nekušuo debelo povest, ki jo cikala na to ; a vedno se jo ustavil v sredi, ko so vsi drugi, razven njega, konec vedeli na pamet. Tudi na župniku jo bilo opaziti učinek jedi in pijače, kajti polagoma je bil zadremal in lasuljo je imel jako sumljivo po strani. Baš to kritično trenotje smo bili poklicani v društveno sobo, kakor sem suuiil, na tajno poveljo našega gostitelja, kojega veselost je bila vedno združena h potrebnim ozirom na dostojnost.
S pobotnico o plačauih davkih, o tem •te gotovo osvedočeni, ui moći doseći pravilnega izbrisa. Prvo, kar se zapazi, je to, da ni uradnega pećata in da so imena podpisana s hiroglifami. Veljavnega dobrega podpisa ni modi narediti. Vrh tega pa je zelo dvomljivo, će je Bodnirn potem doseći izbris take hipotek*-.
Navedem naj ie neki drugi slućaj : Pri vloi. it. 218 v Baderni vpisana sta kot lastnika vsak za jedno polovico brata Radočič Martin in Radočič Mate. Vknjižen je na to vlogo davčni zastanek iz I. 1884.. de praes. 28. maja, it. 2875 v znesku 750 gld. 51 kr.; i dne 9. julija 1883. je uknjižen dolg v znesku 166 gld. 64 Vi kr., in iz 1. 1890 dolg v znesku 82 gld. 15 kr. To znaša vkupe 999 gld. 31 kr. Glasom zemljiške knjige dolgujejo lastniki tega posestva samo na davkih le vedno nekaj krajcarjev manj kakor 1000 gld. Tu pa imam oficijelno naznanilo c. kr. davčnega urada z dne 20. januvarja 1893, it. 117, poslano Istrski posojilnici v Pulju, da dolgujejo ti lastniki koncem I. 1892 na davkih in eksekucijskih troikih samo še 148 gld. 12. kr., pri čemer pa ni prezreti, da znašajo v to svoto všteti eksekucijski troiki jedenkrat 1 gl. 5 kr., drugikrat pa 50 gl. 66 kr., realna cenitev vršivia se I. 1891., pa stane 18 gl. 68 kr. S tem je tudi pod« kropljena moja zadnjič izrečena trditev, da znašajo troški realne cenitve navadno 15 gld, — Omenjeno malo posestvo bratov Radočičev obremenjeno jo torej pod naslovom davčnih zastankov za 999 gld. 31 kr. To posestvo je glasom sodne cenitve a dne 4. februvarja 1891. vredno 1323 gld. 04 kr. (Čujte!), kajti polovica je bila cenjena na 661 gld. 52 kr.
Dovoljujem ai vprašati, kako je z realnim kreditom teh posestev, ako je davčni urad tako ntmaien in zanikern, da davno plačanih dolgov ne izknjiži.
To pa še ni vse. Dovolujem si navesti ie jeden vzgled za to, kako se pri davčnih tirjatvah uporablja preslavna ek-sekucijska novela s dne 10. junija 1887. leta.
Predno pa to storim, naj ie omenim, da se zadnji čas v nekaterih davčnih okrajih istrskih zlasti v davčnem okraju Poreikem in Vodnjanskem dogajajo reči, katere so za konstitucijonelno, evropsko, na kristijan-ski podlogi osnovano državu sramotne. Ek-sekucije se izvršujejo z nepopisno strogostjo, in kar nič se ne gleda na to, koliko je v posamnih rodbinah ljudij, ki stradajo. Celo kar je turščinih storžev, vse poberejo rubežniki, jih pomečejo v vrečo in ta se zaveže s črnorumeno vrvico in
gledajo to, zarubljena turiica ostane, da so prihranijo troiki za skladiiče, v hiši, a nihče ne sme ž njo zadostiti svojemu gladu. Tako se godi z najmanjšimi kvantitetami živil, tako se godi z jedinimi produkti, katere bi mogli ljudje prodati.
Davčni uradi sekvestrirajo vsako leto v sto in sto slučajih pridelke tudi naj-manjiih posestev. Rekel sem: v sto in sto slučajih in sicer se gode ti slučaji v jednem samem davčnem okraju (Čujte t Čujte 1) in sicer zopet v Vodnjanu in Vodnjanu v davčnem okraju Poreikem. Troški, kateri narasejo prebivalstvu, so v primeri z dohodki in sploh z ekonomičnimi razmerami strahoviti. Sekvestrom se imenuje kdorkoli, časih tudi kakov sorodnik dotičnegn kontrolorja. Ljudje prinesejo par goldinarjev, dobljenih na posodo ali na kakov drug način, v davkarijo, da plačajo vsaj nekaj na račun, a davkar ali kak drug uradnik jim reče: To naB nič no briga, idite k sekvestru! Sekvester bodi o gotovem času eventuvelno z izdatnim spremstvom po vaseh, da izvrii popisano operacijo. Ako pride siromaini kmet s svojimi goldinarĆki v mesto, da plača davke, odbije sekvester pri vsakem plačniku po dva goldinarja zase. Primoran sem gospoda finančnega ministra vprašati povsem precizno, ali je res, da je v davčnem okraju Vodnjanskem v lani takov sBkvester za ničvredne delo zaračunal si po 30 gld. na dan? (Čujte! Čujte! Posl. Brzor&d: Blizu tako je tudi za nas.)
Da moramo na reiila proienj — jedno sem dobil, ne jaz, ampak dotični prošnjik, za kar sem finančnemu ministru jako hvaležen — glede davkov in davščin časih več let čakati, tega ni treba ie povdarjati. (Posl. dr. Vašaty: To se godi povsod!)
Sodišče me je imenovalo kuratorjeui mali zapuščini Zamlič, pri kateri konkurirata brata Sertič kot sodediča; namestu umrlih svojih starišev imata po moji sodbi plačati zapuščinske pristojbine ravno toliko krajcarjev, kolikor se jim je predpisalo goldinarjev. Pri računanju se je morala primeriti tnka pomota. Meseca aprila I. 1890 sem zoper ta plačilni nalog uložil rekurz in še do današnjega dno, torej do konca februvarja meseca 1. 1893. še nisem dobil reiitvo (Čujte! mej somišljeniki. — Posl. dr. V a š a t y : Tudi v političnih rečeh ni po več let dobiti rešitve.)
Da se v Istri pri iztirjuvanju davkov nihče ne ozira na meje dopustnosti, dokazuje razen navedenih vzgledov še drug Hagrariten slučaj, kateri nikakor ne morem
/.Iiiul-rtti.
Star, siromašen kmet, skoro 601etni Franc Blažič iz Blažiča v davčni občini Stokovci, v davčnem okraju Vodnjanskem, je bil — salvo ii vero — I. 1890 ali 1891 radi davčnih dolgov izgnan iz svoje hiše ter je moral prebiti osem dnij in osem nočij večinoma na ulici, ako ga ni kakov dober sosed vzel pod streho. Imel je s soboj staro onemoglo sestro in dva za delo Še nesposobna dečka. Ta mož je do jeseni lanskega leta na račun svojega dolga — koliko ta dolg znaša, tega ne moremo po-izvedeti, tega pri uaših davčnih uradih sploh ni izvedeti — torej na račun davčnega dolga, iznaiajočega baje 300 gold., poplačal nad 200 gld. Sedaj ne ve, ali je svet njegov — ker se mu je pozneje zopet izročil, — ali je last davčnega erarja ali mu misli erar posestvo pustiti ali je prodat:. Mož tega ne vć, definitivnoga odgovora pa nikakor ne more dobiti.
Znano mi je, da se je za tega moža zavzela mala posojilnica v Istri in obljubila zanj plačati izvestno svoto, seveda pod pogojem, da dobi do določenega dno definitivni odgovor, ali je mož lastnik ali ne, da se more z možem pogoditi.
Odgovora od davčnega urada seveda ni bilo in v tom oziru je sploh vse uradno postopanje uprav neverojetno.
Kakor sem prej rekel, mi ni mogoče podati Vam točno, jasno sliko o gospodarskih razmerah v (naših deželah in Vam vcepiti prepričanje, katero imam jaz že
davno in vse naše prebivalstvo, to namreč: Ako hočem vriiti svojo dolžnost, ako nočem slepiti svojih volilcev, ampak hočem delovati v njihovem zmislu, potem se ne morem potezati za takov sistem, za vlado, katera vzdržuje takov sistem in ne morem glasovati niti za definitivan, niti za provi-zoren budget. (Živahno odobravanje. — Govorniku se čestita.)
Politični pregled.
Notranja dežela.
V deželnem zboru češkem je nasvetoval deželni odbor, naj se ustanovi deželni železniški odbor štirinajstih članov, kateri bo posvetovalen organ deželnega odbora glede deželnih železnic nižje vrste. Izmej članov tega odbora izvoli deželni odbor stalni železniški svet treh članov. Dne 10. aprila je bila seja zelo viharna. Vršilo se je namreč prvo branje vladnih predlog glede na opredel-jenje sodnih okrajev na češkem. Posl. grof Buquoy je predlagal, da se te predloge izroče komisiji za zadeve okrajev in občin. Mladočehi so se uprli temu predlogu z vso odločnostjo zahtevajoč, da se izvoli nova komisija 36 članov, ki naj bi se izrekla sploh proti spravnim punktaoi-jam. Ko pa jo bil vsprejet predlog poslanca Buquoya, zapustili so Mladočehi dvorano. — Včeraj je volila ta komisija princa Schwarzenberga svojim predsednikom. Pri razdeljevanju raznih poslovnih Apisov predlagali so Mladočehi, da se preide na dnevni red preko predlog o opredeljenji sodnih okrajev, proti Čemer so se izrekli veleposestniki. A tudi Staročehi so s e i z j a v i 1 i proti t e in u , da bi se razpravljalo o teh predlogah. Naposled se je predlog Mladočehov odklonil, za katerega so glasovali poslednji in Staročehi. Veleposestniki so glasovali z Nemci. S tem se je postavilo konservativno plemstvo v strogo nasprotstvo z vsom narodom češkim. Kakor je to obžalovati z jedne strani, tako utegne imeti ugodne posledice glede na mejsebojno razmerje mej obema strankama češkima.
Rektor vseučilišča Graškoga dr. S c h 1 a g e r je d u h o v n i k in zajedno tudi poslanec v dež. zboru Š t i r s k e m. Ta mož je zopet živa priča, kaki čudaki so nekateri nemški konservativci: pristopil je namreč ta uemški duhovnik k liberalnemu klubu rečenega deželnega zbora. Ta dogodek bodi Slovencem v svarilo, da treba skrajne opreznosti tudi glede na nemško konservativce.
Kako čudne pojme o liberalizmu in judnakopravnosti imajo ne mik i I i b e-r u I c i, pokazala je zopet Graika „Tugoa-post*. Ta list označil je namreč kot skrajno predrznost zahtevo Slovencev, da naj se mej Slovenci nastavijo le sloveničine zmožni poštni uradniki. Torej po liboralnih načelih teh Brditežev je to predrznost, ako davkoplačevalec želi z uradniki občevati v »volom materinem jeziku ! Po vsej pravici rečemo torej, da so gospoda, ki nas dolže predrznosti, b r u t r 1 n i.
Na Ogrskem doživeli smo zopet gnusno demonstracijo proti avstrijski državi in skupni armadi. Dno 8. aprila vriilo se je v Budimpešti zborovanje, ki se je bavilo z vprašanjem, kedaj naj se odkrije novi spomenik honvedov. In določili so dan 21. maja, to je isti dan, ko so uporniki v lotu 1848 naskočili in priborili Budo. Zajedno so odklonili predlog, da bi se okrasil tudi spomenik generala Hentzija, to je tistega generala, ki je storil takrat junaško smrt za svojega cesarja.
Na primasa Ogerskega V a s z a -rija izvršil se jo dno 10. t. m. atentat. Napal ga jo z nožen bivši njega kletar Csolics. K njega sreči posegel je vmes primaBov tajnik Kohl. Napadalec je ranil poslednjega petkrat z nožeui.
Vnanja države.
V	skupščini Srbski sprejeli so jednoglasno predlog verifikaoijskega odseka, da se odobre vae liberalne izvolitve. Ra-dikalci in naprednjaki — koji so, kakor smo poročali, zapustili zbornico — so pa poživljajo, v 24. urah zasesti svoja mesta v zbornici, sicer izgube svoje mandate ia se razpiiejo nove volitve. Predsednikom zbornice je izvoljen državni svetnik Živa n o v i č.
Danes ae otvori skupština po regenstvu s preatoloim govorom. V teta trenotku ne vemo še, ali so se vrnili ra-dikalci v zbornico.
V	Belgiji vre. Včeraj dogodile so se v Bruselji velike demonstracije, ker je zbornica odbila Jansonov predlog glede občega volilnega uprava. Policija je morala poseči vmes. Vrhni svet delavske stranko je sklenil uvesti obči štrajk.
VAmiensu na Francoskem nstsvilo je delo 10.000 delavcev v barvarijab in tovarnah za svilo.
Različne vesti.
Naša preivitla cesarica biva sedaj
na otoku Krfu, kamor sta došla tudi kralj Grški in princezinja Wales,
Odbor polit, druitva .Edinost" imel
je v nedoljo predpoludne svojo sejo, katere so se udeležili mnogi zaupni možje društva is okolice. Na dnovnem redu bile bo seveda predstojeće volitve v mestni, oziroma deželni zbor tržaški. Razpravljalo se je pa le o pripravah za volitve, ker si nočemo vezati rok na nobeno stran, dokler no poizvemo pristnega mnenja ljudstva in dokler se no pojasni sedanje zelo >a-motano položenje. Gledč na to nejasnost in na govorice, da mislijo konservativci Slovencem ponuditi kompromis, predlagal je odbornik Balauč resolucijo, priporočajoče opreznost dotičnim gospodom, kateri se bodo eventuvalno pogajali v imenu Slovencev, tako, da je privoliti v kompromis le tedaj, ako bi bil povsem dostojen veljavo in ugleda slovenskega življa v T ratu.
Resolucija Balančeva vsprejela so je jednoglasno.
Magistrat triaiki in slovenske volilne reklamacije Nezakonitih sredstev poslužuje se slavni magistrat tržaški, da se ubrani slovenskim volilnim reklamacijam. Kakor je znano, s prva ni hotel niti sprejeti n« uložni zapisnik slovenskih reklamacij, v kar ga je prisililo visoko c. k. namestni-itvo na dotične pritožbe. Sedaj pa vrnil je gosp. Mandič u, uredniku „Naše Sloge", uloženo reklamucijo z opombo, da je ne more podvreči uradnemu poslovanju, ker ni spisana v italijanskem jeziku. Proti temu nezakonitemu postopanju pritožil se je takoj gosp. Maodič na visoko o. kr. namestništvo.
Reklamacije g, dra. Gtegorina in 187 sodrugov, pa še danes niso reiene, ako-ravno ustanovlja tržaški mestni štutut, da se morajo rešiti najkasneje v 6 dneh' Ker določa nadalje isti paragraf, da se 14 dni pred volitvami ne smejo vršiti nikake premembe več v volilnih listah, bi se lahko dogodilo, da pridejo slovenski rekla-manti ob svojo volilno pravico za predstojeće volitev, ako bi slavni magistrat ne rešil začasno ali pa sploh ne rešil njih reklamacij. Da so to ne dogodi, pritožil se jo v ponedeljek g. dr. Gregorin na visoko o. kr. namestništvo radi nerešenja omenjenih slovenskih reklamacij s prošujo, da se slavnemu magistratu naloži tukojinja rešitev. Ker je, kakor smo že poročali, tržaški mestni zbor valod najvišega sklepa razpuščen in ker mora po § 121 tržuškega štatuta mestna delegacija, ki sklepu v takem Blučaju na mesto občinskega sveta, predložiti vsako naredbo o. kr. numestni-itvu v odobrenje, ni dvojbe, da bo pravične slovenske pritožbo že v Trstu ugodno rešijo, tako, da ne bodo treba sloven-
zapećati z uradnim pečatom; lačni otroci
Ko je bila pospravljena jedilna miza, prepuščena je bila dvorana mlajšim članom rodbine, katere Bta oxfordski dijak in mojster Simon priganjala k različnim hrupnim zabavam, tako, da so stare stene odmevale njihovega veselja, ko bo pričeli svoje tumne igre. Z velikim veseljem gledam otroike igre, posebno o teh srečnih praznikih ; nisem si mogel kaj, da se ne bi bil splazil iz društvene dvorano, ko so se bili vnovič spustili v glasen smeh. Našel sem jih igrajoče slepo miš. Mojster Simon ki je bil voditelj njih zabavam, stal je s zvezanimi očmi srede dvorane. Malčki bo imeli toliko opraviti okolo ujega, kot napačne Vile okolo Falstaffa, ičipajoč ga, vlekoč za pole njegove suknje in iege-tajoč ga s slamami. Prva mučiteljica je bila modrooka deklica kakih 13 let stara, kateri so predivnasti lasje dražestno raz-mršeni viseli okrog glave, veselo obličje jej je žarelo in obleka jej je bila na pol zdrsnila z ramen. Sklepal sem iz šegavosti, s katero je mojster Simon prizanašal manjši divjačini ter to divjo malo nimfo uganjul v kote ter jo silil, da je kričeč skakala preko stolov, da malopridnež ni bil ni za las bolj slep, kot je hotel biti.
(Dalje prib).
•kim volilcem pritoževati se še-le na drž. sodišče.
Poparjeni ao! Razpust tržaškega me ■tnega zbora treščil je kakor strela mej progrcsovce. Zgubljeni smo, tako tarnajo, a tolažijo se še s tem, da zanesejo agitacijo mej mase. No, mi upamo, da se ▼ tem jako varajo ! Mase niso njih, nego le del inteligencije in židovstvo. Kar jih je bilo od mase (to so obrtniki) za progre-sovce, reče se lahko z mirno vestjo, da so se le iz strahu pred terorizmom priključili vladajoči stranki. Ako ta mdra neha, kar je odvisno od odločnosti vlade, ostane jih neznaten broj, ki se bodo ogrevali ia do* sedaj vladajočo stranko.
Stranka, ki jo je popolnoma zavozila na gospodarskem polju in ki je bila pripravljena pri vsej revi mestnih financ darovati iz mestue blagajnice tisočake za proslavo srebrne poroko italijanskega kralja, pač ne mere računati na mase, ki tako težko plačujejo državne davke in občinske naklade.
(Dodatek. To vest spisali smo včeraj zjutraj, a po govoricah včerajšnega dne soditi, nimajo naši italijanski radikalci vzroka, posebno trepetati. J e-1 i res, da hočemo zopet ostati zvesti nesrečnim starim tradicijam?!! Ali se gospdda „konservativci* res niso ničesar naučili in ničesar pozabili P !)
Predrznost. Glasoviti tržaški zid in avstrijski begun Bsrzilai interpeloval je v parlamentu italijanskem radi razpuščenja mestnega sveta tržaškega. To je pač nesramno. Ali mislijo, da smo Avstrijci žo res vazali Italijo P — V razvedrilo in za smeh naj izvedo naši čitatelji, da Rimski „Diritto" označuje naš bivši mestni zastop kot „uno dei piu illuuiinati e c Vili d' Europa" (mej iiajrazsvitlenejšiuii in najizobraženejšimi vso Evrope.) Kdor se smeje, plača greš za Lego Nazionale !
0 razpuščenju mestnega sveta tržaškega. O vzrokih temu ukrepu širijo se po mestu razne govorice. Nekateri pravijo, da tiči vzrok v tem, da bo nekateri mestni uradniki izdali uradniško tajnost s tem, da so nekemu listu prijavili sapisnik uloženih re-klamaoij za prihudnje volitve. Drugi pravijo zopet — in tem veruje ogromna večina prebivalstva —, da so nameravali radikalna gosp6da v mestnem zhoru na demonstrativen način alaviti sre-bruo poroko kralja italijanskega. Govori se o velikem daru, o odposlanstvu v Rim v imenu mesta tržaškega in o primerni adresi. — Tretji trde pa, da so finančni organi prišli na sled velikim sleparijem, storjenim s pripomoć j o vtihotapljanja (kontrabandirauja) in sicer pri neki tvrdki, ki je bila pod nadzorstvom mestnih užitninskih uradnikov. Mestna občina je baje zelo oškodovana po po tej slepariji. — Po našem prepričanje je sicer druge verzija najbolj verojetna, vender gotovega ne vemo ničesar, ker v tem pogledu tudi Najvišji ukaz, s katerim ae je razpustil mestni svet, no pove ničesar.
Iredentistiška hujskanja. Pod tem naslovom piše vojaški list „Die Reichswehr:
Teden že videti je po ulicah našega, sioer tako mirnega mostu — tako poizvedujemo iz obeh tukajšnjih irredentistišklh glasil „Piccolo* in „I n d i p e n d e n t e" — vse grozovitosti SOletne vojske: raz-človečena soldateska podi se po ulicah v gručah, rjoveč in pijana, podeč pred seboj prestrašeno žene in otroke, in preteč z golim orožjem možem, pribiti všim poslednjim na pomoč. Vse te povesti, ki se pošiljajo mej svet z gostobescdimi uvodi, trpo pa, žal, na jedni sami muli hibi: da so izmišljeno vse skupaj. V veletra-g'škem tonu i/javlja „Piccolo", da sedaj je pač prišel trenotek, ko se uiora pre-blugorodni načelnik mestni sam potegniti za vai nust meščanstva; situvuciju da se je pooattila do skrajnosti, potrpljenje probivul-stva, sicer toli mirnega in nepristranskega, je pri kraji ; energično trebu poseči vmes, da se preprečijo posledici nedogledne važnosti. Vidi se skoro, da si hočejo gospodje
od irredente prikrojiti novo taktiko, samo da ne bi več morali posezati po svojih petardah in bombah, nekdaj toli priljubljenih; sedaj puščajo, da pokajo bombe po predalih njihglasil: vsaki dan je čitati popis kakih novih grozovitih vojaških izgredov.
Če pa stvari pogledamo na dno, se prepričamo, da sta zakrivila vse te „grozne* izgrede neki vojaški pek in pa neki ženij-ski vojak, potujoč preko Trsta, s tem, da nista hotela plačati računa v neki gostilni starega mesta in da sta potem razgrajala na ulici. Mimo teh dveh razgrajali in prepevali so te velikonočne praznike po ulicah starega mesta nekateri nadomestni re-servisti 97. polka; poznanim „damam" zloglasnega starega mesta ao pa živci tako utrjeni, da prav lahko prebijejo kaj tacega, ne da bi škodovalo njihovemu zdravju. — To so torej tisti veliki vojaški izgredi poslednjega tedna !
Na sto in sto delavoev in težakov vlači se po mestu, posebno ob nedeljah, kričeč in rjoveč, kar je neka narodna posebnost, na kateri se ne izpodtika nikdo; redarji zatisnejo jedno oko; a jeden sam pijan vojak pa razburi grozno gospode pri „Piccolu" in „Indipendentiju". Ti časnikarski junaki Be niti ne zmenijo za to, da so se v poslednjem času napadali vojaki, mirno hodeči svojo pot; iz dogodkov poslednjega tedna pa je sklepati po vsej pravioi, da se sistematično hujska jeden del prebivalstva proti vojaštvu. Današnja številka „Indipeudentija" je bila zaplenjena, katero sredstvo s e p u le preredko rabi proti irredentistiškim časnikom, prezirajočim vse, kar nas spominja, da Trst pripada državi uvstrijski, i u črno opisu j o ći u vsako stvar, ki bi utegnila mej italijanskim pribivalstvom vzbujati srd proti najodlidnej-8 i m zastopnikom avstrijako-državnega mišljenja — proti armadi. Iu taka rovanja utegnejo sčasoma dozoriti zelo slab sad, ko ne bode več možno odpomoči, ker bode prepozno. Ako ta obrekovulna in namenoma popačena popisovanja več nego neznatnih dogodkov slednjič vzdramijo organe državnih oblasti do energičnega postopanja proti tukajšnji irredenti, potem pa smemo reči, da so zadnji „vojaški izgredi" v Trstu nehote služili dobremu na menu.
Temu poročilu nam je pridodati le svarilo: Caveant consules — — !
Trgovinski minister Bacquehem doSel je v Trst v nedeljo zvečer. V njegovem spremstvu sta sekoijski načelnik pl. \V i t-tek in miuisterijalnl tajnik baron Buschniann. V ponedeljek predpolu-dne so ne utu predstavile razne korporacije, moj njimi tudi municipalna delegacija, z bivšim županom P i-terijem na čelu, popoludne Bi je ogledal novo luko in javna skladišča. Včeraj predpoludne ogledal si je tehniški zavod in čistilnico petrolija pri sv. Soboti, popoludne pa razne urade in novo zgradbo 7.a pošto. Zvečer se je odpeljal na Dunaj, GoBpod minister je bil gost barona R e i n e 1 t a.
Sokolski večer .Tržaškega Sokola" bodo prihodnjo nedeljo v „Slovanski Čital niči". Na vsporedu so potjo, tauiburanjo in igra. Vabilo prinašamo na zadnji strani.
Za moško podružnico sv. Cirila in Metoda V Trstu nabrali 80 Tržačanje pri ve-selioi v Skodnji 1 gld. 10 kr. — Openski biciklisti darovali so 51 kr. — Škedenjski izletniki v sv. Križ bo nabrali pri kosilu 1 gld. in tri vinarje; neimenovani pa je še pridodal 50 kr. — Za prodani piruh 1 gld. 90 stotink.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabrali ho „Adrijuši* v gostilni „Pri rumeni hiši" v Barkovljah v nedeljo 9. t. m. 1 gld. 70 »/» kr. in 5Ž stotinki. Ista svotu ne prišteje pokroviteljni pevskega društva , Adrija".
Pevsko društvo „Adrlja" v Barkovljah
priredi v prvi polovici meseca maja t. 1. svojo veselico na planem. Naglaiati je, da se določi del čistega dobička te veselice v podpororo dijaški kuhinji v Trstu. Kakor se nam poroča je zanimanje za to veselico veliko, ter ae bodo peli i nekateri novi zbori, kakor n. pr. velik in lep Eisenhu-tov „Bura". Pelo se bode tudi s spremlje-vanjem orkestra ter nastopi tudi mešani zbor. — V nedeljo 16. t. m. popoludne priredć „Adrijaški" pevci izlet k sv. M. M. Dolenji.
Umrl je v petek zvečer na Dunaju bivši namestnik Dalmatinski F. M. L. Blažekovič.
Krst nove vojne Isdije „Cesarica in kraljica Marija Torezija" vršil se bode pri sv. Roku dne 29. aprila ob 10. uri predpoludne. Krstila bode la-dijo nadvojvodinja [Marija Terezija. Tem povodom bodo tudivPulju veliko slavnosti, katerih se udeleži tudi cesaričina*udova Štefanija.
Vspeh laških „narodnih" pssnij. Mej „narodnimi pesnimi", katere so letos tekmovalo za darilo pri tržaškem umetniškem krogu (Ciroolo artistico), priljubila ae je mestnim pobalinom in poulični sodrgi najbolj ona, posvečena #Lngi nazionale", katera b svojimi beaedsmi ščuva in neti sovraštvo mej obema deželnima jezikoma v Trstu in okolici. „Nella patria di Rossetti non si parla che italian" — razlega so po mestnih ulicah iz grla pijanca in nepijanca. Ob nedeljah imajo pa nekateri meščani navado zahajati tudi v slovensko okolico, da so tam nalezejo dobrega domačinca. Pri tej priliki s>) često srečajo z domačimi Slovenci, kojo dražijo uprav z ono pesnijo, ker ališijo, da poslednji govorč mej seboj v svojem jeziku. Ker bta pa slovenski okoličan in mestjan tukaj ravno tako doma, kakor ona malovredna mestna fakinaža, ni čudo, ako se čutita žaljena; in po kratkem govoru in ponavljajoči se zdražbi, pride do činov — do pretepa. Enacih prepirov se je že več dogodilo radi omenjene ščuvalne pesni in kakor čujemo, je tudi minole praznike ponekod v okolici radi tega prišlo do bosed in pretepa. Mi smo svoječasno žo opozorili policijsko oblast na ščuvalen in našemu narodu nasproten obseg omenjene pesni, počivajoč jo, nsj bi isto prepovedala predno pride do slabih posledic. Teh je bilo že nekoliko in slavna policija bodi zopet opozorjena, kajti nikakor ni pravično, da bi vsak Inški pijanec in kriča«' smel brez kazni sramotiti najplemenitejši šout slovenskega občana v Trstu — njega narodnost!
Romarski vlak V Rim. Kakor je razvidno iz dotičnega vsporeda, katerega smo prijavili danes osem dni, odide tržaški romarski vlak v Rim dne 15. maja. Mi opozarjamo Še enkrat vse čestilce sv. Očeta, da se poslužijo te preugodno prilike. Vozne cene so jake nizko in vsi drugi pogoji ■elo ugodni, tako, da je mogoče tudi manj imovitim pokloniti so ob tej priliki poglavarju cerkve katoliško ter si ogledati ne lo staroslavno središče vsega krščanstva, ampak tudi druge znamenite kraje lepe Italije.
Občni zbor „Del. podp. društva" bode dno 23. t. m. ob 3. uri popoludne v dvorani Mal!y, na kar že danes opozarjamo vse čestito člane.
Prvi redni občni zbor „Tržaško posojilnice in hranilnice" vršil se je v nedeljo dno 9. t. m. ob 11 uri dopoludne in je bil prav dobro obiskan.
Ravnatelj g. V. M. Živic jo pozdravil navzočo; v svojem govoru jo povdarjal potrebo in važnost slovensko posojilnice v Trstu. Razložil je dalje, kako bre/vspešne so bile poskušnjo, katere so se že pred leti delale za ustanovitev takega zavoda v Trstu, in kuko so je vendar ustanovila koncem leta 1891. „Tržaška posojilnica in hranilnica", pri čemur imata posebne zaslugo g. poslanec Ivan vit. Nabergoi in sodni svetnik Bogdan T r n o v e c.
Po lem govoru kateremu jo zbor z
glasnim odobravanjem pritrdil, ne je pročitalo poročilo o prvem upravnom letu Tržaške posojilnice in hranilnice, iz katerega je posneti :
Prošnje za posojila prihajale so „Tržaški posojilnici in hranilnici" v veliko večji meri kakor se jim je moglo vstroči. Dal je vsega skupaj posojil 13.755 gld. na in-tabulacije, 8821 gld. na menjice in 14S0 gld. na zastave, skupaj toraj 24.026 g*>ld. Od teh posojil odpade jih 16.442 gld. na Trat in Tržaško okolico in 7584 na sosedne kraje. Ko so se začele prošnje za posojila iz Trsta in njegove okolice množiti, omejilo se je dajanje posojil na Trat in njegovo okolico, tako, da se le izjemoma da kako posojilo izven teh krajev. Posojila so se dajala na 6% obresti. (Je so dohodki pomnože, da bo „Tržaška posojilnica in hranilnica" v stanu dati Še veliko več posojil, bo tudi lahko obreBti od posojil primerno znižala kar zeld želimo.
„Tržaška posojilnica in hranilnica" imela je v prvem upravnem letu vseh do-narnih dohodkov 38.363 gld. 30 kr. in toliko izdatkov, skupaj toraj 76.756 gld. 60 kr. prometa ; prigospodarila je v tem letu prispevke za rezervni fond v zneska 144 gld. in čisti dobiček v znesku 165 gld. 68 kr., tako, da lahko du 4°/, dividendo zadružnim deležem z ozirom na čas vplačila.
Častiti gg. zadružniki t Res to delovanje „Tržaške posojilnice in hranilnice" v njenem prvem upravnem letu ni Bog ve kaj, vendar pa je tako, da lahko z mirno vestjo in brez strahu stopimo z našimi letnimi računi pred svet. Kakor kažejo isti, pognal jo naš mlad zavod krepko korenine v Tržaškom svetu, če tudi je slednji nam neugoden ; raste in razvija se, če tudi polagoma a gotovo. Vspeh je gotov, če pokažemo nekoliko vstrajnoati in delavnosti, katero pričakuje tudi „Tržaška posojilnica in hranilnica" pri vseh, katerim je gospo-datski napredek in razvoj naših nižih in srednjih stanov količkaj pri srcu. S temi nadami obračamo se do čč. gg. zadružnikov in rodoljubov".
Občni zbor je potrdil poročilo in račune o pretočenem letu in izrekel na pred-log g. poslanca Ivana viteza Nabergoja zahvalo zadružnemu naČelništvu, katero je v prvem a za to najtežavnom letu dovedlo našo posojilnico do vspešnega določanja. (Konec prih).
Ljudskega, oziroma delavskega shoda,
uiinole nedelje udeležilo se je kacili 600 oseb. O razmerah delavskega stanu, odnosno o sredstvih, s katerimi bi se dalo zboljšuti to stanje, govoril je italijanski g. U č o k a r. Isti gospod je govoril o ne baš ugoduih tiskovnih razmerah naših ter jo priporočal, da bi si delavci oanovali v Trstu svoje politiško društvo. Priznati moramo, da je g. Učekar rešil svojo nalogo na dostojen in zmeren način. Njegova izvajanja je potem g. Z a d n i k prevel na nemški in slovenski jezik. Vsukako pa je čudno, da je bil slovenski jezik na zadnjem mestu, ko so bile vender dobre 8/« udeložcncev slovenske narodnosti. Še bolj čudno je, da je hotel slovensko predavanje preprečiti g. predsednik Petronio s tem, da jo, predno je začel g. Zadnik govoriti slovenski, pozval navzoče, du se izjavijo, ali niso morda .nasprotni drugim jezikotu.u No, g. Zadnik je preprečil to nukano gosp. predsednika naglašajoč, da je to „mejna-roden shod", da imajo torej vsi jednake pravice.
Barbarstvo. Predvčeranjim delalo je na kotlu parnika „Vindobala" več delavcev iz delavnice William in B. Oreenham. Delali so ves dan in proti večeru legli so Be v isti kotel, da nekoliko odpočijejo. Delavci so zaspali v kotlu. Ob 41/«- uri zjutraj prišel jih je buditi mašinist Josip Stainke, Nenuc iz Dankshuvena. Ker pa niso hoteli takoj ustati, odprl je neki ventil, da se jo kotel napolnil s parom vrelo vode, zajedno pa je zaprl glavna vrata kotla. Dvema delavcema posrečilo se je ubežati pruvoča-mo iz kotla skozi neka
r
drug« vratica, druge pa jo par požgal deloma smrtno, deloma težko. O brezsrčnosti tega nemškega mašinista priča okolnost, da ni hotel takoj zapreti ventila in odpreti vratic niti potem, ko ga je za božjo voljo prosil jeden rešivših se delavcev. Še le pozneje, mej tem, ko je rečeni delavec hitel klicati druge na pomoč, zaprl je Stainke ventil. A zazrši oparjene delavce, bolj mrtvo nego žive, začel se je smijati. Dva manj ranjena delavca prenesli so na njiju dom, druge pa v bolnico. Nečloveškega mašinista so zaprli.
Ovoboj. Neki Angelo p I. C e c o n i, italijansk podanik, razžalil je nedavno na javni ulici v Gorici gosp. grofa Alfreda C o r o n i n i j a. Posledica temu je bil seveda spor na javni ulici in potem — dvoboj, pri katerem je bil Ceconi težko ranjen na glavi.
Uboj. 221etni delavec Evgenij Dovgan iz Trsta zabol je v nedeljo po noči 25-letnega kurjača Josipa Z e f r i n a. Poslednjega so prepeljali v bolnico, k jer je kmalu umrl. Dovgana so prijeli redarji v ponedeljek predpoludne.
Za ponesrečenega člana „Del. podp. društva" I. Zadnika so nabrali udje tega društva v nedeljo pri volilnem shodu 2 gld. 40 kr.
SVOJI K SVOJIM!
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum društva, poprej Pertotova, pri-poroča se najtopleje slavnemu občinstvu Točijo se vedno izborna (lomača oko> ličanska vina.	Cl.
Gostilna „Stoka", Sr^SoSiS:
poleg kavarne „Fabris", priporoča s« Slovencem v mestu in na doželi. Tožijo ho izborna vina, istotako j« kuhinja izvrstna. Prodaja tndl vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andemo do Frunz" v ulici Ireneo priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Književnost.
B. Modic in Grebene,
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krČmarje in č. duhovščino na stvojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Prodajalnica i zaloga jestvin
„Rojanskega posojilnega in konsumnega društva", vpiHane zndruge z omejenim porošivom v ulici Belvodore št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razno vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele.	63 -104
Antnn Pnčkai na vo&lu ul,co Gh,,8»
miliuil rubltdj, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje ; v tabaknrni svoji — ista hiša -pa prodaja vse navadno potrebne nemško-Blovenske poštne tiskanice.	Cl
^Slovanski Svet• št. 7. ima sledečo vsebino : 1. O kritiki opozicije. — 2. Javne razmere na Primorskem. — 3. Sjevaj sunce . . . (Pesem). — 4. Liturgija rimske cerkve. — 5. Iz poezij Fr. Levstika (Pesem »Samo en hip" v izvrniku, s kiri-lico in v ruskem prevodu). — 6. CjioBtimaMt (Pesem), — 7. Ljubezen bližnjega (Pesem).
—	8. Marko sveti brata Andriju (S tolmačem). — 9. Lojzek (Slika). — 10. JTfeci n CTenb (S tolmačem). — 11. Stenografija in Slovenci. — 12. Program narodopisne českn-slovanske razstave v Pragi j 1. 1894. — 13. Dopisi. — 14. Ruske drobtinice. — 15. Ogled po slovanskem svetu.!
—	16. Književnost. — 17 Oglasi.
Pomladni ylasi. Posvečeni slovenski! mladini. HI. Uredil Alojzij Stroj. V j Ljubljani, 1893. Založili sotrudniki. Tis-j kala „Katoliška tiskarna. — Ljubljanski, bogoslovci izdali so sedaj že tretji zvezek svoje, mladini namenjene zbirke, naslov-! Ijene „Pomladni glasi." Ta lepo tiskani' zve/ek, okrašen s čedno podobo sv. oćeta Leona XIII., prinaša mimo nekaterih, obširnejši životopis sedanjega papeža, nekaj povestij in dramatičen prizor. Tudi to 110 strani obsezajoče delce inladih pisateljev zasluži, da je priporočamo slovenskemu občinstvu. Cena ni označena.
Gostilna „Pri lepem ogledu"
(„Oregorju") pri sv. Alojziju (Chladino, po ulici Farneto naprej) toči izvrstno domače črno in belo vino ter pivo prve kakovosti, kakor tudi ima tečno knhinjo. Orno vino se toči po 32 in belo po 86 kr. liter. Priporočajo se hI. občinstvu za obilen obisk, beleži udani	Gregor Čehovin,
26-4	gostilničar.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muacheka. v ulici Sorgente (Via Torrento št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Gostilna s prenočišči ,,A!Ia Nuova Abbodanza"
ViaTorrente št. 15. (p"leg ob..kov C iozza najosrndnija lega v Trstu.) Prostori _o odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenHh. Jamčim za točno in vestno postn žbo ter so priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
io4-=62	p, Favero.
urar, Corso atv. 39. 36-104
Prodaja in popravlja uro.
Nič vec kašlja!
IlnlzntiimU. i potom ls«i prah
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva so v odlikovani lekarni. 28—10*
PRAXMARER „ Ai dno Mori" Trst, veliki trg.
Poštno pofiiljatve izvršujejo se netitegoma.
Josip Kocjančič,
Via Rarriera vec-chta št 10,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Via Ploolomlnl številka 2,
Antonijeta Drenik,
so priporoča tržaški slovenski gospfidi za vsako vrstna dela. spadajoča v stroko šiviljo, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zagotovlja točno postrežbo v pop >lno zadovoljno^ in po nizkih cenah.	'	40-52
brivec v — _ 9 vi a Stadion št. 1, priporoča se slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje. Cl.
Martin Krže,
Piazza S. Giovunni, At. 1 trgovina z mnogovrstnim leBonim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino Itd. itd.	Cl.
Vabilo
na ^Sokolski večer", ki bodo dne 16. aprila 1893. t dvorani „Slovansko Čitalnice" (Ubod v ulici 8. Francesoo St. 2.) — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za člane 30 kr. za osebo, za nečlan« 50 kr. — Program : 1. Brož: Ljubim T«*, uiazurka, udara tatubu-raftki zbor. 2. Zabar: Na Velebitu, zbor. 3. BorovšČakov : Sraolnr komičon »olo prizo,r igra Borovščakov. 4. I. K. Jahoda: Vence i Čeških napevov. udara tamburaški zbor. 5. Borovščakov: s) Kaj je čudnega na svetu? kuplet, b) Vejnt. pa nečem, kuplet, igra Borovščakov. 6. I. pl. Zaje: Na straži, kvintet. 7. Julij Rosen : „V spanji", vesela igra v jednem dejanji, poslovenil Josip Nolli, izvršujo .dramatični odsek Tržaškega Sokola*.
Kavarni ,Commercio' in ,Te-
riftQPn' v ulici "C u 8 ° r 111 Povili shnjn-uooou lišči tržaških Slovencev vseli stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk ae priporoča Anton S o r 1 i. kavarnar.	Cl.
Gostilnu ilia citta fli GrarPv»
polog kavarno „Universo" priporoča se Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo ro izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem C1	JAKOB KUMA [t
Pivarna Lavrcnčič SLE1
priporočuje svoja izborna isterska vina častitira družinam po najniži o ni 28 kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov se n.< sprejmejo. — ('astitini goltom se priporoča tudi izvrstno pivo in izb orna kuhinja ter dobra istorskn knpljica.
Javna zahvala*
Spodej podpisani odbor si šteje v čast najiskreneje zahvaliti se vsem gospodičnam igralkam in gospodom igralcem, posebno pa gospodičini deklamovalki na dragovoljnom sodelovanju. Dalje se zahvaljuje vsem plesalkam in plesalcem „Kola", posebno pa njihovemu plesovodju in vsem onim, ki 80 s svojo navzočnostjo počastili veselico našega društva.
V Škednji, II. april« 1893.
ODBOR pevskega društva »Velesila". i
Mlekarna Frana Gržine tt
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. b (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opremio mleko po 12 kr. liter no-posredno iz Št. Petra, nvoža (Irišna) smotana.
Gostilna „Alla Citta di Vienna",
Piazza Casorma št. 2. (zraven Tiskarno Dolenc) prodaja najboljša kraška in isterskega vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja, sprejein-lje naroČila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družino na dom, in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran iz Aubora po 42 kr. in najboljša isterska vina po 2H kr. liter. — Za obila naročila so priporoča 20—5	Anton B r o v e d a n i.
Petronio & Madalena
18
(naslednika A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte della Fnbra, priporočata svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svoja bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nngln.
Razglas.
Iz zapuščine ranjkejra gospoda Antona Jerftana na Uneu (Man-nitz) »padajočih, blizu železniške postaje Rakek ležečih gozdov v obsegu 168 oralov, se bode okolo 7000 kosov jelovih dreves, kakor tudi le-ti gozdi se svetom vred v prostovoljni javni sodnijski dražbi prodajalo in se je prostovoljna dražba od c. kr. okrajnega sodišča v Logatcu z odlokom z dne 9. snšca 1893, št. 2145
na dan 17. aprila 1.1.
in sledeče dni v zapustnikovi liiši na Uncu (Maunitz) št. 10 blizo železniške postaje Rakek odredila.
Ravno tam sprejemajo se tudi do 17. aprila t 1. do 12. ure dopol. pismene ponudbe (oferti).
Družbeni pogoji se bodo razglasili od (lražbene komisije in se zamorejo tudi že nnprej spregledati pri c. kr. okr. sodišču v Logatcu in pri vdovi gospej Alojziji JerŠan v zapustnikovi hiši na Uncu. 4—4
Krasne uzorce zasebnikom pošilja zastonj in franko.
Rogate knjig« s uzorci, kakoršnih še ni bilo, za krojače nefrankovano. -laz ne popuščam za 2'/, »I« 31/. goldinarjev pri metru, ne dajem daril krojačem, kakor to dela konkovenca na račun zadnje roke, ampak imam le trdne in čiste cene, tako, da mora kupiti vsak zasebnik dobro in Ceno. Prosim torej zahtevati le moje knjig« z uzorci. Svarim tudi pred pismi konkurence, ponujajočej dvakrat toliko popustka.
SNOVIJ ZA OBLEKE.
Peruvien in dosking zh častito duhovžćino, pred pinnne snovi za uniformo c. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjegasce, telovadce, livreje, ■ukna za biljarde in Igralne mize, preproge za vozove, loden nepremičen za lovske suknje, suovij za prati, potne ogrtače od gld. 4 u itd. — Kdor hoče kupiti vredno, poiten-, trajno, čisto Volneno sukneno blago, ne pa dober kup cunje, ki so komaj toliko vredna, kolikor se pl«ča krojaču, obrne naj se do
IVANA STIKAROFSKY v BRNU
24—17 (t tem Manchestru Avstrije) 24 — 8 Največja zaloga fafcriikega sukna, v vrednosti
'/, milijona gld. Da pojasnim velikost in zmožnost izjavljam, da moja roka zdruinje največe izvaianje sukna v Evropi, izdelovanje kamgarnov, potrebščin za krojače in veliko knjigoveznico le za lastne namene' Da se prepriča o vsom tem, prosim slavno občinstvo, da si, kadar mu prilika nn-neso, ogloda velikanske prostoro mojih proda-jaTnlc, kjer ima posla 150 ljudij.
Pošilja so lo po poštnem povzetju.
Dopisuje v nemžkem, madjarakntn, čnSkem, poljskom, italijanskem, francoskem in angleškem Jeziku.
La Filiale della Banca Union
TRIESTE
s' occupa di tuttc le operazioni di Banca
e Cambio - Valute, a) Accettn reraamenti in Coutn corrrnte, iihbonundo
PEH HANCONOTE:
PER NAPOfjKONI:
1		m	II	m
Podpisana ima ▼ zalogi naj razno vrst-£nejše trpežno krasno blago za ban* dera, baldahine, razno-barvene plaiče, kazule, pluvlale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje in sploh vso, kar so rabi v cerkvi pri službi božji. — Blagovolite se torej ozirati, prečast. gospodje, pri naročilih na vdovo-rojakiiijo ter ne podpirajte tujih tvrdk društev ali potujočih agentov. — izdelujem ročno in pošteno po najniži ceni ban-dera in drugo ohleko. Zagotavljajo torej hitro in najpoštonojfio postrežbo in najnižjo ceno, hvaležna bode podpisana 7.a najmanjša naročila. Najodličnnjsim spoStovanjem so priporoča	10—8
Ana Hofbauev, imejiteljica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani, Gledališke ulice št. 4.
DROGERIJA
tia debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-76 TRST	12~12 S
Corso, Piazza della Legna št., 1. Odlikovana tovarna čopičev. •*)
Veliku zaloga oljnatih barv, lastni izdelek,
Lak 7.a kočijo, z AngleSkega, iz Francije	>'
Nemčije itd. Velika zaloga liuih barv, (in	3
tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk	s
za parketo in pode.	o
MINERALNE VODE
iz najbulj znanih vrelcev kakor tudi romanj-nko žveplo za žvepljanje trt.
3 0 0 c. preav di 5 g ni I 2 %c. preav.di 20 g.n
3V.°/on » .,12 „ ; 2«/t.......40 ,.
J"/, „ a 4 mesi lisso	2% „ „ * „ 3 mesi
37. - * 8 „ „
Sulle lettere di versamento attualmente in circolaziono con dodici giorni di i.rcavviso il nnovo tasso d1 interesne ontra in vigore col 7 Maggio a. c.
In banco giro abbuonando il 2 »/4n/„ interesne anuuo sino a qualunque somma; proleva-zioni sino a flor. 2O,00 > — a vista verno ohfcque; importi niaggiori preavviflo avanti la Borsa — Conferma dei versainenti in apposito libretto.
Conteggia per tutti i versamenti fattl sino nllo 5 pom. /a raluta del med f sitno fjiorno.
Assnnie pci propri correntiati /' hicnaso dei conti di p azza, di ranibiali per Tr!et*t, Vienna, Budapeat ed nUri principali citth ; ritane a Uro aaieani per queste piazze, ed accordu nro la facoltA di domiciliare effetti prenuo In ma Irnutfi franco d' ogni spesa per essi.
Procnra poi propri clienti informazioni silil1 Interno e sull' Estero vorso il solo rimborso delle spese postali
b) S* incarica dali' aqnisto e della vendita di effetti publici, valute e d vine norichl del in-časno d'anaegni, cnmbiali e couponn, verno modi ca proovigione. u) Sconta cnmbiali dirntto e domieiliate a
condizioni oorrenti. d) Rilnscia asae^ni ed apre c rediti su tutte lo piazzo deli* Interno o deli' Estero a mo-diche condizioni. «■) Sorrenziona efletti e valute. f) Accorda ai propri committenti la facolt& di dopotitare olTetti d i qualsiasi apec.ie e ne c.ura gratis 1' incasso dei ooupotis alla sca-denza.
e lo obbligiizioni communali 4'/ della Prima Cassa pat iotica di risparmio di Buda-pest. In lettere di pegno 4V, e le obllgazioni coinunali 4'/, con premio dol 10"/,, dolla Kanca commereiale ungherese di Budapest, le ob- , bligazioni coinunali 4'/, e le obbligazioni 4®/0 con 10% di promio della Banca ip tecaria ungherese dl Budapost, lo lettere di pegno •*'/«"/.. de la Banca centralo austriaca di cre dito foiidiario, i lotti 3°/» e 2.a eini>.sione doli' Istituto di credito foiidiario nuntriaco, (Boden-credit) lu obligazioni 4% con lotteria (vincita principalo flor. 50.000) dolla Bnnca ipotocaria ungherese di l^udapost le lettere di pegno 4'",, dollo Slabilimento provinciale ipoteciirio deli' Austriu inferiore al corso di giornatii.	4—12
Grlena bol kašalj, hreputavica, promuklost nazefcl zadavlca, rora. zapala ustijuh itd. inogu ae u kratko vriome izliečiti riihljonjem NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PASTIOL1E PRENDIKI) 31 godina njajnega uspjeha što jih gotovi Prendini, lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Probdjenih kašljnd noćili, navadno jutranje hreputavieo i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponaiinjaju. Zato treba iivjek zahtjevati 1'reii-dinijeve sladkise (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis, Svaki komad tih Hladkisuh ima utisnuto na jednoj Strani „PaHtiglin", 11a drugoj „Premimi4.
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju ho u Prendinljevoj ljekarni u Trstu
(Karmarcia Prendini in Triesti*) i u slavnijih ljokarnah svieta.	26 -52




Lastnik pol. društvo „Edinost".
Isdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotlč.
Tiskarna Oolenr v Trstu.