MALE NOVICE.
lebajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 10 v. — Po pošti se liBt ne pošilja
Železnična zveza med Poljaki, Cehi in Jugoslovani.
Berolin—Bagdad: ta velika smernica gospo darskega imperializma je bil eden izmed odločilnih vzrokov svetovne vojne. Angleži so s& čutili ogro žene po nemški trgovini, s katero je bilo težko tekmovati. Ko je aemški gospodarski in politični vpliv skozi Malo Azijo vedno bolj prodiral po Me-zo jotaniji ter se tako vedno bližje pomikal kan gležki Indiji, je bila voj a a med Anglijo in Nesoči-jo neizogibna
Nemčija je poražena. Njen pon z mera tudi na gospodarskem poba biti populea. K tema je potrebno gospodarsko in-'prometno-st-dslo f&nie ?.a veznikov, kakor je poprej bjlo potrebno vojaško sodelovanje. Nedavno se je preučevalo veliko vpnžanje železniškega primeta med zavesniki pred ssnpiao francoskih parlamentarcev. Vsplava-la ie na površje velika ideja žeiezniške zveze Bordeaux—Oc eso, in sber Bordeaux-^Ligon— M lan— | Trst—Zagreb—Beograd—Odesa. Edino metì Beo I gradom in Odeso še ni zgrajena železnica Ta I ideja je našla veliko odobravanje.
Sodimo pa, da s to velikopotezno železniško zvezo še ne bi bilo doseženo to. kar se hoče do seči na gospodarskem polju proti Nemčiji, namreč njena popolna gospodarska izotizačija (osamljenost). To je najbolj in edino mogoče tako, da se napra vi zveza med severnimi, odnosno zapadnimi Sio vani in med Jugoslovani, zveza med Baltiškim in Jadranskim morjem. Popraviti in ujediniti bo treba železniške proge, ki vodijo od Gdanskega preko Poznanja, Galicije, Slovaške in Slovenske do Jadranskega morja in tako ustvariti veliko progo Gdansko—Varšava«—Krakov-—Bratislava (Požnn) — Maribor—Ljubljana—Trst Ker bi Čeho Slovaška segala do Bratislave, slovensko ozemlje pa do Sv Gotharta, gre za koridor za slovensko krajino, dolgo nad 100 km in široko kakšnih 80—100 km. Ta prelaz bi zagotovil zvezo med severnimi in južnimi Slovani.
Ta ideja se ni odklonila pri mirovni konfe renči, marveč je sedaj v razpravi. Član Cebo slo vaške narodne skopščine dr. Markovič se je te dni vrnil iz Pariza ter je sporočil na velikem zborovanja v Bratislavi, da se o tem mestu na mirovni konferenci ne bo več razpraljalo, k več-jema o tèm, da se čebo slovaške meje pomaknejo Še bolj proti jugu. Razpravljalo pa se bo o kori dora med Gt ho-slo raki in Slovenci ali vsaj o in tematizaciji železniške proge Bratislava—Reka. Jugoslovani se torej smemo zanesti na to, da bo
do zavezniki na konferenci v Pariza pritrdili tema le sklepu: veliki sovražnik Hamborg—Bagdad še da premagati ne samo s progo Bordeaux—Odesa, marveč edino le zajedno s progo Gdansko—Trst
Napad nemških tolp na Velikovec.
Velikovec, 20. februarja.
Včeraj zjutraj so se navalile nemško-ko-rol-ke tolpe na jugoslovanske postojanke pri Velikovcu. Nemci so kljub prem’rju zahrbno napadli naše prednje straže pri Dobrovi ia Vovbrah. Streljali so iz treh topov in kakili 8 strojnic id navadnih pušk na naše posto-jaake. Najsilnejši naval je bil na postojanke, kjer je postavljena naša artilerija Za to po stojanko se je vršil težek boj. Nemške tolpe so napadle cel daD. Na obeh straneh so žrteve,
Masno movies.
Italijani v Maribora. T« dni sta dospela dva .višja italijanska častnika v Maribor, da »proučita, razmere na severni meji Jugoslavije.« Pregledovala' sta naše vojašn ce in sta snoči v spremstva mestnega pove jnika podpolkovnika Zwirna obiskala Siege jevo gledališče. Izjavila sta, da hodijo po teh krajih amerikaneke, francoske in angleške komisije in zato imajo tudi Italijani pravico si ogledati tukajšnje razmere.
Prepoved izvoza živil iz Jugoslavije. Ministrski sdet v Belgrado je izdal odredbo, koja prepoveda-je vsak izvoz žive živine in s pic h vse vrste ljudske in živvlske hrane. Od slučaja do sločaja se dovoli izvoz v prijateljske dežele. Prepovedan» je tudi potnikom, ki obhajajo iz teritorija SHS, da vzamejo več živeža kot za tri dni seboj. — Dovoljujemo si vprašanje: Zakaj pa Ljubljana in Zagreb ne rešpekt»ata te odredbe centralne vlade? Ali je Nemška Avstrija mogoče nam prijateljska dežela? Dogodki na Kor iškem in na črti Špilje— Radgona govorijo jasno, da bi Jugoslavija za nemške zshrbtneže, ki poljubno kršijo premirje, Iti iz slepe narodne strasti uničujejo Slovencem ca Koroškem domove, j h popolnoma oropajo, prebivalce preganjajo in trpinčijo, ne smel* dovoliti ns praho moke, ue žličke masti ali dragih živil. Le na tak način, se kaznujejo hudobneži.
Tezno pri Maribora. Na tukajšnjem kolodvora se nahaja nekaj Nemcev, ki so veliki nasprotniki
Jugoslavije in mrzijo nas Slovence Mi Slovenci ae ne smemo ganit, ker nimamo zob* neg* z a top nika in je vse nradništvo v nemških rokah. Zak$j se taki ljodje ne odstranijo? Posebei pa moramo omeniti nekaj takih hujskačev. To so nradn ki: FJeker, Gofi. Hollek, Peiner in Lršiik; podnradni ki: Arnet, Plešberger, Lader er, Gačnik in prodaja lec moke Porndorfer; premikači: Potočnik, Coihter, iPrimetz, K'ipäteter, Flis in SagorSek. Vsi ti so po lairali podpise za NenSko Avstrijo ter se udeležili zadnje demonstracije na Glavnem trga. Voditelj vseh teh pa je uradnik Goč, kateri je hodam pri govaijal, naj se udeležijo demonstracij. Tudi Parn dorferja priporočamo, naj Slovence pri mira pasti. Če ne, bosta oba s Pleäbergem kmalu na *varnem«. Posebno pa Se moramo omeniti premikača Kli> Steterja in SagorÉeka. Ta dva sta todi zmirom ta dela za Nemce. Bila sta na ćela pri Štrajka in prva pri demonstraciji. Pobirala sta denar za nemške volitve. SagorSek, rojen Ptajčan, ne zna govorili nemSki, kriči pa le »Heil»! Mislimo, da bi bilo dobro, če bi ga poslali v NemSkO Avstrijo, da bi se tam naučil nemSki. Dokler se ti kričači ne od stranijo, tako dolgo ne bo mira.
Mariborski okrajni šolski svet je pri včerajšnji M ji £ a mesto odstavljenih nemških in i emčnrskih učiteljev mariborskih okoliških šolaj? imenoval same Slovence in Slovenke kct začasne voditelje in učitelje. Le proč z nemčnrattom!
Pri cmnreški posadki. Prekmurski Slovenec, ki je ušel iz madžarskega vjelmštva in se vrača do mov, nam piSe dne 15. t. m. iz Cmnreka: Že tretji dan čakam v Cmnreka. Proga proti Radgoni je, kakor veste, raztrgana. Danes jo že naši pionirji dragi dan popravljajo. Prve dni tega tedna bo skoro gotovo že vozil vlak. Prebivalstvo na levem brega Mare je popolnoma mirno in večina sploh ne ve, kako je sploh prišlo do ostro iti Vidi se, da je vsa krivda pripisovati hujskačem od severa. Kijob tema so nekateri Nemci v Cmnreka veliko pričakovali od komisije Pravijo, da ne samo, da niso ničesar dosegli, ampak Se slsbSe je. Pri naših četah je najboljše razpoloženje. MoStvo bi najraje sploh ta kaj ostalo. Sem vpraSal fante, kako jim gre. »Do bro. Zakaj bi rekli, da ne!« »Torej lačai nista?« »Ah, lakoto smo pastili aa italijanskem.« »Kaj. bi si pa Se želeli?« Ko bi perilo imeli, da bi se pre oblekli«. — »Da, dà,« so dragi potrdili, »perila nam Se najbolj manjka.« Vsi so dobre volje. Oni, ki niso v službi, Sale zbijajo, pojejq. Slišal sem, da je ogrska meja čisto prosta, kar bi mi zelo ugajalo. Iskren pozdrav!
Kondenheimov „Winkelpräsidium“ v Mariboru Se vedno delaje naprej. V njem sodeluje tndi bivši I. državni pravdnik Verderber. Deželna vlada v Ljubljani je o tem sicer že dolgo poučena a ni česar ne stori — Državni pravdnik dr. Dnhač je že odpotoval v Gradec.
Tovarnar mila Kerschbaumer v Melja je izje vil meseca oktobra, da za Jugoslavijo ne bo kuhal mila in da bo takoj odpotoval v NemSko Avstrijo. A mož si je premislil in Se naprej vari milo v Melja. Delavci pa morajo pri njem delati na dan po 10—18 or.	'	*
Nemčnrji vtihotapljajo v Nemško Avstrijo živila; 3ošti njaki W> scnagg je dobil dovoljenje, da sm& poslali na Danaj 1 vagon usnja. Nem?c pa j tem dovoljenjem ni bil zadovoljen temveč je siril med usnje tadi dokaj živil za NemSko Avstrijo: M ‘)ko Špeh, jajca itd. V Celja so slovenski železničarji prišli tema na sled in so nemSkemn vdetovarnar-ja odvzeli vse. Čadno je, da se je v Šoštanja tradii za nemčnrja Woschnagga celo mož, ki tega nikdar ne bi smel > foriti.
Vlaki na progi Špilje—Ljutomer vozijo zdaj zopet redno. Včeraj je po preteka treh tednov pri vozil zopet prvi osebni vlak v Ljutonrer in nazap v Maribor. Iz Maribora vozijo vlaki preko Spilja v Ljutomer ob 6.45 zjutraj in ob 1.10 opoldne.
Državno veže ne bo sklicano za dne 1, marca, temveč Se. le za dne 15 marca.' Tako poroča zagrebška »Narodna Politika«. Dvorana za zborova nje Se ni popolnoma pripravljena* ravnotako tndi ne stanovanja z» poslance
Sladkor za mariborski okraj. Okrajno glavarstvo« je lazposlalo pred dnevi sladkor za mesec februar. Občani naj zahtevajo od trgovcev, da jim izročijo-določeno količino sladkorja
Spomin na Napoleona v Maribpm. Na svojem potovanja skozi slovenske dežele na Danaj v je seni leta 1805 se jè mudil francoski cesar Naoo-leon Bonaparte tadi nekaj časa, baje 24 ur. v Ma ribom. On in njegovo spremstvo je bilo nastao te no v takratnem hotein »Lamm« na Koroški cesti# St 18 Imenovanega hotela sedaj ni več in j* dotična hiša zasebna last Schmidtove rodbine, ki še» sedaj shranjuje kot dragocen zaklad navaden di van, na katerem je sedel in počival francoski cesar Napoleon Bonaparte
Kavcije za vojne vjetnike. Pri mariborskem» okrajnem glavarstva, in menda tndi pri drngsn okrajnih glavarstvih je Se vedno naloženih nekaj) kavcij za vojne vjetnike. Položitelji teh kavcij se-zadnjikrat pozivajo, da do 1. marca 1919 dvignejo-' te kavcije, ker se sicer poSljejo likvidacijski komi siji v Ljubljano.
Mariborski dijaki priredijo v nedeljo, dne 28,
L m, v Hočah pri Maribora spevoigro v treh dejanjih: »Kovačev Sta lent.« Nastopi pa tndi moški pevski zbor. Ker je čisti dobiček namenjen mariborski dijaški kuhinji, se prosi za obilno adeležiO» od bliza in daleč. Začetek točno ob pol treh popoldne in pol sedmih zvečer. Glede oskrbe z jedilom in pijačo se priporoča novootvorjena gostil-* na» g Frangež. — Odbor.
V mestni tržnici na Glavnem trge se le vedno prav pridno nemSkutari. Včeraj nam je pripovedovala neka Slovenka, kako prodajalci celo* na vprašanja slovenskih «trank ozgovarjajo nem-* Ski, dasiravno visi nad njimi debelotiskan napis: »Tokij se govori izključno slovenski«. Če bo Stoto tako naprej, bo treba navesti imena tistih, ki/, naprej Svabčarijo.
Begunka-Slovenka, 22 let stara, znrožna slovenskega, italijanskega- in nemškega jezika, želi/ vstopiti v elnžbo za domača opravila, v knbinji, na vrta. za živali itd. Ponnlbe pod naslovom;:: »Begunka«-na npravnistvo »Straže«, Maribor.