Posamezna številka 12 vinarjev.
Slev. 161.
V LJUDIjflDl V H, 17. juliji) 1917.

Leto EV.
= Velja po pošti: =
za celo leto naprej .. K 30-— za tn mesec „ .. „ 2-50 za Nemčijo oeloletno. „ 34-— za ostalo Inozemstvo. „ 40-—
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej.. K 28*— za en mesec ,, .. K 2-30
V	upravi prejeman mesečno „ 2-—
= Sobotna izdaja: =
Za oelo leto.....K 7-—
za Nemčijo oeloletno. „ 9*— za ostalo Inozemstvo. „ 12 —
MT Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/III. Rokopisi bo ne vračajo; nefrenklrana pisma a-) ne == sprejemajo. — Uredniškoga telefona štev. 74. —
Inserati i i
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat .... po 30 t za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru.
Poslano: -j Enostolpna petitvrsta po 60 t
Izhaja vsak dan lzvzemšl ne« delje ln praznike, ob 5. nrl pop.
Redna latna priloga vozni red,
Fctlifičen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi uliol št. 6. - Račun poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511. bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Po kanclerjevem odstopu.
Silna, mogoče največja notranja duševna kriza, katero preboleva nemško ljudstvo ravno sedaj, je zahtevala prve svoje žrtve. Kancler je odstopil. Odstopali bodo pa še drugi vodilni možje, ki ne delujejo sicer na tako visokih mestih, kakor je kanclerstvo, ampak v tihih uradih pri bolj zaprtih vratih, katerih mogočen vpliv na vodstvo državne politike pa zato ni dosti manjši. Imenujejo se mnoga imena, znana in skoro neznana, ki naj spravijo nemško državno politiko zopet v potrebno ravnovesje. Komu se bo to posrečilo ali ne posrečilo, tega danes nihče ne ve, ker kriza, ki je sedaj izbruhnila s tako silo, ni od včeraj in tudi še ne bo kmalu končana. Taki pokreti, kakor je sedanji nemški, potrebujejo časa in zopet časa, da se razvijejo do konca. Pač pa lahko rečemo, da je izid krize že odločen in končni rezultat za nobenega pametnega človeka ni nobena tajnost več.
Notranjepolitična kriza v Nemčiji je že stara precej let. Klic po reformi volilne pravice za pruski deželni zbor ni nov. Odmeval je toliko glasneje, kolikor bolj je napredovalo število socialističnih glasov. Jun-kerstvo, ki o kaki reformi v svoji trdovrat-nosti ni hotelo nikdar nič slišati, je molčalo. Opiralo se je predvsem na vojaško moč in avtoriteto, ki naj ščiti državo ne samo pred vnanjimi, ampak še bolj skoro pred notranjimi sovražniki. Železna disciplina, ki vlada v pruski armadi, naj bi bila najboljša obramba konservativnih interesov. Prišlo je drugače. Svetovna vojna, ki ne dela razločka med vojaki v jarkih, je rodila pokret, katerega junkerstvo ni pričakovalo. Odkar je Scheidemann rekel, da tisti, ki prelivajo kri v bojih, ne marajo biti več državljani druge vrste, se je sprožil demokratični plaz, ki je danes zasul kancleria in utiral pot demokraciji. Ljudska armada ni ohranila junkerstva, ampak ravno nasprotno, zdrobila je njegovo moč in strla ni le posameznih oseb, ampak prevrgla je ves vladni zistem. Nemški listi pišejo, da poslej v Nemčiji ni mogoč nikdar več kancler, ki se ne ozira na parlamentarno večino in vsak poskus, upostaviti zope| stari zistem, bi utegnil postati katastrofalen.
Za trenotek je eno najvažnejših vprašanj, kako bo vplivala nemška križana mirovne poskuse. Znani so izreki vodilnih mož entente, da bi se dalo z demokratično Nemčijo vse drugače govoriti o miru, kakor z avtokratično. Mogoče so to in siični izreki gibanje v Nemčiji nekoliko pospešili. Nemške največje stranke so sprejele danes mirovno resolucijo, kjer pravijo, da branijo le svojo posest, da ne zahtevajo ne tujega ozemlja in nobenih odškodnin. Da ta resolucija nemškim kriča-čem, ki so mirovni politiki že toliko škodovali, ni posebno všeč, je jasno. Eno njihovih glasil (»Leipz. N. Nachrichten«) imenuje parlamentarce, ki so se izrekli za to resolucijo, naravnost »limonadarje«in resolucijo samo »Limonadeersatz«. Bolj demokratične stranke pa upajo, da bo napravila resolucija globok vtis na demokratične stranke v ententinih deželah, ker ne prihaja iz vladnih rok in ni delo v zadnjem času toliko zasmehovane »tajne« diplomacije, ampak ker je "> in resničen izraz mišljenja nemškega 'va in njegove miroljubnosti. Ne bora.1 ;ili, da ta argumentacija ne velja nič. Vprašanje je le. če bo držala in veljala dovolj! In mi odkrito rečemo, da nekoliko dvomimo.
Resolucija vsebuje res lepe besede in lepe nazore. Za te same se pa ne gre, ampak za celoten vti kakršnega bo napravila ta izjava na s ie dežele. Po dosedanjih izkušnjah p? kaže, da bo ostal tudi klic nemškega vnega zbora ravno tako glas vpijočega ščavi, kakor dosedanje mirovne ponudb lad. Ententa bo čisto gotovo smatrala tudi to resolucijo samo za izraz slabosti in onemoglosti, in v tem oziru imajo nemški aneksijonisti nekoliko prav. Mi se tu ne bomo spuščali v podrobno raziskovanje vprašanja, ali je nemška kriza, ki je z mirovno resolucijo tesno spojena, res izraz samo lastne nem- I
ške volje, kakor to trde Nemci, ali je nastala pod pritiskom entente in pod vplivom Wilsonovih idej, kakor to trde drugi. Mi konštatiramo samo velikanski razloček med nekdanjimi izjavami bivšega nemškega kanclerja o miru na podlagi vojne karte in med današnjo izjavo in smo mnenja, da bode ententino časopisje tudi ta poskus, priti do miru, izrabljali samo v poživitev svojih lastnih bojnih strank, kakor se je to zgodilo z dficembersko ponudbo in pa s poznejšimi izjavami na naslov Rusije. Ravno tako ne verjamemo, da bodo posvetovanja visokih nemških generalov z nemškimi parlamentarci ugodno vplivala na razpoloženje pri ententi. Rekli bodo gotovo, da je prišlo do resolucije pod vplivom dejstev, katere poznajo pri nas samo visoki vojaški dostojanstveniki, ki pa ne morejo biti posebno ugodna, če se odloči večina za toliko prijenljivost. Nam se zdi, da ne bomo dolgo čakali na slične sodbe v za-padnoevropskih listih, in to toliko manj, ker ententini državniki na demokratizacijo Nemčije ne bodo prej verjeli, dokler ne bo res i z v r š e n a. , ne samo obljubljena. Vsaj piše »Temps«: »Naj se Nemci le vdajajo iluzijam, kakor se hočejo, nas ne bodo premotili!« Taka pisava francoskega vladnega organa je značilna in ne obeta skorajšnjega miru. »Matin« pa pravi čisto hladno: nemški cesar ni napravil velikega koraka naprej s svojim ukazom, ker volitve niso med vojsko lahko izvedljive.
Zato se bo nemška kriza razvijala še dalje; tako kakor vojska.
Zasedanje nemškega državnega zbora. — Novi kancler.
Berlin, 16. julija. (Kor. ur.) Konvent seniorjev je sklenil, da se bo nemški državni zbor od 20. julija do srede septembra odgodil. V četrtek, dne 19. t. m., bo imel sejo.
Berlin, 16. julija. Včeraj sta bila pri posvetu državnega kanclerja z zastopniki strank desnice in narodnih liberalcev zopet navzoča Hindenburg in Ludendorff. Vsi udeleženci so izjavili svoje zadoščenje, ker je državni kancler jasno in smotreno govoril in ker popolnoma soglašajo kancler, Hindenburg in Ludendorff.
Napovedani govor novega nemškega kanclerja.
Berlin, 16. julija. (K. u.) Wolff javlja: Državni zbor bo imel sejo v četrtek 19. t. m. popoldne ob 3. uri. Uvodoma seje bo govoril državni kancler Michaelis. Na sporedu sta kreditna predloga in drugo branje proračunskega odseka. Proračunski odsek prej ne bo zboroval.
Pod tem naslovom piše »Edinost«:
Država je ustanovila veliko železniško podjetje (takozvane državne železnice) v prvi vrsti iz gospodarskih in ca tudi važnih vojaških vzrokov. Namen je bil osvoboditev od vpliva raznih zasebnih železniških družb, na drugi strani pa okrepitev državnih financ. Ves ta namen se je kolikor toliko posrečil in danes lahko rečemo, da je okoli 85 odstotkov vseh avstrijskih prog last države, ali pa od države jako odvisnih manjših delniških družb. Človek bi torej mislil, da vsaj pri tako važnem gospodarskem podjetju, ki je skupna last vseh narodov, najde tudi zadostno razumevanja vseh narodnostnih pravic, onih pravic, ki jih jamči državni temeljni zakon, torej zakon istega gospodarja! Kdor bi tako mislil, je v hudi zmoti.
Vodilno mesto vseh avstrijskih železnic je železniško ministrstvo, kaf" -ega voditelj je železniški minister, je :ovoren napram ljudstvo istotako kot kak žji uradnik. Ljudska zbornica odloča tudi z glasovanjem o zaupanju ali nezaupanju, delovanju in nehanju železniškega ministra. Videli smo, kako je v zadnjem času lepo od-frčal baron Forstncr s tega visokega mesta. In kdo ga je vrgel? Odnesel ga je val ljudske zbornice, ki je z veliko odločnostjo pokazala, da na vodilnem mestu državnega ministrstva ne trpi moža, ki je na skrajno brutalen način začel oonemčevati vse av-
strijsko železništvo od centrale pa doli do zadnje stražnice na kaki ponižni mali železnici. Saj to je bil tisti gospod, ki je uvel nemščino kot notranji službeni jezik. In to ne samo v službenem oziru, marveč jo je zahteval tudi v zasebnih pogovorih ne-nemških uradnikov. Ta je bil, ki je premeščal slovanske uradnike iz krajev njihovega naroda med trde Nemce, rušil s tem rodbinske in pa prijateljske vezi, samo da je ustrezal raznim »volksratom«, raznim nemškim organizacijam. Kaj ga je brigalo, ali živi naš uradnik v Ljubljani ali pa kje v Bukovini, samo da so se izpolnile želje posameznikov, ki so se istovetili z državo, ki so svoj narod proglašali za državni narod, četudi so vedeli popolnoma dobro, da 9 in pol milijonov Nemcev ne tvori večine proti 18 milijonom samih Slovanov, pač pa manjšino, 35 in pol tdstotka v vsej državi avstrijski. In ti so hoteli vladati vsem!
Jasno je samoposebi, da v ministrstvu prevladuje samo nemški duh; naših uradnikov je tako malo v centrali, da njihova beseda ali svet niti za atom ne spreminja položaja. Kako pa naj bi se ozirali na par uradnikov, ko pa se ne ozira nikdo na clve-tretjinsko večino v državi!
Zahtevamo, da postane železniško ministrstvo resnično strokovna centrala za železništvo, kamor spadajo strokovnjaki. Nameščajo naj se ljudje, ki se zavedajo svoje odgovornosti glede državnoželezniškega gospodarstva napram ljudstvu in državi, ki gledajo na vse narode s pravičnega stališča. Hočemo, kar nam gre!
Koliko bi lahko povedali razni uradniki, poduradniki in delavci! Menda bi obtožnica sploh ne imela konca. Premeščali so naše ljudi, ki so se izvenslužbeno, torej povsem kot ljudje in ne kot železničarji, posvetili narodnemu delu — mnogi le s tem, da so bili člani kakega narodnega društva. Da! Premeščali so jih v olomuško ravnateljstvo, na Dunaj in ne vemo kam še.
Obtožnica je dolga. Na vseh velikih in večjih postajah so načelniki Nemci, nič boljše ni v strojniški službi in drugje! Pa se izgovarjajo, da r.i slovenskih uradnikov! Poglejte med vojaške vrste, koliko jih je tam, ker jih ravnateljstvo ni osvobodilo iz znanih vzrokov! Slovenskih uradnikov je dovolj in bi jih bilo še mnogo več! Saj se že vsakdo brani iti k železnici. Ob takih zastrupljenih razmerah!
Ali naj gremo še nižje. Ne, bodi dovolj teh naštevanj! Le toliko pravimo: Čim nižje, tem slabše. Tako ne more in ne sme iti dalje! Vsaka sila rodi protisilo, vsak pritisk odpor. In ako nočejo doživeti tega, je potrebno, da se očisti ta Avgijev hlev dodobra enkrat za vselej, ne pa da bi se zopet pisalo naprej, kot je pri nas grajevred-na praksa.
Mož, ki zamenjal barona Forstnerja, je železniški strokovnjak, Bahnhans. Od njega naj zahtevajo naši poslanci na Dunaju, da se na vseh poljih odpravi to neznosno stanje naših železniških razmer, da ministrstvo pouči podrejene mu urade prav kategorično, kaj se sme in kaj ne! Ako že hočejo, da dajemo, kar je v naši moči, za domovino, naj nam dajo tudi ono, kar je našega, kar nam gre! Na naši zemlji hočemo imeti slovenske uradnike! Drugih ne potrebujemo, nismo jih klicali! Saj nismo mi radi uradnikov, pač pa oni radi nas. Ali jc Nemcem kaj ležeče na mirnem razvoju razmer, naj nas puste pri miru! Bomo že znali živeti po svoje; nočemo njihovih naukov.
Zaupamo svojim poslancem na Dunaju in vemo, da store vse, da se slednjič izsili red in pravica tudi v področju državnih žcleznic.
Slovencem blage volje vseh delov naše domovine, južnim Slovanom in vsem ostalim Slovanom pa kličemo: Naprej, ne puščajmo si nikdar in nikjer kratiti svojih pravic! Saj smo si jih priborili, če ne poprej, sedaj na bojiščih.
Vlagajte vse prošnje, listine in spioh vse v železniško stroko spadajoče stvari v slovenskem jeziku! Oni morajo odgovoriti! Naš jezik je ravno tako človeški, kot je nemški; in ni ne sramotno in ne predrzno, ako zahtevamo kaj v svojem jeziku.
Za odpravo mievskiu izkaznic.
V	seji dne 14. julija so vložili Hladnik, Jarc in Brenčič vprašanje na ministra za; prehrano, če je pripravljen odpraviti mlev« ske izkaznice, katere je deželna vlada zai Kranjsko vpeljala z razglasom z dne 3. ma« ja 1913, št. 13.743.
Interpelantje obširno izvajajo, da v! kmetskih občinah nimajo mesa na razpola-« go, navezani so samo na močnate jedi in na zelenjavo. Zato ni zadostno za delavce, ki težko delajo, množina 300 gramov na dan. Ako je na Ogrskem in na Hrvatskem dovoljeno na osebo 500 gramov, se mora ta množina tudi za naše kmečke ljudi določiti.
Ako bi obveljale mlevske izkaznice, bod o nastale silne težave in neprijetnosti. Pri županstvih bode treba naznaniti, koliko žita posamezni želi poslati v mlin. Županstvi bode poslalo naznanila c. kr. okr, glavarstvu in še le to bode izkaznico, katero dobi mlinar kot dokaz, da je dotičnik' opravičen toliko žita oddati v mletev. Na Kranjskem je veliko malih mlinov, ki le nekaj dni po dežju morejo mleti. Kmetovalci vedo za to in nosijo v mlin tedaj, ko je zadostno vode. Ako bode pa treba iskati na izkaznico okr. glavarstva, bode lahko najugodnejši čas potekel in zgodilo se bode, cla ne bodo imeli kruha in moke nc gospodar, ne od njega najeti delavci. Vsled tega se tudi poljska dela izvršila ne bodo. Lahko se strada za pečjo, toda težko de-lati dostikrat 16 do 20 ur in zraven še stradati, ni mogoče.
V	razglasu je tudi določeno, da bode moral sleherni vse žito, katero bode imel za en ali dva ali tri mesece dati v mlin, naenkrat prinesti ali pa pripeljati. Veliko je malih kmetovalcev, ki nimajo vozne živine. Kak o naj tak kmetovalec za 10 oseb, katere šteje njegova družina, prinese na svojem hrbtu žito v mlin, kolikor ga potrebuje recimo za dva meseca? Mnogo mlinov nima stop za ješprenj in pšeno. Kako bode mogoče potrebno žito poslati v dva mlina, če izda c. kr. okr. glavarstvo izkaznico samo za en mlin.
( Koliko dela bodo imele občine, ki so j že sedaj preobložene? Radi vsake izkaznice bode sleherni gospodar moral priti vsaj dvakrat v občinsko pisarno. Koliko potov, koliko zamude? In kolikrat bode prišel zaman?
Tudi bodo' okr, glavarstva težko to novo delo zmagovala, saj imajo že tako veliko več opravil, nego pred vojsko.
V	seji dne 10. julija je izjavil vodja poljedelskega ministrstva, da se bodeta potrudila z ministrom za prehrano težkoče, s katerimi bi sc produkcija obtežila, odpraviti. Tu je velika težkoča, ki ne bode samo obtežila produkcije, ampak jo dostikrat onemogočila, zato vprašajo ministra za prehrano, če je voljan razveljaviti razglas c. kr. deželne vlade v Ljubljani glede mlevskih izkaznic.
Frefl novimi Doji v vzhodni Galiciji.
Vojni poročevalci so poročali 16. t. m. z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana:
Bili so se, ko so Rusi prvič navalili na našo vzhodno gališko bojno črto, težki boji; zadnje dni pa ponehavajo. Na severu, na Podoljskem, grome le še topovi; pehota skoraj celi teden ni v velikem nastopala. Kljub temu bi pa tisti napačno sklepal, ki bi mislil, da so se boji tam že zaključili. Naši opazovalci so namreč do-znali, da sc sovražnik za bojno črto zelo živali no pripravlja na nove boje. Zanimivo je, ker Rusi skoraj vse čete zamenjavajo, ki so se že bile z nami. Ruski vojskovodje najbrže nočejo še enkrat goniti svojih polkov čez poljane na naskok čez mrtvece svojih čet in uvrščavajo zato povsod nove polke. Mrliči, kdo ve njih število, kdo jih je štel, leže v kupih nepoko-pani v visoki travi in v rži; čete strašno trpe po mrtvaškem smradu, ker dež pospešuje razpad trupel; prej je bilo pa strašno vroče.
Južno Dnjestra se je ustavil sunek-Rusov v prostoru pri Stanislavovu, in sicer ob Lomnici, Rusi so prišli že 1$, i, ffi, dfl
reke, ki je tu ni težavno prekoračiti. Ker smo umaknili našo bojno črto na z drevjem poraščene griče na zahodnem bregu Lomnice, smo zapustili začasno tudi Ka-lusz, ki leži v odprti, široki kotlini in ki bi ga mogli braniti le z velikimi žrtvami. Mesto, v katerem se je nahajalo središče etapskega prostora bojne črte pri Stanislavovu, smo izpraznili v najlepšem redu. Železnica Kalusz—Dolina je vozila do zadnjega trenutka. Prvi ruski oddelki so prišli v mesto po cesti iz Babina, ko so stale še naše čete v nasprotnem nižjem delu mesta pri kolodvoru.
Vneli so se krajni boji v vzhodnih in severnih delih mesta; našim se je posrečilo, da so sovražnika začasno iztisnili iz mesta. Ko smo kraj izpraznili, smo ga prepustili sovražniku. Sovražnik se od takrat skoraj na celi bojni črti ob Lomnici bori z nami. Posebno besne protinapade ■je izvajal na naše postojanke ob najspod-nejši Lomnici na široki planoti pri vasi Bludniki, kjer je prišel na zahodni breg. (Tam zdaj poizkuša, da bi zru|jl zvezo naše bojne črte s postojankami onstran Dnjestra, a dozdaj ni uspel. Ruski general Če-remisov tudi ni mogel prekoračiti c silo Dnjestra pri Haliču, da bi motil našo zvezo med Gnjilo Lipo in Narajovko. Obsežni gozdi med zbirališčem pri Stanislavovu in postojankami ob Lomnici zelo otežujejo sovražno prodiranje.
V prostoru južno od Kalusza, kjer gre naša bojna črta čez pokrajino od Novice do Lukve in skozi gozde ob cesti, ki vodi v Rozulno, nas ni sovražnik nikjer potisnil čez črto, ki smo si jo bili sami izbrali. Vsi sovražni napadi pri Kosmaczu so se dozdaj izjalovili. Sovražnikove tukajšnje priprave: zbira namreč pri Stanislavovu nove čete, kažejo, da operacije ruske sedme armade še niso zaključene. Počakati se pa še mora, če ne bomo mi s svojimi protiukrepi sovražnika občutljivo motili. V prvih dveh tednih sovražnik vsekakor ni dosegel tistega velikega uspeha, ki ga je pričakoval.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. julija. Uradno:
Odbili smo sunke sovražnih poizvedovalnih oddelkov v gozdnih Karpatih in južno Dnjestra. — Sicer nobenih posebnih dogodkov ne na vzhodu in ne na albanski bojni črti.
Načelnik generalnega štaba,
NEMŠKO URADNO POROČILO,
Berlin, 16. julija. Veliki glavni stan:
Med Vzhodnim morjem in Karpati so se živahnejše bojevali le pri Rigi in južno Dvinskega. — V gozdnih Karpatih smo pregnali več ruskih poizvedovalnih oddelkov. — Na rumunski nižini so zvečer močnejše streljali, — V delti Donave so bolgarske straže predvčerajšnjim s protisun-kom vrgle ruski presenetljiv napad.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 16. julija. Veliki glavni stan:
Na vzhodu ni bilo večjih bojev.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Ljudsko štetje v Galiciji.
Gališko namestništvo je radi aprovi-zacije izvedlo ljudsko štetje v Galiciji. Šteli so brez izjeme osebe tudi v begunskih in ujetniških taborih. Našteli so 5,608.083 oseb. Leta 1913. je imela Galicija 8,211.000 prebivalcev,
» # •
Finska in Ukrajina,
Petrograd, 14. julija. (K. u.) Agentura: Mogoč je kompromis, ki bo upošteval finske zahteve in jih tako rešil, da ne bo potrebno nastopa z revolucijo, kakršno jc nameraval deželni zbor, ki je nameraval razglasiti samoupravo Finske.
Petrograd, 15. julija, (K. u.) Agentura: Proti umetnim stremljenjem, da bi odtrgali Ukrajino, se vedno odločnejše nastopa. V mestu Bronislav in Podoljskem so prebivalci večinoma Rusini, razgnali krajni ukrajinski kongres. Delavski in vojaški svet v mestu Gajsinsk je pograjal ukrajinski pokret. Rusinski kmetje splošno ne simpa-tujejo separatističnim pokretom,
Curih, 16. julija. Kijevski listi poročajo: Kijevski ukrajinski narodni svet je izjavil, da so izčrpana vsa sredstva, da bi se z začasno vlado v Petrogradu sporazumeli glede na vprašanje ukrajinske samouprave. Ukrajinci bodo v bodoče priznavali le narodni svet za svojo najvišjo oblast.
Krvava pobuna v Helsingforsu.
Helsingfors. 15. julija. (K. u.) Agentura: Deželni zbor je v seji podoči z večino glasov sprejel zakonski načrt o občinski preosnovi. Vsled razburjenja, ki je nastala med prebivalstvom vsled razprave o osem-urnem delavniku in o občinski preosnovi, so se tu včeraj krvavo stepli. Ubitih jc bilo sedem delavcev.
Rusija — federativna republika. London, 15. julija. (Kor. ur.) Rcuter
javlja iz Pctrograda: Vojni minister Kerenskij ie v nagovoru na ukraiinske kmete
v Kijevu napovedal ustanovitev federalistične ruske ' ke.
Prodaja zemljišč na Ruskem prepovedana,
Petrograd, 15. julija. (Havas.) Polje-" delski in pravosodni minister sta vladi predložila zakonski načrt, ki prepoveduje prodajo zemljišč, če ni od poljedelskega ministrstva dovoljena.
Napadi llallanov pri ]ami]aD.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. julija. Uradno:
Pri Jamljah se je izjalovilo več italijanskih delnih napadov.
Načelnik generalnega štaba.
L^-alski boji ob Soči.
Rim, 16. julija. (K. u.) »Agenzia Štefani« poroča: V zadnjih dneh je bilo število in silovitost sovražnih letalcev večja. Tudi je bilo sovražno zračno delovanje označeno z novimi metodami. Avstrijci skušajo čez naše črte spraviti patrulje, ki so sestavljene iz opazovlnih in fotografujočih aparatov kakor tudi iz vodilnih in varnostnih letal. Te zračne patrulje nalete vsled obrambnega ognja specijalnih baterij in napadov naših letalskih skupin na najhujšo oviro pri izvrševanju njihovih nalog.
Veliki mojster italijanskih framasonov odstopil,
Lugano, 16. julija. (K. u.) Veliki mojster italijanskih framasonov Ferrari je odstopil. Piše. da je odstopil, ker ne pozna njegov osebni in italijansko-framasonski program nobenih meja. Presenetilo in razjarilo ga jc, ker ker francoski framasoni niso hoteli dovolj popraviti svojih objav. Odstop Ferrarija so sprejeli, italijanski framasoni niso odobrili sklepov pariškega fra-masonskega kongresa in so še izjavili, da svojega vojnega programa ne izpremene.
Naši bralni pomorsM napadli Derno v
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. julija. Uradno:
Naš podmorski čoln, poveljeval m", je linijski ladjini poročnik pl. Trapp, je dne 8. t. m. z dobrim uspehom obstreljeval eno uro vojaške naprave v Derni (severna Afrika). Ogenj sovražnih obrežnih baterij ni u?p?5.
Poveljstvo mornarice.
a	*	*
Derna. leži v Tripolisu ob Sredozemskem morju, jugozahodno Krete.
pline, Kralj in kraljica sta se sestala 10. julija s Poincarejem; 12. t. m. je pa sprejel kralj generale Franchet, D' Eperci in Pe-tain.
Poincare pred odstopom?
Geni, 16. julija. Predsedniška kriza na Francoskem se poostruje. Trdi se, da bo Poincard odstopil in da postane najbrže predsednik francoske republike bivši gene-ralissimus Joffre.
Ameriški municijski inženirji na Francoskem.
Iz Ženeve poročajo: Po poročilih francoskih listov so Združene države dale Franciji na razpolago veliko število inženirjev za izdelavo municije. Ustanovile so tudi več municijskih tvornic na Francoskem.
Aretacije v Parizu.
Lugano, 16. julija. Listi poročajo iz Pariza: Pariški policijski prefekt je pariškemu mestnemu svetu sporočil, da je bilo v okolici kolodvorov izvršenih 1224 aretacij sumljivih inozemskih oseb; po večini so krošnjarji iz Italije, dalje vlačuge. Zaprli so tudi več urednikov lista »Libertaire«, ki je pisal v mirovnem smislu.
Slaba tolažba Londončanov.
London, 14. (K. u.) Reuter: Odposlanci londonskih volilnih okrajev so zahtevali od Lloyda Georgeja boljšo obrambo Londona proti zračnim napadom, Lloyd George je odgovoril, da mora vlada skrbeti predvsem za varnost vojakov na bojišču in da iih mora preskrbeti z letali.
notranjemu sovražniku. Ne stremimo za osvojitvami. Menim, da je najboljše, ako to odločno izjavo, kot smo jo ravnokar čuli, na pristojno mesto naslovimo. In sicer mislim tu na vlado, odkoder je prišlo zlo. V tej adresi hočemo napovedati vladi boj, hočemo povedati da nas mora vlada poslušati.	i;
Praga, 16. julija. Resolucija, v kateri je zavzelo zborovanje češko-nemških zaupnikov soglasno svoje stališče, se glasi:
Bo gari v volni.
BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 15. julija. Uradno: Po besnem ognju s topovi je poizkušal oddelek sovraž, pehote prodirati proti naši postojanki zahodno Doiranskega jezera, a smo ga razkropili, ker smo ga obstreljevali z bombami.
Sofija, 15. julija. Uradno: Vzhodno Tulče so streljali s topovi in ogenj pehote.
Boji m zioiiii.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. julija. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča R u -perta Bavarskega,
Angleži so včeraj zjutraj trikrat napadli, da zopet pridobe postojanko, ki so jo izgubili pri Lombartzyde. Vselej smo jih s krvavimi izgubami za nje odbili. — Podnevi zmerni ogenj je narasel zvečer tako na obali, kakor tudi od Ysera do Lysa, do močnega topniškega boja, ki se je tudi ponoči živahno bil. — Od prekopa La Bas-see do južnega brega Scarpe so v zadnjih dnevnih urah močnejše streljali.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Močne angleške poizvedovalne oddelke smo vrgli severnozahodno Lensa in pri Fresnoy. Francozi so besno, a brez uspeha napadali postojanke, ki smo jim jih bili vzeli južno Courtecona. Tam kakor tudi pri izjalovljenih napadih južno sela La Bo-velle so imeli težke izgube. Tudi severno-vzhodno od Sillery v dolini Vosle se je izjalovil sovražni sunek. — V zahodni Cbam-pagni so stali nekateri naši prednji jarki v sovražnih rokah, ko so se končali boji ponoči, Na Visoki gori zvečer zopet vzetih jarkov nismo mogli trajno držati, a na Pohl gori smo z besnim bojem moža z možem zopet dosegli naše stare črte. — Več ujetnikov in nekaj strojnih pušk smo z rbeh bojišč privedli. — S kratkim odmorom ponoči se nadaljuje boj na zahodnem bregu Moze.
Med Mozo in Mozeljo so močnejše streljali tam, kjer so naši poizvedovale! 14. t. m, vdrli pri Remenauville, ujeli veliko sovražnikov in dosegli lep uspeh.
NEMŠKO URADNO PORODILO.
Berlin, 16. julija. Veliki glavni, stan:
Na zahodu so na več mestih živahno streljali.
Prvi generalni kvari rni mojster pl. Ludenc1 'f.
Angleški kralj in kraljica na bojišču.
Pariz, 15. julija. (K. u.) »Agence Havas« javlja: Angleški kralj in kraljica sta se mudila od 3. do 14. julija na angleški bojni črti. Kralj je obiskal strelske jarke, mudil se je nekaj ur pri portugalskih četah in ie bil navzoč, ko so pihali dušljive V
BVT
Grckaai.erjev mandat in drugi izpraznjeni mandati.
Dunaj, 15. julija.
Poslanci Stanek, Udržal in Vanek so imeli danes v imenu Češkega svaza razgovor s predsednikom poslanske zbornice dr. Grofiom. Naprosili so ga, da bi dosegel čimprej, da se izvedejo dopolnilne volitve za iz kakega koli vzroka ugasle ali vsled smrti izpraznjene mandate. Posebno so še opozorili predsednika na zadevo mandatov Grafenauer, Burival in Markov.
Predsednik dr. Grofi je obljubil, koj posredovati pri vladi glede vprašanja dopolnilnih volitev. Glede mandatov Grafenauer, Burival in Markov pa je izjavil, da je zanj vsa zadeva rešena s proglasitvijo starostnega predsednika v prvi seji zbornice, da so ti mandati ugasli.
Poslanca Stanek in Vanek sta se oglasila nato pri ministrskem predsedniku. Ministrski predsednik dr. pl. Seidler je obljubil želje Češkega svaza upoštevati. Izjavil je, da bo še pred jesenjo razpisal volitve za izpraznjene in ugasle mandate. Seveda bi se morale vršiti volitve na podlagi načela status quo kompromisno in brez boja med strankami. Tudi tozadevno je obljubil ministrski predsednik zastaviti svoj vpliv pri strankah.
Izjava ministrskega predsednika o ustavi in Čehi.
»Narodni Losty« poročajo z Dunaja dne 15, t. m.: Včeraj se je sestal ustavni odsek Češkega svaza pod predsedstvom dr. Hrubana k posvetovanju. Posvetovanje je bilo izredno dolgo. Udeležili so se ga poslanci: dr. Hiibschmann, Stanek, dr. To-bolka, Tusar, Udržal, Vanek in dr, Zahrad-nik. Razpravljalo se je o stališču, kakršnega naj zavzamejo češki poslanci nasproti izjavi ministrskega predsednika dr. pl. Sei-dlerja, kot jo je podal včeraj v ustavnem odseku poslanske zbornice. Sklenilo se je stopiti v neposreden stik z Narodnim odborom v Pragi.
Češki Nemci napovedujejo boj Slovanom in vladi,
Praga, 16, julija. Včeraj se jc vršilo tu zborovanje zaupnikov čeških Nemcev. Poslanec Pacher je poročal o svoji avdijenci pri cesarju. Izjavil je, da stojita cesar in vlada na stališču, da je izvedba notranje narodne samoodločbe in samouprave naj-pripravnejša pot za uresničenje preureditve notranjih razmer. Poslanec Pacher je naglašal, da je poročal cesarju o vseh podrobnostih, predvsem, da je narodna avtonomija za Češko popolnoma predelana in pojasnjena. Čaka samo na redigiranje, Cesar je sledil tem izvajanjem s pozornostjo in jih je vzel na znanje.
Član gosposke zbornice grof Oswald Thun (znani sramotilec Slovanov v gosposki zbornici. Op. ur.) jc med drugim izvajal: Tudi mi Nemci v Avstriji se moramo bojevati proti sovražniku, in sicer . proti
Zato izrazamo vlntti najodločnej-šo nezaupnico. Pod nobenimi pogoji ne mon remo dovoliti, da bi dobila v roko sedanja vlada vodstvo preureditve notranjih držav-i nih razmer. Zahtevamo neomejeno samo-odločevalno pravico za nemško Češko v, okvirju avstrijske enotne države na temelju nemškega državnega jezika. In na tej podlagi tvorbo nemškega, narodno zaokroženega upravnega ozemlja dežele Češko-: nemške s posebnim deželnim zborom, de-« želnim odborom in razdelitvijo okrožij* Taki češki državnopravni obliki, naj bo tako ali tako zgrajena, se ne bomo nikdar podredili. Nikakor nočemo čakati na izpol-t nitev naših zahtev, ki naj nas končno opro-ste od neznosnega češkega vodilnega nadU vladja. V svesti svoje moči smo odločeni, iti do skrajnosti in bomo ta stremljenja z vsemi sr.edstvi vedno pobijali. V tem srni* slu pozdravljamo združitev češko-nemških članov gosposke zbornice in poslanske zbornice kot znak edinosti. Zmaga mora biti naša, če bomo edini.«
Nemški radikalci obvladali nemško-nacionalno zvezo.
Dunaj, 16. julija. Nemška nacionalna zveza je izvolila 12 članski odsek, ki naj bi zavzel stališče nasproti zahtevam nemških radikalcev. Odsek je sklenil predlagati ple-numu kluba z 10 glasovi proti 2 sledeče temeljne točke glede posvetovanj o pre-membi ustave:
1. Enotnost države, odcepitev Galicije' in določitev nemškega državnega jezika; 2. V okvirju posameznih dežel narodna av-. tonomija domačega prebivalstva v narod-i no zaokroženih ozemljih; 3. Razširjenje vor lilne pravice za avtonomne ureditve v državi na podlaga varstva narodne avtono^ mije v svrho obrambe ljudskih koristi posameznih plemen.
Nemški radikalci so zmagali. Danes strašijo Nemci zopet s svojimi »vsenem-i škimi predpogoji«, samo da so jim dali ne-< koliko bolj pisan kroj.
Skupno posvetovanje slovanskih strank.
Dunaj, 16. julija. Včeraj se je vršilo pO seji poslaniške zbornice skupno posvetovat nje zastopnikov Jugoslovanskega kluba, Češkega svaza in Ukrajinske parlamentarne zvez o skupnem nadaljnem postopanj« za bodočnost.
Za osvoboditev zaprtih poslancev Marko« va in Kuriloviča.
Dunaj, 16. julija. Zastopnika češkega svaza Stanek in Tusar sta posredovala včeraj pri merodajnih oblastih v svrho osvqr boditve še vedno zaprtih poslancev Markova in Kuriloviča.
Poljaki pri Czerninu.
Dunaj, 16. julija. Predsedništvo Poljskega kola se je posvetovalo danes o zunanjem položaju. Zvečer je sprejel poljske zastopnike zunanji minister grof Czernin,
Črtana odredba glede spremembe sedežev odvetnikov,
Dunaj, 17. julija. (K. u.) »Wiener Ztg.« priobčuje odlok celokupnega ministrstva, na podlagi katerega je razveljavljena na podlagi tozadevnega sklepa posl. zbornice cesarska naredba glede spremembe sedežev odvetnikov.
Združitev poljskega radikalnega krila.
Poljski poslanci, ki stoje na stališču najodločnejše opozicije proti vladi in zahtevajo najradikalnejšo izpolnitev vseh poljskih narodnih zahtev, so se tudi for-melno združili. Ost je obrnjena proti konservativcem. Glasilo najmočnejšega radikalnega krila v Poljskem kolu ljudske stranke »Piast« poroča pod naslovom »Ustanovitev medstrankarske zveze«;
»Stoječ brezpogojno na temelju sklepa na zborovanju poljskih državnih želnih poslancev dne 28. maja 19 i svrho realizacije lega sklepa sklenile sledeče poljske stranke: Poljska ljudska stranka, Narodno-demokratična stranka in Stranka narodnega združenja osnovati na podlagi medsebojnega sporazumljenja dne 25. junija in 2. ter 9. julija medstrankarsko zvezo. Namen te zveze je enotnost in konsolidiranje splošne poljske politike in sicer tako med narodom kakor v parlamentarnem zastopstvu. V prvi vrsti mora zveza delati na to, da ne podredijo v tem zgodovinskem trenutku splošnemu poljskemu cilju vsa druga stremljenja in koristi.«
Ta dogodek pomeni, da je postala
protinemška poljska politika močnejša. • # •
Volilna preosnova se na Ogrskem brezpogojno izvede.
Budimpešta, 16, julija. Iz Szegvara se javlja: Državni podtajnik, mejni grof Palla-vicini, je na shodu volilcev izjavil, da bo nova vlada v vseh okolnostih izvedla volilno preosnovo, a kabinet bo tudi nastopal za mir med narodi. Če bi bila opozicija proti volilni preosnovi premočna, bodo po-slaniško zbornico brezpogojno razpustili.
Ženska volilna pravica na Ogrskem,
Budimpešta, 16. julija. Poroča se, da namerava vlada podeliti volilno pravico tudi onim ženam, ki imajo gotovo šplsko izobrazbo ali ki se z delom same vzdržujejo.
Dnevne novice.
+ Za vojaške domove. Odbor »Katoliškega tiskovnega društva« v Ljubljani je v svoji seji seji dne 9, julija odločil svoto 1000 K za vojaški dom, ki naj ima ime »Domoljubov dom«.
—	Srebrni jubilej. Kakor zvemo, je č, g, Matija Karba te dni dopolnil 25 let, odkar je bil nastopil službo župnika v Zre-čah. On je zvest sotrudnik pri našem listu ves čas njegovega obstanka, Bog živi ve-lezaslužnega g. jubilanta še dolgo vrsto zdravih, srečnih let!
+ Duhovniške vesti. Dne 12. t. m. je bil kanonično umeščen na župnijo Vreme č. g. Mirko Rodič, ekspozit v Nadanjem selu. Podeljena je župnija Krašnja č. gosp. Adolfu Knol, župnemu upravitelju istotam.
—	K smrti polkovnega zdravnika 17, pešpolka dr. Janko Praznika se nam piše: Dne 10, julija je umrl v vojni bolnici pol-kovni zdravnik 17. pešpolka dr. Janko Praznik, V petek, dne 6, julija je bil še zdrav in vesel, ponoči so ga napadle bolečine v glavi, v soboto je bil že v nezavesti. Zdravniki so konštatirali vnetje možganske mrene, V nedeljo se mu je obrnilo na bolje, tako da so ga z avtomobilom mogli odpeljati v vojno bolnišnico. Ko sem se od njega poslavljal, sem mislil, da ga, če ne po par tednih, pa vsaj čez več mesecev srečam zdravega. Danes pa smo dobili te-lefonično vest, da je mrtev. Ž njim je padel zopet eden najboljših v zgodnji grob. Tudi on je žrtev zadnje laške ofenzive. Skozi 3 tedne je bil noč in dan na nogah in je pomagal ranjencem, ki so se stekali od raznih strani na njegovem obvezovališču, — Od začetka vojske je bil na bojišču in ves čas pri polkih, nad 27 mesecev pri 17, pešpolku. Skoraj polovica kranjskih vojakov ga pozna in prepričan sem, da ga bodo ohranili vse življenje v hvaležnem spo- j minu. Imel je res zlato in ljubezni polno j srce za vojake-trpine. Kolikim, celo težko J ranjenim, je priigral njegov zdravi humor ! v največjih bolečinah smehljaj na ustnice. Koliko tisočev jih je, ki so šli tekom te strašne vojske skozi njegove roke, a ravno toliko tisočev jih je, ki bodo pred Bogom pričali zanj. — 14. julija je mislil iti na dopust, sedaj je odšel na večni praznik')! po življenja polnem trudu in delu. Kakor bodo njegovi dragi, ki so s hrepenenjem čakali nanj, ostrmeli, ko bodo čitali te vrstice. Tudi nam, ki smo skozi tri leta živeli
ž njim v najožjem prijateljstvu, je hudo, hudo ob odprtem grobu, tožimo za možern-poštenjakom. Kranjske matere pa, ki imate svoje sinove pri 17. pešpolku, ste dolžne moliti za dušo pokojnikovo.
Na bojišču, 10. julija 1917.
Dr. Kulovec.
— Na rumunskem bojišču odlikovani Slovenci. Z hrabrostno svetinjo srebrno I. vrste je bil odlikovan: četovodja Temelj Andrej, s sreb. hrabrostno svetinjo II. vrste četovodja Debelak Ivan, četovodja Ga-šperšič Pavel, z bronasto: četovodja Wink-ler Jos., desetnik Gorjanec Ivan, desetnik Plim Rudolf, tit. desetnik Zavernik Jurij pijonirji: Zupančič Alojzij, Borštnar Henrik, Milhberger Anton, Angel Franc, Wei-kselbraun Simon, Gradišnik Konrad, Ko-stevšek Mihael, Novoselc Anton, Žnidar-šič Josip, Grom Franc, Dornhofer Anton, Čuček Franc, Beznik Valentin, Brenčur Karol, Breg Avgust. Ob enem Vam pošiljajo bralcem »Slovenca« v domovino nebroj bojnih pozdravov.
Odlikovanja pri 28. poljskem topniškem polku. Bronasto hrabrostno svetinio
so dobili: desetnika Rosulnik Lorenc, Novak Ferdinand, predmojstra Molek Franc in Gratzer Franc, topničarji Senegačnik Ivan, Roth Josip, Budak Peter, Lakner Jakob, Krašovec Anton, Novak Anton, Fe-konja Josip in Jordan Matija.
—	Odlikovani bosenski časnikarji. Vojni križ za civilne zasluge 2. vrste je cesar podelil glavnemu uredniku »Hrvatskega Dnevnika« svetnemu duhovniku Ambrožu Benkoviču, profesorju na rimo-kato-liškem učilišču v osrednjem semenišču v Sarajevu o. Antonu Puntigam, glavnemu uredniku »Bosnische Post« Izidorju Stein-hard in izdajatelju »Sarajevocr Tagblatta« Gregoriju Benisch,
—	Umrl je na Krupi župnije Semič dne 15. t. m. po daljšem bolehanju Valentin Malnarič, mizar in slikar, 75 let star, znan po celi Belikrajini in še dalje po svojem delu po cerkvah in župniščih. Priporoča se v molitev.
—	Iz seje deželnega šolskega sveta. Provizorična učiteljica na mestni slovenski dekliški šoli v Ljubljani Albina Svetek je imenovana za definitivno učiteljico na mestni nemški dekliški šoli v Ljubljani. Stalno je nastavljen pomožni učitelj Vaclav Skube v Preloki. Začasno sta vpokojena učitelj Henrik vitez Turzansky v Koprivni-ku in učiteljica Hermina Sirnik na Breznici. Sklenila se je podelitev učiteljskega mesta v Domžalah in storili so se sklepi glede ureditve šolskega obiska otrok, ki se vpo-rabljajo za kmetijska dela. „
—	Za rektorja nn živinozdravniški visoki šoli na Dunaju je bil za 1. 1917/18 izvoljen profesor dr. Rudolf Hartl.
—	Razpuščen občinski zastop. Na-mestništvo je radi nesklepčnosti razpustilo občinski odbor v Iljašovcih, okraj Ljutomer, in poverilo vodstvo občinskih poslov županu Matiji Slekovcu.
—	Samoumor graškega restavraterja, V Gradcu se je ustrelil restavrater Mat. Buchmaier. Bil je predsednik graške gostilniške zadruge, star 50 let. Včeraj bi imel iti kot korporal v vojarko pisarniško službo, kar je 501etnega moža silno potrlo.
—	Umrl je v Celovcu podpolkovnik v pok, Karel van de Castel,
—	Promet blagovnih vzorcev je v bodoče odprt tudi na vojnopoštne urade štev, 136, 293, 439, 454; nasprotno zaprt pa na vojnopoštne urade štev. 175, 183, 184, 268, 269, 298, 344, 427 in 436.
—	Umor na polju. Posestnik Franc Skogla v Zagrebu je šel ponoči na svojo njivo na stražo, ker so mu tatovi vedno kradli krompir. Tatovi pa so ga napadli in mu je nekdo izmed njih porinil nož naravnost v srce. Bil je takoj mrtev. Policija zasleduje zločince.
—	Mož in žena utonila v Savi. Gledališki krojač Štefan Orel in njegova žena sta se šla kopat v Savo, kjer sta se zabavala z neko desko, ki jo je prinesla voda. Pri tem pa sta oba zašla v vrtinec, ter sta utonila, Ženo so že potegnili iz Save, moža pa se rnso našli. Oba sta iz Zagreba.
Pogrešani vojaki. Desetnik Fran Medved, M. W. Batt. 6/43, Feldpost išče Jožefa Rutar, ki je služil pri 2. strelskem polku, 12 komp., 2. vod, ter je z pohodnim bataljonom odšel na fronto.
—	Najbogatejši trgovec z žitom v Ba-ški na Ogrskem, ogrski Srb Lazar Dung-jerski je umrl v starosti 82 let.
LlubljonsKe mm
lj Nadvojvoda Leopold Salvator v ur-šulinskem samostanu v Ljubljani. V ponedeljek popoldne, dne 9. julija je Njegova cesarska in kraljeva Visokost gospod nadvojvoda Leopold Salvator v spremstvu prejasnega gospoda princa Avgusta pl. Lobkowitz, generalnega adjutanta Njegovega Veličanstva, gospoda deželnega predsednika grofa Henrika Attems, c. in kr. generalnega štabnega zdravnika dr. Ed-munda Geduldigerja in obeh zdravnikov j tukajšnje bolnice, dr. Friderika Fanti, c. ! in kr. štabnega zdravnika in dr. Sigfrida : Hojtasch, c. in kr. polkovnega zdravnika, posetil bolnike in ranjence v uršulinski rezervni bolnici. Pri vhodu so Njegovo cesarsko in kraljevo Visokost sprejele in pozdravile gospa provincijalna in gospa lokalna prednica in gospe ravnateljici notranje in zunanje šole uršulink. Visoki gospod je z zanimanjem poizvedoval o šoli, o številu redovnic, gojenk in učenk. V bolnici je prijazno nagovoril gdč. strežkinje in sočutno izpraševal bolnike, koliko časa že služijo v vojski, kje so se bojevali, kako in koliko časa so bolni, odkod so, pri katerem polku služijo. Ves vesel je vzkliknil, ko je našel med bolniki mladega fanta 18. polka: »To je moj regiment!« Sploh je bilo videti, da so mu mladi bojevniki po-! sebno pri srcu, vsakega je nagovoril. Gospod nadvojvoda je govoril večjidel hrvaško, kar zna dobro, — oziroma slovensko s hrvaškim akcentom, ker je slučaj hotel, da je v pretežnem številu nagovarjal Slovane. Nazadnje je dostavil, da se bolnikom pri nunah dobro godi, da imajo lepe zračne sobe. Ko so se pri odhodu še nekatere redovnice poklonile visokemu gospodu, je lobrohotno vprašal goriško uršulinko-be-
gunko, če je bila v Gorici še ob vojskinih napadih in kje so druge sestre. Prisrčno se je Njegova cesarska in kraljeva Visokost zahvalil gospe prednici za vse, kar stori samostan ranjencem in bolnikom, vsem navzočim sestram podal desnico in zapustil samostan, ki hrani neprisiljeno ljubeznivost in prijaznost visokega gosta v trajnem spominu.
lj Večina trgovcev z živili zapira svoje trgovine že ob 7. uri zvečer, vkljub temu, da jim dovoljuje zakon, da jih imajo odprte do 8. ure. Da se doseže enotnost in ker res ni potrebe, da so trgovine tako dolgo odprte, ker si ljudstvo lahko nabavi potrebščine do 7. ure, priporoča gremij svojim članom, da zapirajo trgovine ob 7. uri zvečer tudi oni trgovci z živili, ki so imeli odprto do 8. ure zvečer.
lj Umrli so v Ljubljani: Ferdinand Moraš, štabni narednik. — Fran Pogačnik, bivši slikar, hiralec, 73 let. — Alojzij Ter-ček, bivši delavec električne cestne železnice, 18 let. — Marjana Markovič, kuharica, 50 let.
lj Iz ruskega ujetništva se je oglasil Fran Potokar iz Ljubljane; njegov naslov: F. P. stan. Žmerinka, Podoljska gub, pred-uvozni mag. voj. dokačka, Rusija.
lj Častno svetinjo za 40letno zvesto službovanje je prejela služkinja Marija Merkušič v Ljubljani.
Iz ruskega ujetništva se je vrnil kot invalid nadporočnik črnovoj. okraj. pov. Ljubljana Ivan Schaffer.
lj Peki se vabijo, da pridejo v sredo 18. julija ob 9. uri po moko v mestno posvetovalnico.
lj Odlikovanje. Poročnik 2. gor. strel, polka dr. Rihard Krisch, avskultant v Ljubljani, je dobil ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči.
lj Orgljarska šola v Ljubljani. Ceciliji-no društvo za ljubljansko škofijo namerava letos jeseni zopet otvoriti orgljarsko šolo, če se priglasi primerno število učencev. Tisti prejšnji učenci, ki bi hoteli oziroma mogli svoje učenje nadaljevati, kakor tudi vsi tisti, ki žele nanovo stopiti v orgljarsko šolo, naj se šolskemu vodstvu (Pred škofijo 12, I, nadstropje) prijavijo do 15. avgusta. Po številu priglasitev bo mogoče izprevideti, ali se izplača s šolo začeti ali ne. V pozitivnem slučaju bomo vse nadaljno potrebno pozneje pravočasno objavili.
lj Pustošenja v šišenskih gozdovih. V
zadnjem času se je pričelo pustošenje gozdov nad Šiško kar na debelo. Pasejo se črede kar vse navprek, žanje se trava in kosi stelja, pri čemer se pokončavajo v gošči skrite smrečice, sekajo se veje in tudi drevesca, odnašajo se čez jarke napravljeni mostički in njih ograje. Predrznost teh ljudi je naravnost neverjetna. Podrli so stebriče s svarilnimi napisi, jih odnesli in pokurili. Taka in enaka pustošenja pro-vzročajo mestni občini, ki je lastnica teh gozdov, nemalo škodo. Skrajni čas bi že bil, da merodajni krogi energično posežejo vmes.
— Petrolej in vojaško delo za krojače.
Zavod za pospeševanje obrti je dobil zopet večje naročilo vojaškega dela za krojače. Da bo mogoče delo pravilno porazdeliti in zagotoviti pravočasno izvršitev naj se krojači, zlasti tudi taki, ki še dosedaj niso prevzemali tega dela, že sedaj zglasijo ob navedbi, koliko kosov hlač ali bluz da upajo izdelati v teku treh tednov. Radi dobave petroleja se opozarja, da si morajo obrtniki potom pristojnega županstva, v Ljubljani mestnega magistrata, preskrbeti potrebno množino sami, ker jim je Zavod za pospeševanje obrti priskočil na pomoč le v slučaju posebne sile v času, ko dobava petroleja ni bila oblastveno urejena.
li Razdelitev masti po znižani ceni na izkaznice V sredo, 18. julija, ljanska do iz svojega skladišča na Poljanski cesti št. 15 (bivša Kranjčeva hiša) oddajala zopet na rdeče izkaznice mast po znižani ceni. Določa se naslednji red: V sredo, dne 18. julija, od 8. do 9. ure št. 321 do 400, od 9. do 10. ure št. 401 do 480, od 10. do 11. ure št. 481 do 560, popoldne od 2. do 3. ure št. 561 do 640, od
3.	do 4. ure št. 641 do 720, od 4. do 5. ure št. 721 do 800, od 5. do 6. ure št. 801 do 880, V četrtek, dne 19. julija, dopoldne od 8. do 9. ure št. 881 do 960, od 9. do 10. ure št. 960 do konca. Poleg rdeče izkaznice je prinesti s seboj tudi maščobne karte. Kot izkazi so veljavne le one rdeče izkaznice, katere so stranke prejele zadnje dni. Prinesti je s seboj tudi posodo in pripraviti drobiž. Razdelilni načrt za mast po znižani ceni na rumene izkaznice sc objavi jutri.
lj Razdelitev mesa po znižani ceni na rumene izkaznice. V sredo, dne 18. julija, popoldne bo mestna aprovizacija iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa oddajala na rumene izkaznice, zaznamovane s črko C, goveje meso po 2 K kilogram. Določa se naslednji red: od 1/22. do 2. ure št. 1 do 150, od 2. do Vj3. ure št. 151 do 300, od V23. do 3. ure št. 301 do 450, od 3. do pol
4.	ure št, 451 do 600, od 1-4. do 4. ure št. 601 do 750, od 4. do T:.5. ure št. 751 do 900. od J/25. do 5. ure št. 901 do 1050, od
5.	do V26. ure št. 1051 do 1200, od 1 i6. do
6.	ure št. 1201 do 1350, od 6. do \->l. ure št. 1351 do 1500, od 1 j7. do 7. ure št. 1501 do 1650, od 7. do \ -S. ure št, 1651 do 1800, od t-8. do 8. ure št. 1801 do konca. Poleg rumene izkaznice C se mora vsaka stranka izkazati tudi s kartami za meso, ki so se razdeljevale pri zadnjih krušnih komisijah. Pripravili je drobiž.
Matura na realki v Ljubljani, Maturo so napravili; Mihael Bostele iz Ljubljane, Miloš Hercog iz Egga na Predarelskem, Zoran Hribar iz Celja, Rudolf Kumar iz Spodnje Šiške, Kristijan Pichler iz Domžal, Fr. Rendla iz Ljubljane, Bogoljub Roth iz Ljubljane, Karel Rozman iz Ljubljane, Edvard Senica iz Žalca, Karel Fatur iz Divače in Friderik Schmiedt iz Kriefkohla na Pruskem.
lj Mesečne sobe. Stranke, ki so imele na stanovanji dijake, se naprošajo, da naznanijo one sobe, ki bi se eventuelno med počitnicami lahko oddale, v mestnem vojaškem nasJanjevaH- n uradu (Mestni trg štev. 27 III.)
lj Našla se je v frančiškanski cerkvi pred približno šestimi tedni zlata broška (zlomljena) pri oltarju sv. Antona. Dobi se Vabr-.orjev trg 7 III.
Priraorsle novice.
Slovenska gimnazija v Trstu. Graška »Tagespost« poroča iz Trsta: Kakor se za gotovo čuje, sc bo v Trstu v kratkem času ustanovila samostojna slovenska gimnazija. Podlaga novega zavoda bodo tečaji goriške slovenske gimnazije, ki so bili radi vojske premeščeni v Trst.
Absolventinje zaposlovalnih tečajev goriških učiteljišč se opozarjajo, da je na zaposlovalnih zavodih s slovenskim in hrvatskim (in tudi z italijanskim) učnim jezikom na Moravskem oddati več učnih mest. Prosilke naj nekolkovane prošnje vpošlje-jo kar najhitreje c. kr. moravskemu na-mestniškemu predsedništvu v Brnu (K. k. mahrisehes Statthalterei-Prasidium in Briinn). Poleg proste vožnje in potnine bode dobivalo učno osobje na imenovanih zaposlovalnih zavodih mesečno nagrado 125 do 145 kron.
Odlikovanja pri 97. pešpolku. Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili pešci: Bogovič Jurij, Danen Josip, Dugar Franc, Draxl Kristijan, Flo-ridan Ivan, Franc Andrej, Hlede Tomaž, Istinič Ivan Štefan, Jugovac Josip, Kom-para Avgust, Lapanja Ivan, Lenič Anton, Matelič Ivan, Markič Josip, Mezgec Josip, Mistej Anton, Maurovič Ivan, Pressegger Ivan, Paravin Štefan, Petrsovič Jurij, Pre-lec Josip, Petrus Jakob, Pahor Josip, Sov-dat Franc, Srsič Ivan, Turk Miha, Tinta Peter, Tannert Franc, Vodopivec Ivan, Vi-voda Ivan, Vesnaver Anton, Žerjal Josip in Skjan Andrej.
Odlikovanja pri 20. lovskem bataljonu. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: podlovec Ivančič Franc, patr. vodji Sovič A., lovci Schweiger Št. in Selič I., Vavoda Peter, Ipavec Peter, Visintin Ivan, Jurče-vič Stjepo, Petrovič Dimitrija in Cikojevič Nikolaj.
Umrl je g. Karlu Bukovniku v Trstu sinček edinec Boris.
Grški konzul dr. P, Kympritis v Trstu
je v četrtek pred svojim odhodom obiskal g. namestnika ter se od njega ganljivo poslovil. Ob tej priliki je izrazil svojo žalost, da mora vsled preloma diplomatične zveze med njegovo in našo državo zapustiti tržaško mesto, ter iskreno se zahvalil za njemu vedno izkazano blagohotnost in podporo pri izvrševanju svojih poslov. Izrekel je tudi najtoplejšo zahvalo v imenu vseh tukajšnjih Grkov za uživano gostoljubnost in zaščito od strani oblastev, osobito v teh težavnih časih. Grški konzul se je isto-tako poslovil od druge gosposke in odpotoval s soprogo in ostalim osobjem konzulata na Dunaj. Varstvo Grkov v Trstu in Dalmaciji prevzame nizozemski konzulat v Trstu, kateremu sta prideljena dva uradnika grškega konzulata v rešitev tekočih poslov.
Zrelostni izpit na zaposlovalnih tečajih
c. kr. goriških učiteljišč v Trstu so napravile sledeče abiturijentinje in sicer: zi ljudske šole s slovenskim učnim jezikom: Marija Bunc, Antonija Čok, Rozalija Luxa, Marica Martinz, Stanislava Šiškovič. Za ljud. šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Gabrijela Čok in Hermina Sle7 kovec (z odliko za slovenski učni jezik). Dodatni izpit za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom je napravila gdčna učiteljica! Olga Goljevšček.
Z okna v prvem nadstropju je padel v Trstu 4letni Bruno Bregant, ne da bi se bil težje poškodoval.
Postrezite! Anton Lovišček iz Lovišča, okraj Kanal, Goriško, išče svojega sina Antona Lovišček, V začetku vojne je odšel z vozom in par volmi z doma, sin jc star 18 let. Pojasnila na naslov Peter Bajt, Ljubljana, Križenska ulica štev. 7.
Vola ukradla. Minoli petek sta gnala dva moška po Istrski cesti v Trstu lepega vola. Skučajno jima pride nasproti redar, nakar eden izmed gonjačev popusti vola
in zbeži. Redar je seveda sedaj postal pozoren in je ostalega gonjača aretiral. Na zaslišanju je možak, 36 letni Krmac iz Kopra, pripovedoval maloverojetno storijo, kako ga je prišel nekdo klicat, naj mu pomaga gnat vola, in kako je sedaj pred policajem zbežal. A že se je oglasil na policiji tudi posestnik Anton Tiani iz S. M. M. Sp. in naznanil, da mu je bil minolo noč iz hleva ukraden 4000 K vreden vol. Ko so mu pokazali vola, ki ga je bil gnal Krmac, ga je takoj spoznal za svojega. Krmca so zaprli.
Roparski napad v Trstu. V četrtek popoldne sta se nahajala v gostilni Antona Savio v ulici Alessandro Vittorio 1, katero vodi za lastnika, sedaj vojaka, njegova 701etna mati Frančiška, samo dva moška, kar plane eden od njiju pokonci, se približa starki, jo zgrabi za vrat, vrže na tla ter pobere iz miznice ves denar, okoli 40 kron. Ko je prišla starka k zavesti, je šla kot dogodek javit redarstvu, ki je še isti večer izsledilo in aretiralo glavnega storilca Karla Donilo, 48 let starega težaka iz Trsta, že večkrat predkaznova-nega. Njegov tovariš menda tudi ne bo ušel roki pravice.
Smrt v morju. 191etni Alojzij Sancin iz Skednja pri Trstu se je peljal te dni s čolnom nekoliko proč od brega, da bi se skopal v čistem morju. Spustil se je s čolna v vodo in nekaj časa plaval; kmalu pa je jel klicati na pomoč, nato pa izginil v valovih. Najbrže ga je prijel krč. Truplo so naslednji dan našli in pokopali.
Kdo ve kaj? Alojzij Samec, k. u. k. I. R. 97/7 29 Mk., 2 S., Et. Post išče svojega brata Frana Samec, ki je pred dvema mesecema stanoval v Kalu pri Kanalu. — Andrej Abramič, Hohenruppersdorf št. 112 — 182, N. N. Osterr., išče Marto Tomšič iz Bilj. — M. Mozetič, Zisterndorf, Alt. Markt Nr. 311, N. Č., in ostale sestre iščejo svojega očeta Bonifacija Mozetič p. d. Jopič, ki se je nahajal v Ameriki pod naslovom Nr. 270 Nord Vater Strit, Milwaukee, Nort Amerika. — Rozalija Mermolja v Reki, ul. Munkacsy št. 12, išče družino Černigoj iz Gorice, ul. Trieste št. 18. Cenčič Vincenc, Inf. Mun. Kol. 1/28, Feldpost 391, išče naslov Franca Cenčiča in njegove žene, bivajoča preje v Erbiščih. — Karla Furlani, sedaj v Lipnici-Wagni, B. 77, urad. g. Svoboda, išče naslov Marije Boltar iz Gorice, ki se sedaj nahaja v Ljubljani.
Oglaša se Andrej Dejan iz Idrskega pri Kobaridu; njegov naslov: Kgf. Arb. Abt. k. k. Stations - Kmdo, Murau, Ob. Steierm. — Alojzija Drufovka s štirimi otroci se nahaja v Wagni pri Lipnici bar, 103.
Tatovi teleionskih žic v Trstu. Vojska je marsikaterega premetenega tatu odpravila iz mesta, a zvijačnost in podjetnost tatov je, kakor vse kaže, doma ostala. Sedaj so se lotili tatovi celo telefonskih žic. Predstavljajo se vratarjem in vratari-cam kot uslužbenci telefonskega ravnateljstva ter pod pretvezo, da imajo na telefonu kaj popraviti, se spravljajo na strehe, odkoder odnesejo telefonske žice, sedaj celo droge, ker so iz bakra. Redarstvena oblast svari sedaj občinstvo pred temi-le pretkanci ter opozarja, da nosijo telefonski uslužbenci uniformo ter da morajo isti na zahtevo pokazati legitimacijo s sliko.
Nesreča v kinematrograiu. V Vidmu na Beneškem je v nekem kinematrografu nenadoma nastala panika, vsled katere je bilo 7 oseb ubitih, 35 pa ranjenih. Med mrtvimi je tudi bivši tržaški občinski svetovalec Lorenzo Bernardino.
Gospodarske beležke.
Ravnalne cene za vino se bodo od -antralne presojevalnice cen najbrže v kratkem objavile in je bil poklican v to kot glavni poročevalec vinarski ravnatelj Ferdinand Beckendorfer,
»Deutsche Heldenleichen« (trupla nemških junakov). »Dzienniku Cieszynskemu« se poroča iz Dedič: Na mejah gališko- in šlezijsko-pruskih je bilo v zadnjem času nenavadno dosti rakev, ki so se pošiljale na Prusko označbo, da so v njih »deut-sche Heldenleichen« (trupla nemških junakov). Neki radovedni železniški uslužbenec je pogledal v eno takih mrtvaških rakev — a glej, v rakvi je bil — zaklan prešič, očejen in kakor jajec lepo okrogel. Tako so »trupla nemških junakov« tiho romala preko državnih mej v Nemčijo.
Velik moderen mlin zgorel v Rimu. V rimski okolici je zgorel velik, moderen mlin z velikimi zalogami moke, rži in koruze. Škodo cenijo na 2 milijona lir.
— P. n. odjemalcem sodavice in poka-lic v vednost! Odbor podpisanega podjetja je v svoji seji dne 13. julija 1917 konštati-ral, da je vkljub vsem dobrim nasvetom in opozoritvam od strani podjetja, še vedno v razvadi velika brezbrižnost glede povračila sifonov in pokalic. Vsled zelo otežko-čene dobave novih steklenic, kakor tudi ostalih sodavičarskih tehničnih predmetov obstoji nevarnost, da v kratkem času sploh zmanjkajo vse steklenice, ako « 'iemalci sodavice sami ne bodo br	za se-
danje, v kolikor jih ima podjetje še v zalogi. To bi bila škoda ne samo za podpisano podjetje, temveč tudi za vse cenj. gosp. odjemalce same. Da se podpisano podjetje obvaruje izgube inventarne vrednosti na svoji strani, in da se na drugi strani doseže pazljivost in varčnost steklenic, je odbor sklenil, da mora vsak odjemalec podpisati predloženo izjavo, glasom katere je plačnik za vse eventualne izgube steklenic in zabojev. V delno kritje sprejetih steklenic mora vsak odjemalec položiti polovico onega zneska, kar znaša celotna vrednost njegove zaloge glasom podpisane izjave, kot varnostno kavcijo. Le na ta način bode mogoče priti na konec površnosti, katera se s to tako drago posodo dogaja. Podpisano podjetje je v glavnem zaradi tega, ker upe-lje to jamstvo steklenic, ostalo pri zmernih cenah izdelkov, ne išče kritja eventualnih izgub v podraženju na račun konzumentov-pivcev, temveč hoče varovati svojo škodo neposredno po svojem odjemalcu-gostilni-čarju. — Nasprotno so pa cenj gosp. gostilničarji primorani isto tako postopati napram svojim odjemalcem glede zastavnin, da sami sebe obvarujejo nepotrebne škode. Ta red smatra načelstvo kot neobhodno potreben, sicer, kakor že zgoraj rečeno, obstoji nevarnost, da se v doglednem času proizvajanje sploh ustavi. — Nadalje izjavi načelstvo, da veljajo njega sklepi tako za člane kakor nečlane odjemalce, istotako se tudi ne sprejema nobenih novih odjemalcev, kateri so dosedaj, še pri obstoječih, drugih sodavičarjih dobavljali. Z vsakim izposojevanjem sifonov iz sosednih go-stilen, katere zalaga drug sodavičar, se mora previdno ravnati, kajti podpisano podjetje vzame v račun samo svojo lastnino, ne pa — ptujo. Vnak gostilničar dobi na novo le toliko steklenic, kolikor ima praznih na razpolago, ter mora vsako oddajo kakor sprejem lastnoročno potrditi v prvi vrsti sam, ako je pa nenavzoč, tedaj dotični, katerega odjemalec označi na podani izjavi. Podpisano podjetje se bode strikno držalo svojih sklepov, ter brezpogojno zahtevalo vsako najmanjšo izgubo steklenic v plačilo. — V Ljubljani, dne 14. julija 1917. — Za prvo kranj. tov. mineralnih voda in brezalkoholnih pijač r. z. z o. p. Slomškova ulica štve. 27. Odbor.
lin
Groi Clam-Martinic v Črnigori.
Cetinje, 16. julija. (K. u.), Novi vojaški generalni guverner v Črnigori grof Clam-Martinic je danes zjutraj došel semkaj. Bil je sprejet z voiaškimi častmi. Pozdravil ga je poslavljajoči se vojaški generalni guverner podmaršal pl. Weber.
Metropolit Šteptycki na poti v Rim.
Metropolit Šeptycki je došel sedaj iz Rusije v Stockholm. Potuje preko Nemčije in Švice v Rim. Nato se vrne v Lvov.
Daszynski v Stockholmu.
Stockholm, 16. julija. (K. u.) Ruski delegati so se dolgo časa posvetovali z Da-szynskim. Delegati odpotujejo danes v London, kjer se bodo sestali tudi s Francozi.
67 letal potopljenih.
Berlin, 16. julija. (Kor. ur.) Naknadno se je doznalo, da je nek parnik, ki je bil potopljen, vozil Franciji med drugim blagom 67 letal iz Amerike.
Diplomatski odnošaji med Nemčijo in Ar-gentinijo se ne bodo prekinili.
Berlin, 15. (K. u.) Wolff javlja: »Reu-ter« širi poročilo »Timesa«, da so diplomatske zveze med Argentinijo in Nemčijo prekinjene. Poročilo ne odgovarja dejstvom. Na noto Argentinije Nemčiji glede na potope ladij se še ni odgovorilo, a upa se, da se bo zadeva prijateljsko uredila.
Mirovni smotri lige ameriških demokratov.
Rotterdam, 16. Newyorški list »Eve-ning Post« javlja: Ameriška demokratična liga je kategorično pozvala predsednika Wilsona, naj jasno naznani vojne smotre Amerike in naj pove, pod kakšnimi pogoji se hoče pogajati z Nemčijo o miru. Liga sodi, naj se zedinijo na sledečih pogojih: 1. Mir brez zmage; 2. Zveze narodov, ki naj preprečijo bodoče vojske; 3. delna razo-rožba; 4. samodoločba vsakega naroda; 5, mednarodna odločba o povrnitvi škode.
Prvi brezmesni dan v Newyorku.
Pariz, 16. julija. V četrtek je bil v new-yorških hotelih prvi brezmesni dan; prvič so dobili vojni kruh.
Prva ameriška armada.
Baselj, 18. julija. »Havas« poroča iz Washingtona: Iz verodostojnega vira se javlja: Za prvo ameriško armado so zbrali 687.000 mož, a nabrali jih bodo še 50 odstotkov več.
krono. Dobiva se v Katoliški bukvami v Ljubljani, — G. Mihelčič je prebiral lepo Silvin Sardenkovo zbirko pesmi »Nebo žari« in zahotelo se mu je pO primernih na-pevih. Sedem moških zborov, prirejenih v preprostem slogu po izključno narodnih motivih, se mu je zelo dobro posrečilo. Knjižica je tudi na zunanje prav lična, tisk vzoren. Skladbice toplo priporočam.
S. Premrl.
izkušen kurjač, se sprejme v tovarni za klej (Leimfabrik) v Ljubljani.
Proda se
v dobrem stanju, z vrtom, travniki, njivami in z gozdom. Pol ure od Kranja. Več se izve v Kranju št. 189.
Prvovrstne ogrske govoje
trajne in okusne, razpošilja Bernat Rosenfeld, Gy8r, Ogrsko.
manufakturne stroke Išče službo kje na deželi na Dolenjskem. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod št. 1733.
Zastonj in poštnine prosto
dobi vsak na željo moj glavni katalog s ca 4000 slikami ur. srebrnine, zlat-
nine, godbenih in brivskih predmetov. Soiskc in koncertne violine po K 12, 13, 16, 18, 22, 30, 40 in više. Dobre harmonike a K 8. 10, 12, 14, 16, 22, 30, 40, 50 in više. Zamena dovoljena ali denar nazaj. — Pošiljatev po povzetju ali predplačilu. Razpošiljalnica
JilN KONRAD c. in kr. dvorni dobavitelj Most (Briix) štev. 1754, Češko.
Glasbo.
Nebo žari. Po narodnih motivih za moški zbor priredil Alojzij Mihelčič, orga-nist v Metliki, 1917. Založi1 skladatelj. Tisk J, Blasnika nasl. v Ljubljani. Cena 1
PRODA se
dobro ohranjen mezdni mlin v lepem kraju Sp. Štajerske. Enonadstropno poslopje vsebuje med drugim lepo, leto-vičarjem oddano stanovanje. Proda se tudi gospodarsko poslopje, lep sadni vrt in nekoliko zemlje. Naložena glavnica nosi sigurne obresti, posestvo zelo prikladno mestni družini za ugodno letovišče. Natančneje so izve pri gosp-Okorn, Sv. Petra cesta 67, I.
Srbečico, potenje, solnčarlco, hraste, izpuščaje, kožne bolezni, stare rane
odpravi hitro In sigurno
jantarsko mazilo.
Ne umaže In ne diši. Mali lonček 3 K, veliki lonček b K, družinski lonček 9 K z navodilom. K temu spadajoče jantarsko milo 4 K. — Izdeluje G srd Sžndor, lekarnar, Nagy Korfis {t. 31.
od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti napre],
v deblih in polenih
kupi po najvišji ceni tvrdka
i. Pogačnik, 2407
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13.
Lesni delavci
se fšSejo za takojšnje delo in nastop:
2 uri od železnice v bližini Feldkirchna na Koroškem. Delo je v lepem graščinskem gozdu za pripravljanje i metre dolgih hlodov (krljev) in lesa za papirnice nad 2000 metrov. Delo traja do sn^ga in tudi prihodnje leto. Dobra dnevna plača. Za prehrano, ki jo preskrbi občina, dobe delavci še priboljšo': od gospodarja. Želise4-6 delavcev z naddeiav-jn, Ki razume tudi nemški. Istotako se išče izut Žagar na prav dobro dvojnato žago na turbin > v Feldkirchnu. Nastop takoj. Delo skozi celo leto. Vprašanja na upravo „Slovenca" pod št. 1700 (če-le možno v nemščini).
Kje, pove upravništvo Slovenca pod št. 1737.
v bližini Mestnega in Starega trga se takoj sprejme. Naslov pod soba 1734
na upravo Slovenca.
zelo dobre vrste 1000 za 27 K. pošilja
po povzetju ali predplačilu
tvrdka IVAN UREK, Ljubljana,
Mestni trg št. 13.
Ponudite
Kost!

viJSi
1573 (12)
i les
v hlodih ali polenju edino tvrdki
Vinko ¥abič, ZaSec
Takojšnje plačilo proti duplikatu voznega lista. Kulantno poslovanje! Navesti je ceno, množino v vagonih in rok oddaje.
Tisk »Katoliške 1
neke domače velike življenjske zavarovalnice se odda za Kranjsko.
S to službo so združeni stalni dohodki ter je to mesto še zelo sposobno za nadaljnji razvoj. Popolno znanje slovenščine in nemščine ter zadostna trgovska in splošna izobrazba je pogoj. Le odlični, kavcije zmožni gospodje se vabijo, da vpošljejo svoje ponudbe do 30. tekočega meseca na upravo na-šega lista ped „^r2ma reference"
'zdaia konznrrii »Slovenca«*
1728
Odgovorni urednik Mihael Moškerc.