2IVL7EN7E IN SVET TEDENSKA P K I L O G A PONEDELJSKE IZDAJE »JUTRA« 6T. 7. V LJUBLJANI, 1. OKTOBRA 1935. KNJIGA 18. E. JUSTIN: LETO 1833 (Risba). KATASTROFE V VESOLJSTVU red nekoliko meseci je odkril neki angleški astronom ljubitelj zvezdo, ki se je svetila dosti bolj, nego bi se morala po razredu, s katerim je vpi- _ sana v zvezdne kataloge. Do tistega dne so opazovali na tem mestu neznatno, komaj vidno zvezdico, nekako v desetih dneh pa se je njena svetloba tako povečala, da je prekašala prvotno za 400.000 krat ! Potem je njena svetloba spet pojemala, dokler ni stala na tem mestu prvotna, skoraj nevidna zvezdica. Kaj se je bilo zgodilo? Astronomom niso takšni nebesni pojavi nič novega. Omenjajo jih pod za-glavjem taiko zvanih »novih« zvezd. Opis takšne zvezde iz 1. 1572. nam je ostavil slavni zvezdoslovec Tycho de Brahe, ki pravi, da se je njegova »nova« na višku tako svetila, da jo je bilo opaziti celo podnevi s prostim očesom. Danes je to zvezdo kot zvezdo 11. reda opaziti le z zelo močnimi daljnogledi. Od navedenega leta do začetka našega stoletja so zabeležili 18 takšnih novih zvezd, od tedaj do danes pa zopet nekaj večje število. Takšni pojavi torej niso posebno pogosti, pri čemer pa moramo upoštevati seveda to, da opazimo z zemlje le majhen del zvezd, ki tako nenadno povečajo svojo svetlobnost. Pomisliti moramo, da se v daljinah svetovnega prostora dogaja marsikaj, česar ne dojemamo niti z najmočnejšimi daljnogledi. Kaj se dogaja prav za prav z »novimi« zvezdami? Na to vprašanje so nekoč odgovarjali tako, da gre za trčenje med dvema že ugaslima zvezdama. To naiziranje pa se iz različnih razlogov ni moglo obdržati in prav tako ne cela vrsta drugih domnev. Šele danes vemo za gotovo, in to pred vsem po zaslugi prof. Hartmanna z zvezdarne v La Plati, da gre pri novih zvezdah za silovite, katastrofalne spremembe v notranjosti zvezd. V tej notranjosti nastanejo iz še nepojasnjenih vzrokov velikanske napetosti, ki zvezdo tako rekoč napihnejo, da se na zadnje razleti. "V tem trenutku doseže zvezda svojo največjo svetlobnost. ki prične potem nasrlo pojemati. Prof. Hartmann je izračunal na podlagi raznih činiteliev velikost neke takšne zvezde v njenih raz- ličnih štadijih. To je bila neka zvezdica 13. reda. V januarju 1925. je imela še premer 1,400.000 km. Ko je postala »nova« in je torej eksplodirala, je naglo dosegla premer 236 milijonov kilometrov, 11 dni pozneje pa celo 550 milijonov kilometrov. Z drugimi besedami: zvezda je imela v prvotnem stanju nekako dvakratni premer našega sonca, ko so jo opazili kot novo, je bi! nje premer tolikšen, da bi moralo naše sonce^ segati preko Venerinega tira, na višku katastrofe pa bi sonce segalo celo daleč preko Martovega tira! Še pred nekoliko leti bi smatrali takšne zvezdne razsežnosti skoraj za nemogoče. Odkar pa so 1. 1920. z natančnimi meritvami ugotovili, da ima Beta-gevza v Orionu 300kratni premer sonca,^ nas Hartmannovi računi ne morejo več presenetiti. Zanimivo je pri novih zvezdah tudi to, da je mogoče na podlagi njih svetlobnosti in preračunanih velikostnih razmerij izračunati njih oddaljenost. Za zvezdo iz 1. 1925. je Hartmann izračunal oddaljenost 4500 svetlobnih let. To se pravi, da se je katastrofa, ki so jo opazili na južni polovici zemeljske oble pred desetimi leti, v resnici dogodila pred 4500 leti, v pradavnih časih graditeljev piramid. Toliko časa so potrebovali svetlobni žarki, da so prispeli od kraja katastrofe do nas! Najmlajša nova, ki so jo odkrili lanskega decembra, je oddaljena od nas »samo« 1500 svetlobnih let. Po vsem tem, kar so mogli ugotoviti v zvezi z »novimi«, bi bilo razvidno, da so slične katastrofe nekaj takšnega, kar mora prej ali slej zadeti vsako sonce. Neko vprašanje se tedaj ponuja samo od sebe: AH se more takšna katastrofa primeriti tudi našemu soncu? To ni majhno vprašanje, kajti smrtno sigurno je, da bi v tistem trenutku, ko bi se naše dnevno svetilo spremenilo v »novo«, na mah spremenilo tudi vse živo na zemlji v ogenj in pepel, največji del našesra planetnega sostava bi se takoj uničil. Tn ta strahotna katastrofa se lahko primeri vsak trenutek, sredi vseh velikih in malih homatij, ki jih »krona stvarstva« usa-nja s takšno neženiranostjo in zaljubljenostjo vase na zemlji... Nu, učenjaki v splošnem ne mislijo, da bi se naše sonce lahko spremenilo v ognjenega uničevalca vsega. Njegovo žarenje, gibanje njegovih proslulin peg in protuberanc je sicer zadosten dokaz za to da se vršijo tako v njegovi notranjosti, kakor na njegovi površini strašni viharji žarečih plinov, neprestana drobitev atomov njegove snovi. Toda baš pege, ki niso nič drugega nego velikanski lijaki, skozi katere vrejo na dan vrtinci ognjenih plinov — protuberanc, so nam porok, da imajo notranje napetosti v soncu svoj stalni izhod na prosto kar preprečuje, da se sonce kot celota ne more napihniti, razleteti in spremeniti v »novo«. Po novejšem nazi-ranju je sonce že davno prebolelo tisto nevarno »mladostno« dobo zvezd, v kateri se lahko spremenijo v nove zvezde. Čaka nas samo počasnejši, a zato tem sigurnejši konec po ohladitvi sonca. Po razpravi dr. W. Siewerta — kk. PLEMSTVO IN GLEDALIŠKI SVET Gospodična, ki po vsej pravici nosi plemiški naslov, je nastopila v pariškem gledališču in dala celotno evoje ime na gledališki oglas. Sorodniki imenjakl pa hočejo preprečiti, da bi se javno kazala na pozornici s podedovanim priimkom, češ, da to nasprotuje dobremu glasu. »To je častna dediščina«, pravijo, »ki nam je skupna in ki je ne sméte onečediti«. V starejši dobi je bilo dokaj plemkinj, ki so se posvetile gledališki umetnosti, toda sko.ro vse eo privzele psevdonim. V 17. in 18. stol. so namreč igralke poleg svojega dramskega poklica uganjale tudi) damsko galanterijo, ljubimkanje. Nastopiti na deskah, ki svet pomenijo, se je oči-vidno reklo vreči čudno luč na svojo družino. Tudi moški so se na odru čeeto prekrstili. Molière n. por. se je po svojem očetu pisal PoqueJin. Danes pa stvar ne more iti več po starem. Saj delujejo v tej umetnosti poštene osebe. Zato se ne more reči, da M onečastile svoj rod, ako se njih Ime tiska v gledališkem programu. Mnogokrat ee Je že zgodilo, da so odlični gospodje vzeli Igralke za ženo. Zgledov je na stotine. Tako odgovarja odvetnik naše Igralke v svojih sklepih in navaja znana dejstva: grof Albert de Voisin se je 1. 1832 poročil s plesalko Taglionijevo; naslednje leto je podobno naredi) grof de Cas t Ш on, poročivši se s plesalko Dumilatreovo, manj slavno, toda zaljšo. Pevka Sofija Cruveili je 1. 1864 postala baronica VI-gierova. Pred dobrimi 10 leti se Je vojvoda de la Rochefoucauld oženil z gospodično Coceo (pozneje sta se razšla). Grof de Ségur je zakonski mož Cecilije Sorelove. Sicer pa je budi med plemstvom razlika. Eno je človek dosegel kot nagrad« za sijajno službovanje, v 18. stoletju pa se je tud:i kupovalo. V Beaumarchaisovih »■Memoarih* se neki plemič pikro odreže4 »•Ali veste, gospa, da morem že za 25 let izpričati svoje plemstvo; to plemstvo Je čisto moje, na dobrem pergamemi. zapečateno z velikim pečatom od rumenega voska ln nihče mi ga ne more Izpodbijati, kajti pobotnico Imam zanje!« J. B. W. Oom.mer; V delavnici K A š G A R, PRESTOLNICA KITAJSKEGA TURKESTANA Ш T itajski Turkestan, t. j. vzhodni i У del pradomovine turških naro-dov, je danes le še po imenu pi- V. I kitajska pokrajina, med tem ko po njega, dokončni zasedbi hrepenita dva mogočna soseda: Rusija iiz zapadnega Turkestana in Anglija iz Indije preko TSbeta. Njuno hrepenenje pa ni samo piatonično, marveč si obe velesili prizadevata na vso moč in z vsemi sredstvi, da spravita pokrajino pod svoj vpliv, kjer naj bi potem dozorela, da postane eii del svetovnega britanskega imperija aH pa del SSiSR. Rusi se pri tem v glavnem opirajo na Uzibeke, Angleži pa ščuvajo Kirgiize, med tem ko muslimanski Kitajci — Dungani — tako strastno sovražijo svoje rojake spotznavalice Konfucija, da bi prenesli vsako tujo nadvlado, samo istonarodne in drugoverne kitajske ne. To ao tri plemena, na katere se opita ono podrobno spletkarsko delo velesil, ki ga v visokem diplomatskem jezdila imenujemo gospodarska in kulturna penetracija, ekspanzija ali pa čuvanje toijenjskih narodnih interesov. Pri tem so mišljeni vedno interesi tistega, ki napada, interesi domačega prebivalstva pa Ш upoštevajo le toliko, 'koKkor ne nasprotujejo tujemrm pohlepu in prodira- Zdi se, da je Turkestanu od davnin določena trpna vloga, kajti za pokrajino so se že pred našim štetjem bili Huni s Star Kirglz _ - -V v' k Notranjost tibetanskimi nomadi, nato so stopili na njena tla Kitajci, za njimi celo Arabci, ki so zasadili tu zeleni prapor prerokov. Po Kitajcih so prišli Mongoli, za temi zopet Kitajci, vmes pa so se vršile krute vstaje in poboji med domačimi knezi, da dežela nikoli ni prišla do pravega miru. rgiškega Šotora Angležev in trenutno stoje stvari baje tako, da je kašganska vlada pod vplivom Angležev, ker so bolj oddaljeni in se njihova oblast ne čuti tako neposredno, kakor bdi se čutila sovjetska, M bi brez dvoma začela neizprosno izvajati svoja nova gospodarska in politična načela. Ta položaj pa seveda ne izključuje možnosti, da se ne 'bi po daljši aS krajši dobi obrnilo vse v prid Rusom — ako je res, da sedaj prevladujejo Angleži Tik pred tem usodnim preobratom, ko so bile v Turkestarau še na krmilu kitajske oblasti, je v okolici Kašgarja delovala odprava nemškega raziskovalca dr. E. Trinklerja. Ta je v posebni knjigi opisal svoja doživetja in podal naslednjo mično sličico iz Kašgarja, upravnega sre- • Kirgiško dete v zibeli Iz novejših časov nam je znan veliki upor Jakufo bega proti kitajski nadotolasti, po smrti tega kratkotrajnega emirja pa so nadvlado zopet prevzeli Kitajci. Danes si dajejo v Nankingu videz, da so še gospodarji nad Turkestanom, toda tega jim nihče ne verjame, kajti politično je ookrajina v stadiju odločitve — da pripade Rusom ali Angležem. V gospodarskem pogledu so prvi gospodarji položaja in to dejstvo bi znalo odločiti bcr-bo v prid Rusov. Tem hujši so aaporj KirgiškO pokopališče dišča s 70.000 prebivalci, ki jo posnemamo iz potopisa danes že pokojnega učenjaka : »Zadnji dan smo morali kreniti na pot že ob 4. zjutraj, da smo bili v Kašgarju že proti večeru istega dne. Cesta -je bila daleko boljša ko doslej, tako da smo že popoldne ob 5. dospeli do misionske postaje v Hančengu, novem delu mesta. Pastor Tornquist nam je ljubeznivo dal na razpolago svoje sobe, da smo se zložno in mirno posvetili svojemu delu. Pred vsem je bilo treba napraviti posete najvažnejšim osebnostim. Ker je bil vojaški poveljnik čisto blizu, smo njega najprej posedli. Jovialni, zelo rejeni gospod naš je sprejel močno ljubeznivo ter nas je pogostil s čajem in sladčicami. Na po-setih pri kitajskih oblastnikih nas je vedno spremljal pastor Tornquist, ki nam je bil neprecenljiva pomoč kot tolmač. V veliki napetosti smo pričakovali sprejema pri Nj. ekscelenci Mašo-vo, ki je tedaj opravljal posle taotaja, t. j. vojaškega guvernerja za vse kašgarsko področje. Sprejel nas je s svojim tajnikom v vrtni hiši. Od vseh kitajskih uradnikov, kolikor smo jih bili spoznali v teku odprave, je bil to brez dvoma naj-odličnejši in najbistrejši mož. Napravljal je dojem zelo odločnega človeka in mir ter blagostanje, ki smo ga opazili v njegovem območju, je zgovorno pričalo za njegove uspešne upravne metode. Tudi vojaki v njegovem jamenu, t. j. dvorcu, so napravili na nas najboljše vtiske. Pri razgovorih s tem visokim oblastnikom kitajske države sem vedno občutil, da sedim nasproti Aziatu, odličnemu v vsakem pogledu. Z velikim zanimanjem je poslušal naše načrte ter nam obljubil vsakršno pomoč in podporo. Prepričan sem, da bi se odprava kasneje ne bila borila s takimi težavami, ako bi bil o vsem odločal osebno taotaj, ne pa njegovi podrejeni uradniki v Urumčiju. Tudi zastopnikoma Anglije in Rusije smo napravili poset. Cesto smo bili v gosteh na britskera generalnem konzulatu, ki ima najlepšo lego med vsemi kašgarskdmi stavbami. Sedeli smo ob plapolajočem ognju in besedovali o Indiji, Afganistanu in Srednji Aziji ter o problemih teh dežel. Ruski generalni konzulat obstoji iz velike skupine poslopij. Britansko zastopstvo ima samo dva uradnika, rusko pa ima zelo številno osebje. Generalni konzul Poznikov se je močno zanimal za naše delo in ie kasneje tudi pomagal, da je bil mojemu so- trudniku Bosshardu povratek skozi Rusijo čim bolj olajšan. Nekega večera je priredil taotaj nam na čast veliko slavnost, na katero je bila povabljena tudi vsa švedska kolonija in angleški generalni konzul. Začetek je bil določen za 7. uro zvečer. Ulice so bile temne in ker so zelo ozke, sem se vedno bal, da bomo kam zadeli. Toda naši vozniki so se izkazali in vse je šlo brez nesreče od rok. Ko smo se bližali jamenu, smo že od daleč zagledali luči in glasno govorjenje. Pred vhodom sta stali dve vrsti vojakov, ki so nas pozdravili po predpisih ko smo stopali mimo njih. Na levo in desno so pokali možnarji, naznanjajoči prihod gostov, to pa v taki bližini, da bi nam bil skoro počil bobnič. Tudi vojaška godba nas je pozdravila s kitajskim komadom. Na stopnicah v vrtno hišo nas je pozdravil z ljubeznivim nasmehom visoki gostitelj, obdan z množico uradnikov. Gostov nas je bilo vsega skupaj kakih trideset. Posedli smo obe strani dolge, belo pogrnjene mize. Obenem z britskim generalnim konzulom nam je bilo odka-zano častno mesto nasproti taotaju. Kitajski vojaki so uslužno tekali sem in tja, vmes pa se je odražala iarko rdeča uniforma Indcev od konzularne straže. Na dvorišču se je vršila gledališka predstava. Igralci so iz Pekinga ter imajo krasne stare kostume in izvrstne maske. Njih igro spremlja hrupna glasba, tako da človek lastnih besed ne čuje. O vsebini igre si nismo mogli napraviti prave slike, čeprav je poleg mene sedeči kitajski tolmač britskega konzulata skušal pojasniti stvar. Njegova čudna angleščina se je popolnoma izgubljala v trušču godbe. Nič bolj ni pomagalo, ako se je od časa do časa potrudil k nam igralec ali igralka ter nam predložila program. Taotajev tajnik nam je na kratko označil vsak komad in izbrali smo si, kaj naj se igra. Ob 8. se je začela slavnostna pojedina. Jedilni list je bil sestavljen takole: Juha iz ostrig, račja pečenka, trdo kuhana go-lobja ia.fca v juhi, ragu iz rakov, zdro-bovi cmoki v mleku, prekajçne ribe, skopčevina, pečena kokoš, fižol v posladkani vodi, kuhane hruške z rižem, sadje, prežsran in posladkan riž. Vsako ied so podali v majhni skodelici, obenem je vsak sjost dobil čašo vode in šilce konjaka. O oolnoči smo lahko odšli s slavno-sti Zopet so grmeli možnarji. paradna koračuiea je zadonela in odšli smo skozi glavna vrata. Po temnih ulicah je bilo vse tiho in mestna vrata so bila že zaprta. Dolgo smo morali trkati, preden so nas spustili iz mesta. Ko smo tako odpravili najnujnejše po-sete in se pogodili z oblastmi, sta odšla Bosshard in de Terra nazaj v Džarkent, jaz pa sem se hotel lotiti proučevanja za-padnega dela puščave Takla-Makan. Nameraval sem prepotovati manjše puščavske dele na zapadu od reke Džarkent-darja, nato pa posetiti pogorje Masar-tag. Še na najnovejših zemljevidih so mali gorski hrbti pri Maralbašiju in iz puščave na jugu Hotana moleči Masar-tag zvezani med seboj z visokim pogorjem. Ali to pogorje v resnici obstoja in kakšna je geološka sestava Masartaga. Velike važnosti je bilo tudi, da se zbere kolikor mogoče mnogo snovi o morfologiji te notranjeazijske puščave, ker bi se s tem dobili zanesljivi podatki o nastanku te puščave in o zgodovini teh puščavskih predelov. Zato sem se zatopil v delo in vseh štirinajst dni, ki so mi bili na razpolago v Kašgarju sem porabil za sestavljanje potnega načrta. Več kakor mesec dni nisem mogel žrtvovati za nameravani izlet, ker sem tudi za druge predele puščave imel v načrtu obsežno raziskovanje. Delo na peščenem morju pa je mogoče kvečjemu do srede aprila. Pri delu mi je bila v veliko pomoč knjižnica misijonske postaje, sobe pa so gledale na vrt in bile evropsko opremljene, tako da sem imel vso udobnost. Samo petrolejke in turški služabniki so me spominjali, da sem v daljni tujini. Med tem je prišla zima do svoje veljave; nebo je bilo cele dni oblačno, večkrat je močno snežilo in včasi sem bil le opoldne za nekaj ur lahko brez svetilke. (Glej tudi »Vzhodni Turkestan« žis knj. X., str. 399.) Broutelle: ZBIRALEC SENČNO GLEDALIŠČE NA GRŠKEM Med zanimivostmi, ki vlečejo množicfe poleti na grške obale, je senčno gledališče najbolj značilno. Vse predstave: kino, drama, sence, se vrše pod milim nebom, ko na svodu migljajo zvezde. Občinstva je obilo, medtem ko čez dan vročina drži ljudi doma. Senčno gledališče je nekak lutkovni oder, čigar lutke se gibljejo za napetim platnom, po katerem se odraža njih obris, Glavna oseba, ki se da primerjati Njafro-nu (Gnafron) lyonskega ginjola(guignol), je Karagez, namreč imenitni turški Ga-šperček. Turki so odnesli pete, Karagéz pa je ostal in še nadalje zabava helensko občinstvo. Grki so pravi mojstri na senčni pozor-nici. To umetnost je v Parizu od mrtvih obudil pred kakimi 50 leti Rudolf Salis; a v francoski prestolnici se je povzpela do znatne višine. Starejši rod se spominja »Pohoda k zvezdam« in »Frine« kakor tudi mnogih drugih umotvorčkov, preigra-nih v Črni mački (kavarni Chat noir). Na Grškem pa je senčno pozorišče ohranilo čisto ljudski značaj. Dvogovor ni kdo ve kaj prebrisan, zapletek je često vsakdanji Toda voditelji so duhoviti, njih pomagači spretni. S svojimi sencami dosezajo nenavadne uspehe. Dejanje se razvija v področju bajke, kjer je sleherno čudo dovoljeno. Osebe so vobče stilizirane kakor v stari italijanski glumi, Karagez je osrednja postava, Skupin. Maskarilj — sluga, Ki se preoblači v markiza, naplete toliko burk in odnese zdravo kožo iz vseh pustolovščin. Dalje nastopajo: star bedast Turčin, Kyrios Pepone; slaboumni priletni striček Barbagorgos; menih; razbojnik Racanta-nis; krasotica Aisa, gospodarica harema. Včasih gledalci pozdravijo na njihovem pohodu zgodovinske like. kakršni so: Lam-bas Izavilas, junak neodvisnosti; Ali Paša, mrzki trinog. Večina igre ie klasičnih, do dobra znanih. Občinstvo zahteva priljubljenih igrokazov Najbolj slave med njimi »Athanasios D'iaskonos«. Helensko marionetno gledališče je neposreden izliv ljudske duše. Videti je treba, kako se ta ob njem razvname. Zlasti kadar premika lutke strokovnlak Molas Kdor ga ie videl, kako dela za odrom, pre-gibaioč dve ali celo tri donde hkrati, si mora reči: to 'f na zares čarovniki K Psihotehnika je ena izmed najmlajših panog znanosti. Nje naloga je, da proučuje reak- _ cije duš. življenja, v kolikor se da slednje določiti z zanesljivimi pripravami. Skrivnostni duševni pojavi, niso nje poprišče, marveč je vsako raziskovanje v tem pravcu še vedno prepuščeno dušeslovcem in zdravnikom za duševne bolezni. Vsakdo se bo pri tem vprašal, da li se dado posamezni pojavi te vrste sploh poznati in določiti s tehničnimi pripravami. Odgovor na to je na vsak način pritrdilen in vsakdo se o tem uveli v psihotehničnem zavodu, ako se podvrže osebni preizkušnji Koliko časa potrebuje fini duševni organizem človeka, da odgovori s primer- POSKUS REAKCIJE BRZINE se vrši na ta način, da morajo kandidati čim hitreje vloviti paličice, ki se spuščajo na tla NAVIJALNA KROGLA, na kateri se preizkuša ročna spretnost in hitrost no reakcijo na zunanji dražljaj ? To je skoro matematično natančno ugotovljeno. Od dražljaja do reakcije potečeta povprečno dve desetinki sekunde. Naj-primitivnejši poskus je naslednji. Kdor hoče preizkusiti sam sebe in delovanje svojega notranjega organizma, stopi pred pripravo, ki je slična uri. Spodnji polkrog je zakrit, tako da kazalca, ki se hitro giblje, ni videti na spodnji polovici. Psihotehnik vas pouči: »Čakajte, da se kazalec skrije, brž ko pa se pokaže na drugi strani, pritisnite na ta gumb. Prst držite že zdaj na njem !« Ko je poskus izvršen, čujete grajo: »Bili ste raztreseni, potrebovali ste za reakcijo pet de-setink sekunde. Ponovimo poskus. To pot ste pazili in ste dosegli normalen čas v dveh desetinkah sekunde.« |1||»ијш 117 Pred nadaljnjimi poskusi napravi profesor kratko uvodno predavanje: »Na temelju tega poskusa ve danes vsak strokovnjak, da reakcija ne nastopi« pobliskovo, »ampak da tudi duševni proces zahteva izvestni čas. Od tega je cesto odvisno človeško življenje in ravno pri nezgodah je to dognanje velikega pomena. Moderno sodstvo danes več ne zahteva od voznika, da bi moral vozilo ustaviti prav v trenutku nevarnosti, ker je to nekaj nemogočega. Pri poskusu z uro je šlo za nekaj, na kar ste bili opozorjeni in ste pričakovali pojava. Ako pa se vozite z avtom in se vam zgodi nekaj popolnoma nepričakovanega, rabite za reakcijo s kompliciranim prijemom vsaj eno sekundo. Pri brzini 40 ali morda celo 60 kilometrov je ta sekunda pogosto odločilnega pomena. Popolnoma drugače pa izpade reakcija, ako se ji pridruži motnja zaradi strahu. Napravimo še ta poskus !« Zopet stopite k uri in položite prst na gumb. Preden pa se prikaže kazalec, zagrmi za vami strel. Ustrašite se in nehote pritisnete gumb, ko se kazalec še ni prikazal izza zakritega polkroga. Vi- dite, pravi profesor, popolnoma napačna reakcija. Človek, ki se ustraši, reagira prav različno, na žalost zelo redko, na način, ki bi bil primeren položaju. V tem pogledu delimo ljudi v dve skupini. Eni za trenutek obstoje, so pa takoj nato nenavadno zbrani in premišljeni. Teh je komaj 15%. Velika večina pa izgubi glavo tako popolnoma, da je prizadetemu njihovo ravnanje naravnost smešno. Znano je, da pri požaru ljudje rešujejo klobuk, puste pa leseno skrinjico z bankovci, da rešijo kanarčka, na dete pa se ne spomnijo. Nekateri odrevene od strahu, drugi padejo v nezavest, in ko se spet zavedo, počenjajo navadno kaj nespametnega. Znan nam je primer, ko je človek izvlekel zapisnik in začel pisati vanj popolnoma nesmiselne stvari, medtem pa je poleg njega izkrvavel človek, ki bi ga bilo še mogoče rešiti Močno razširjena je tudi reakcija krčevitega joka. Za prvo skupino ljudi poznam iz svoje prakse železniškega kurjača, ki je že dvakrat ušel smrti samo zaradi svoje prisebnosti. Obakrat sem govoril z njim takoj po dogodku. Prvič mi jeopi- PSIHOTEHNIKA v službi prometa. Proučevanje reakcije na kandidata za Šoferski izpit sal dogodek: »Zaslišal sem 3umljivo hreščanje in videl, da se je stroj nagnil na levo. Mislil sem si: Tu ni drugega, kakor da skočiš na desno s stroja. Malo sem se potolkel, strojevodjo pa je zmečkalo.« Tudi drugi primer, ki ga je doživel ta kurjač, je zahteval življenje strojevodje. Mož opisuje, kako se je rešil: Začul sem hreščenje in videl, kako se vlak stiska. Samo ako se stisneš za kotel, te ne bo strlo, sem si mislil in zopet sem ostal cel.« »Pa če vas še tretjič doleti kaj sličnega ?« sem vprašal. »Samo da imam dve do tri sekunde časa, se že izmotam.« Značilen odgovor za človeka velike prisebnosti. Ta spada med onih 15%, ki jih imenujemo aktiviste. Ura groze pa skoro prebudi v človeku skrite nagone. Pri onih, ki v nevarnosti ravnajo smotreno in pametno, gre za stare lovske in bojevniške instinkte. Drugi pa se stisnejo skupaj in z rokami zakrijejo oči, da bi si jih zavarovali. To store ne samo pri ognju, nego tudi v drugačni opasnosti. Ženske navadno sunejo z nogami naprej, kar je zlasti v avtomobilu neprimerno, ker s tem često zadenejo v vzvod, ki brzino še poveča. Pri živalih in ljudeh pa se je večkrat opazilo, da zdrve matere slepo v ogenj, v vodo ali na kraj nesreče, da bi rešile svoje dete. Te nagonske reakcije sežejo pa še globlje nego si mislimo. Podrobne preiskave so dognale, da strah izpreminia tudi reakcije čisto telesnega značaja. Pri nekaterih ljudeh prestane v trenutku strahu ta ali ona sekrecija. Sline prestanejo teči, grlo se osuši popolnoma. Znanost pozna celo vrsto primerov, ko so se pri človeku, ki mu je odtrgalo roko ali noeo, takoj zaprle krvne posode na poškodovanem mestu, tako da ni izgubil skoro kaplje krvi. Drugi pa zopet brez zdravniške pomoči izkrvave zaradi manjših poškodb. »Ni naloga psihotehnika. da preiskuje globlje duševno zvezo, ki tu nesporno obstoja. Nedvomno pa je, da zadrza-nje v primerih nesreče in strahu, razkriva človeško bistvo. »Prosim vas, g. profesor«, se začuje med poslušalci plah glas, »ali se da naučiti, kako se ie treba zadržati v trenutkih nevarnosti ? Ali pa moramo vse prepustiti usodi, da odrevenimo od strahu ko se druei, ki spadajo med aktiviste, lahko rešijo zaradi svoje sposobnosti trenutnega preudarka ?« »Rekel sem že, da je posledica posebnosti značaja, kako se človek vede v opasnosti. Vendar pa se da z vztrajnim treningom doseči odporna sila proti strahu. Sport je čisto gotovo dobro sredstvo v ta namen. Nogomet, jahanje in sablanje prinašajo trenutke nevarnosti in pri tem se učimo, da jih brez strahu in hladnokrvno odbijamo. Izvor večine nevarnosti je v našem času pač promet. V tem pogledu bi bila umestna vzgoja pešcev in vozačev, v splošnem pa vidimo, da bodo prihodnja pokolenja v tem oziru že na boljšem. Velikomestni promet poznamo prav za prav še ne celih 20 let. Po svojem bistvu smo še pešci in smo navajeni izogibati se samo počasnim izvoščkom. V par desetletjih pa nas ne bo več strah avtomobilske troblje in 60 kilometerska brzina nam ne bo nič novega. O psiho-tehniki vam tedaj nisem povedal mnogo, toda ravno iz primerov, ki sem jih navedel, se vidi, kako veliko je polje raziskovanja in kakšno važno nalogo ima ta mlada panoga znanosti. Gutgesell: OBIRANJE JABOLK ŽIVLJENJ ČASOVNI CUX P B I ž I aasovni čut je stvar, s katero se moderna znanost zelo rada bavi in marsikaj zanimivega _____je že odkrila v zvezi z njim. V živalskem svetu je ta čut po vsem videzu zelo razširjen. Vzemimo n .pr. kresnice, ki svetijo normalno samo ponoči. Poskusi so pokazali, da to svojo navado obdrže tudi če jih imamo v stalno temnem prostoru. Če je zunaj noč, tedaj je njih svit prav očitno močnejši in postaja slabotnejši če se zunaj dani. Podobno je pri nočnih metuljih. Te žuželke imajo navado, da naravnajo svoje oči na določen način za gledanje podnevi in gledanje ponoči. S poskusi so ugotovili, da naravnavajo svoj vid povsem v skladu z dnevnim časom, tudi če jih držimo v stalno enakomerno razsvetljenem prostoru. Zanimiv je primer morskih vetrnic v pasu, kjer so samo za časa plime \ vodi. V času oseke, torej tedaj ko so na suhem, se stisnejo in zaprejo svoja usta. Če presadimo te živali v akvarij, bomo opazili, da razprostrejo svoje lovke oziroma se stisnejo redno v skladu s časom plime in oseke. Šele po več dneh ali tednih »opazijo«, da jim slične previdnosti niso več potrebne. Najobsežneiše preiskave o časovnem čutu so izvršili s čebelami. Pred vsem so ugotovili, da prihaiajo te točno ob istem času do krme. Napravili so poskuse v temnem prostoru in spet so prihajale v rednih presledkih do krme. Znanstveniki so menili, da jim do tako razvitega časovnega čuta pomasa morda ozračna elektrika, ki se v teku dneva v kolikor toliko redni menjavi dviga in pada. Zato so napravili poskus v globini nekeera rudnika, a tudi tu čebele ni«o opvtile točnosti, ki so je bile navajene. Navadili so jih celo na to, da so prihajale natančno vsak drugi, tretji ali četrti dan točno ob istem času do skledice s hrano. Čebelam' ie tako. razvit časovni čut nujno potreben, kajti cvetličnega nektarja v naravi ne dobe ob poljubni, uri. Vsaka rastlina odnira svoje cvete — in s tem prehaiamo že do časovnesra čuta v rastlinskem svetu _ za omejen čas. Tako se ajda n. pr. odpre v najzgodnejših jutranjih urah, a od 9. ali 10. predpoldne dalje ni več dostopna žu- E „PO UR I" VALIH IN BASTLINAH želkam. Cikorija zapre svojo »točilnico« v opoldanski uri, beli lokvanj okrog 6. zvečer. Mnoge rastline odprejo svoje cvete sploh šele v večernih urah. »Cvetna ura« je neke vrsta sončna ura, kajti rastline odpirajo svoje cvete v skladu s sončnim položajem, s stopnjo dnevne svetlobe. Podobno se ravnajo listi mnogih rastlin. Listi fižola so podnevi n. pr. razširjeni in naravnani tako, da prejmejo čim več sonca, ponoči pa visijo navzdol. Kako pa je s fižolovo rastlino, če jo damo v stalno enakomerno razsvetljen prostor. Poskus je pokazal, da naravnava navzlic temu še precej časa svoje liste redno na »dan« in »noč« in sicer sledi pri tem pravemu dnevnemu času, čeprav so raziskovalci kakor pri čebelah skrbno pazili na to, da rastline v enakomerno razsvetljenem prostoru niso »opazile« zunanjega dneva in noči. Skrivnostni čisovni čut čebel imajo tedaj tudi neke razstline. Za čudo pa so baš med fižolom tudi rastline z anormalnimi nagnjenji, ki se pri poskusih znatno »zmotijo« in sledijo namestu normalnemu n. pr. ritmu »14-urnega dneva«. Kako je s časovnim čutom pri človeku ? Fiziolog Skramlik je pred kratkim izvršil poskuse tudi v to smer in je ugotovil, da človek z vajo sicer lahko znatno izboljša svojo sposobnost za cenitev n. pr. odlomkov sekunde in minut, vendar pa je ta sposobnost tudi v tem primeru precej nezadovoljiva. V cenitvi časa izurjen človek dela n. pr. še vedno napake, ki so za 400-krat večje nego po-greške kakšne žepne ure in 400.000-krat večje nego pogreške kakšne precizijske ure. Čudno pa je to, da ima človek v spanju po priliki boljši časovni čut nego če bdi. Dovolj znani so primeri, da se lahko zbudi ob točno določeni uri, če se je tako pred spanjem odločil. Dr. O. Vôlkner B E P MILAN VI' rt A SOVIČ 1 anes je naš Bep ostal sam z očetom. Njegov sivkasti ata podi po kuhinji,- vsak trenu- _ sedi za mizo in dela. Bep se tek priteče k očetu in ga izprašuje. — Očka, zakaj kadiš? Sinček ponavlja vprašanje glasneje. — Ne vem, dete! — Kadar bom velik, bom tudi jaz kadil? Oče tudi sedaj ne odgovarja. Mali Bep pa kakor malo prej ponavlja vprašanje zdaj tretjič. — Pusti me no na miru! Malček povési glavo, obide dvakrat mizo, za katero sedi oče, se zadržava na nasprotni strani, steguje ročice po neki knjigi in vpraša: — Kje je mama? — Ne vem. — Očka ! Oče mu vrže nekoliko lističev in ga prekine. Bep pobere raztresene lističe, jih premetava, se zagleda, čita: — Ba... bu.. ba,. Očka, prebral sem. Atek mu vrže neko knjižico. Bepček ponavlja kakor malo prej in doda: — Očka, prebral sem. Ker ne dobi od atka, kakor vselej, takoj odgovora, pristopi sinček k očetu in mu moli knjižico. — Pusti me no! vzklikne oče in mu zapreti. Bep odide v drugo sobo. Po nekoliko trenutkih priteče nazaj, udarja s paličico po okenskih steklih na vso moč in vpije: — Očka, očka... aroplan! Sinček spremlja veliko ptico, dokler se ni izgubila iznad hiše, po*em steče k očetu in ga vleče za rokav. — Očka! Očka! Ata ne dvigne glave. — Očka! se zadere Bep. — Kaj hočeš' se obregne oče. Dete spusti glavo in pogleda izpod oči: — Zakaj pravi aroplan zu-zu? — Ne vem. — Kam je šel aroplan? Ali tokrat izgovori oče s tako ostrim glasom »Ne vem« in ob teh besedah udari z nego ob t>od, da se Bep po- MILAN VUKASOVIC parjeno oddalji, neprestano gledajoč atka z začudenimi očmi Našel je neki les, tolkel z njim in se krenil po prstu. Nastalo je vreščanje. Oče prihiti, a ko vidi, da ni nič, mu popreti in ga posadi kraj sebe na stolico. Bep gleda nekaj trenutkov, kako atek piše, prijemlje ga za roko, hoče mu jo poljubiti in vpraša: — Kje je mama? — Sla je, da kupi kolačev. ■— Kakšne kolače? — Ne vem. Bepček se nenadoma zresni. V njegovi glavi, pokriti z dolgimi plavimi ko-drci, se nekaj godi. Cez nekaj časa se nagne, išče atkove oči in vpraša č:®to tiho: — Očka, kaj pa ti veš?! (Iz Icnjise Bep. K oko in K° 0 tïra srbskem pisatelju, sinu soriškeaa Slovenca, glej >Žis« 1935, 17. febr. A. Debeljak). F À SENFOV KATALOG ZNAMK ZA L. 1936 Točno L septembra, kakor je bil napo-veutau, je izsej Katalog znamk za prihodnje leto. Po svoji oprtani in pre. gieunosu je prav ок-usen, zaradi veiike množine novili znamk pa je moral pove. cau svoj oœeg s nit na 14&3 suaai. Cena je ostala v&luc temu neizprtsmenjena. Glede taritfiranja posameznih znamk se opaža tudi letos tendenca za pouraženje b^aicjiin m laznin prwozrLoetn'iiii ziuunk. Občutno povišanje cen opazimo pri co-пешд »иагејлШ zuamnian, največje pa pri starin neraoljenin znamkah, ronekou znaša to роШ-аиеије sto ali še več odstotkov. Êeveua te ne more reči, da bi bile vse te cène itouie ш uosasijxve. oplon je &eu£ za an j i a1 ve leti evoje cene tako avignil, da oo v primeri s francoskimi kataxogi znamke pri njena še enkrat dražje. Zlasti avsuijoke m nemške znamke so dosti pieuirago ocenjene. Popi«cno se bo ûaio pri nas doseči 4 — 4.50 dinax-ja za nemško marko po Seatovihi cenah, pri nerauljemn iuiminaih pa uekaj vec. vzrok tiči v tem, ua v inozemstvu ni za n i,manja zanje. P0 vsean svetu izide vsako leto toliko novih znamk, da si ma-lokcio more privoščiti vse. Zato Pogleda zb.raiec pač za tistimi, ki so tehnično najlepše izdelane, in si jih kupi. Ker ni med našimi znamkami пли eue, ki di bua Po svoji izdelavi in motivu res lepa (la-vzemši prve Va v p0 tiče ve slovenske znamke v kamnotisku), se zbiralci zanje ne zanimajo. T0 bo trajaJo tako dolgo, dokler si naša markarmca ne bo nabavna modemih strojev za plemenitejše vrste tiska in dokler ne bodo nehali oddajati naročili za izdelavo naših znamk do Loče nim »umetnikom«, ki s0 prinesli na svet umetnine à la naše veslaške znamke, škodo od tega imajo naši filatelisti in država. Zbiraici s tem, da težko menjavajo nase znamke z inozemstvom, država pa e tem, da filatelisti naših znamk skoraj nič ne kupujejo. Ce bi se ta politika iz-premenila, bi imela Jugoslavija 0d tega milijonske koristi. Nedvomno bi bili stroji za boljše vrste tiska (vsaj za bakr0tiskl že v dveh, treh mesecih preplačani z več jo prodajo znamk. Naše novo Poštno mi" nistnstvo ima tu prav lep0 priložnost za utdejstvovanje. Od naših posameznih znamk s0 se nekoliko podražile nekatere običajne slovenske znamke, Portovni pr0vizoriji na lo vinarski turkizno modri znamki pri-Mnostne znamke in nerabljene no'vejše. . s,ta v ceni edino rabljeni provizor m znamki 10 na 25 in 50 dinarjev z za-" vito kljuko. ELIJA Katalog je izašel v treh izdajah: za ves svet, za Evropo in za Nemčijo. R. Nova jugoslovanska znamka za 1.50 Din Nove znamke Belgija. Belgijske železnice so bile otvor-jene leta 1835 s progo Bruselj -Mecheln. Za stoletnico tega dogodka je izdala Belgija vso serijo železniških znamk, in sicer 24 vrednot od 10 centimov do 100 frankov, v novi obliki. Nižje vrednote kažejo moderno Dieselovo lokomotivo pod visokim viaduktom, višje vrednote pa sliko prve belgijske lokomotive, ki je prišla iz Anglije. Med frankovnimi znamkami je izšla nova po 1 frank s sliko kralja Leopolda HI. — Belgijski Kongo. Osnovanja države Konga pred 50 leti se spominjajo nove znamke od 50 centimov do 5 frankov. Vse kažejo glave štirih belgijskih kraljev in zvezdo, ki je v grbu države Konga. — Bolgarija. Frankovni znamki po 1 in 2 leva sta izšli na papirju z vodnim znakom To sta prvi bolgarski znamki z vodnim znakom — Luk«emburg. Za razstavo znamk v Esch-Allzetteu ie izšla znamka po 2 franka brez robcev Prodajala se ie s pribitkom 50 centimov. ki na na znamki ni posebej naznačen — Romunija. Z novim napisom LPi-Posta »o izšle vrednote po 1. 3 in 6 lejev. hkratu pa se je razširila «erija tudi za vrednosti 25 baniiev (črno olivna) in 7 in pol leja (ultramarin). Nepotrebno dopolnilo Spominska serija za marsejsko obletnico se bo po najnovejših ve«teh j>ovečala za znamko po Din 7.50 v viioliča«ti barvi Tako bo stala zdaj vsa serna 15 Din Potreb-nejši od nje bi bili vrednoti rv> 25 'n 50 Dar za tiskovine v tuzemstvu in inozemstvu. TEHNIČNI OBZORNIK GALVANIZACIJA A1A MIMJA V minulih letih je nastaio mnogo postopkov za galvansko prevleko alumiini-ja ki so končnoveljavno dokazal*, da je tudii specifično najlažji izmed tehnično uporabnia кк>\гп mcgoče prevleči z drugo, lep&o M odpornejào kovino. Kljub temu se ée vedno mnoie pomisleki, da li ima "tak postopeik pri aluminiju kak pomein. Pomisleki &o upravičeni zaradi tega, kej-o tistoja med aluminijem 'In nanj ueedajo-6o se kovino bakrom, nikljem itd. velika ■razlika v električM napetosti. Ce pride aluminij, ki ni do kraja prevlečen e plemenitejšo kovino v dotf.ko z vodno raztopino katerekoli, »oli, postaneta kovini pola galvanskega člena. Poelediica tega je, da raztopcna kovino e prevleko bdlj razjeda kakor brez nje. To dejstvo pa nam vendar daje spoznanje, da mora biti prevleka debela in ne imeti presledkov. Mnogo boljša od debeliih prevlek eo one, ki eo naipravljene iz dveh ali več kovin. Poskusi eo na primer dokazali, da je bil z nikljem prevlečen aluminij, ki je L»'l nato àe prav nalahno poerebren, obstojem celo v 20»/o raastopini jedkega luga. Splošno pa veljajo za galvaniairanje aluimL»'ja pravila, ki &i Jih je tehnika pridobila pri galvanizaciji tečkih kovtin. Vendar pri alunf'nijevSh zlitinah, kd eo mnogokrat vaižnej&e od čistega aluminij«, običajni postopka odpovedo. Zato &o nedavno izot po raznašalcih dostavljena Din 5.—.