Ca sopis obcine Kamnik, 11. junija 2021,leto6,številka11 Razvijamo Kamniški vaterpolisti veselje do glasbe! so državni prvaki Vaterpolisti ekipe Calcit Waterpolo so naslovu pokalnih prvic dodali še naslov državnih prvakov. Do zgodovinskega uspeha so prišli, ceprav nimajo pokritega bazena. Kamniški vaterpolisti so pokalnemu dodali še naslov državnih prvakov / Foto: Klemen Brumec Tomaž Okorn so s 3 : 1 v zmagah ugnali racije kamniških vaterpo-pogonu od svojega osmega kranjski Triglav. »Kamnica-listov je minulo sredo le ali devetega leta. Treningi Kamnik – Kamniški šport je ni so deklasirali 'evropski' prišel dan, ki so ga cakali. so bili na zacetku trikrat te­nekaj posebnega v sloven-Triglav,« so v zanosu in z »Že vec kot petdeset let se densko, potem vsak dan. Za skem prostoru. Pri individu-obilo pretiravanja zapisali pozimi vozim na treninge v nekaterimi je torej že dvaj­alnih športih je kar nekaj na Facebooku. Kamniška Kranj, Ljubljano, Radovlji-set let odrekanja.« junakov, ki so poželi med-zgodba je vsekakor nekaj po-co. Ce bi kamniška obcina Finalni dvoboj pod žarometi narodni uspeh, v ekipnih sebnega, kar kažejo tudi be-pokrila vsaj stroške kakšne-je spremljalo veliko navija­športih pa vsaj v tistih naj-sede trenerja Aleša Komelja: ga trenerja, bi bila to velika cev, ki so nenehno z bobna­bolj priljubljenih nikoli ni »Naslov mi pomeni vec kot pomoc. Fenomenalno je, da njem dajali ritem. Po tekmi bilo vidnega uspeha, je pa nastop na olimpijadi. Tam nam je letos uspelo osvojiti so prižgali bakle in vpili: zelo razvita odbojka, lepo nas nikoli ne bo. Lepa zgod-celo dvojno krono.« Homar šampioni, šampioni. Ener­tradicijo ima tudi vaterpolo. ba, ampak ce Kamnik ne bo je ponosen, da so naslov gijo s tribun je zacutil tudi Marsikdo se še spomni va-dobil bazena, si bo moral priborili vecinoma domaci Martin Stele, ki je dokoncno ških prijateljskih tekem vsak igralec poiskati nov igralci. »Jedro ekipe so potopil Triglav. Kranjcani so med Kamnikom in Vrhpo-klub. V takšnih razmerah je Kamnicani, ki so bili že v namrec v zadnji cetrtini zao­ljami, ki so v osemdesetih nemogoce delovati.« mlajših kategorijah clani stanek dveh golov spreme­letih prejšnjega stoletja do-Predsednik kluba Dare Ho-reprezentanc, v letošnji se-nili v vodstvo z 10 : 11, v zad­dobra napolnile tribune ba-mar že vsaj dvajset let opo-zoni pa smo imeli še izku-njih dveh minutah pa je zena Pod skalo. zarja, da Kamnik mora do-šenega Mateja Nastrana, 24-letni Stele z dvema za-Ti casi so se letos vrnili s biti pokriti bazen, tudi zara-najboljšega vaterpolista v detkoma poskrbel za eksplo­prebojem Calcita Kamnik v di plavalcev in triatloncev. samostojni Sloveniji. Iz zijo veselja na tribunah. finale vaterpolskega držav-Marsikdo bi že zdavnaj Kranja prihaja tudi trener nega prvenstva, v katerem obupal, a tako kot vse gene-Aleš Komelj. Ti fantje so v 419. stran OBCINSKE NOVICE OBCINSKE NOVICE KULTURA ŠPORT Kamniška kultura pod Novo otroško S citrami povezan že Tekaci KGT Papež skupno streho igrišce vse svoje življenje ekipni državni prvaki Obcinski svetniki so na maj-Otroci iz enote Kekec Vrtca Tomaž Plahutnik že petintri- Na jubilejnem, 25. Teku k sv. ski seji med drugim potrdili Antona Medveda Kamnik v deset let poucuje v Glasbeni Primožu, ki je bilo ekipno dr­novega direktorja Zavoda za šoli Kamnik. Za svoj prispe- Zgornjih Stranjah so dobili žavno prvenstvo v gorskih turizem, šport in kulturo Ka­ možgansko stimulativno vek pri prenašanju znanja tekih, so clani in clanice KGT mnik, ki pa že kmalu ne bo igrišce, ki je del projekta Gi­igranja citer na mlajše je pre- Papež osvojili naziv ekipnih vec pokrival kulture. Ta bo jel Gerbicevo nagrado za ži­ banje za zdrave možgane. državnih prvakov. Absolutna odslej združena v Javnem vljenjsko delo. zmagovalca sta bila Timotej zavodu za kulturo Kamnik. Becan in Mojca Koligar. stran 7 stran 3 stran 2 stran 19 klavir kk a ir kkav kr kitara aaaa k aaaflavta in drugi inštrumenti Vpis: 031 226 205 info@skalar.pro www.skalar.pro Priloga POLETJE V KAMNIKU od 9. do 16. strani AD VITA D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 7 B, SLOVENSKE KONJICE ENTRATA D.O.O., MIKLAVCICEVA ULICA 1A, KAMNIK Obcinske novice Obcina in podjetniki z roko v roki Župan Matej Slapar in predsednik Podjetniškega kluba Kamnik Ivan Hribar sta podpisala protokol o sodelovanju. Jasna Paladin Kamnik – Protokol o sodelo­vanju med Obcino Kamnik in Podjetniškim klubom Ka­mnik (PKK) je bil prvic pod-pisan že leta 2017 in takrat sta se obe strani zavezali, da bodo sodelovanje s formal-nim podpisom obnavljali vsak mandat. lovnih mest in na to smo ponosni,« je ob podpisu de­jal župan in poudaril, da mora obcina podjetnikom bolj prisluhniti in pomagati predvsem pri prostorskem nacrtovanju. »Na Kamni­škem je veliko dobrih in uspešnih podjetnikov, ki jih je treba še bolj motivirati in spodbujati, da bomo odšli Protokol obe strani zavezu­je, da s sodelovanjem in par-tnerskim odnosom gradita ucinkovito podporno okolje za razvoj podjetništva v obci­ni. »Gre za zelo trdno in mocno povezovanje, ki se je zacelo leta 2015, ko se je Podjetniški klub Kamnik ponovno vzpostavil. Vsi predsedniki PKK so s svo­jim znanjem, izkušnjami in modrostjo ter vizionarstvom dajali temu prostoru bogato dodano vrednost. V okviru podjetniškega kluba nam dajete nova znanja in izku­šnje, ki jih v drugih obcinah nimajo. Iskreno sem pono-sen in hvaležen, da vi ta zna­nja združujete in podajate naprej mladim podjetni­kom, ki se združujejo v okvi­ru KIKštarterja in ustvarjajo nove pogoje za delo sebi in svojim zaposlenim. Iz KIK-štarterja je šlo že vec sto de­skupaj iz te krize. Zadovolj­ni smo, da nas podpira Ob­cina Kamnik z razlicnimi ukrepi kot tudi s pomocjo države. Ce teh ukrepov ne bi bilo, bi bilo število nezapo­slenih ogromno. Gradimo naprej na pozitivnih zgod-bah in naj nas pozitivne stvari vodijo naprej,« pa je poudaril Hribar. S podpisom protokola o so-delovanju so imenovali tudi komisijo, ki jo sestavlja vseh pet dosedanjih predsedni­kov PKK (Urban Bergant, Tomaž Lah, Aleš Ju­hant, Stojan Hergouth in Ivan Hribar) ter trije pred­stavniki Obcine Kamnik. Delovna skupina se bo re-dno srecevala in iskala rešit­ve za še boljši razvoj gospo­darstva v Kamniku in regiji. Podjetniški klub Kamnik združuje že vec kot šestde-set podjetij. ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROCNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNICAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Obcina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Casopis Kamnican-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, tokratna številka je izšla v nakladi 31.000 izvodov, brezplacno jo prejmejo vsa gospodinjstva v Obcini Kamnik, priložena je tudi Gorenjskemu glasu. Tisk: Delo, d.o.o, Tiskarsko središce Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenarocenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vracamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Casopis Kamnican-ka lahko narocite, narocnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Casopis Kamnican-ka bo naslednjic izšel predvidoma 24. junija 2021, prispevke lahko pošljete najkasneje do cetrtka, 17. junija 2021. Sedemnajsta redna seja Obcinskega sveta Obcine Kamnik Kamniška kultura pod skupno streho Obcinski svetniki so na majski seji najvec casa posvetili javnim zavodom – med drugim so potrdili tudi novega direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, ki pa že kmalu ne bo vec pokrival kulture. Ta bo odslej združena v Javnem zavodu za kulturo Kamnik. Jasna Paladin Kamnik – Svetniki so se že ob uvodni tocki majske seje, ki je znova potekala po vide­okonferenci, precej razgovo­rili, saj so obravnavali in nato tudi potrdili predlog o soglasju k imenovanju Roka Jarca za novega direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo. Zamenjal bo dose-danjega vršilca dolžnosti di­rektorja Francija Kramarja, ki pa bo znotraj Zavoda še naprej pokrival podrocje športa. Rok Jarc se je svetni­kom tudi na kratko predsta­vil. Kot je povedal, je po izo­brazbi diplomirani geograf in zgodovinar, od leta 2006 je profesionalni turisticni vo­dnik, govori pet tujih jezi­kov, veliko potuje in ima v turizmu nasploh kar nekaj izkušenj. Poudaril je, da si v Kamnik želi pripeljati pred­vsem goste iz prestolnice, da se bo treba bolje predstaviti na tujih trgih in da bo treba še bolj spodbuditi in poveza-ti predvsem male akterje v turizmu. Svetniki so ga za direktorja sicer potrdili (s 16 glasovi za in 11 proti), a mu tudi ocitali, da v svoji viziji ignorira podrocje športa, da je politicno pristranski in da obcino še premalo pozna. Novega direktorja in njegovo vizijo zavoda bomo podrob­neje predstavili v eni od pri­hodnjih številk. Ocena varnosti: zelo dobro V nadaljevanju so se sezna­nili z informacijo o stanju javne varnosti na obmocju obcine v minulem letu, ki jo je predstavil komandir Poli­cijske postaje Kamnik Ale-ksander Perklic. Kot je dejal, se varnostne razmere na ob-mocju obcine v minulem letu niso bistveno poslabša­le in ostajajo na ravni minu­lih let, zato ocena ostaja zelo dobro. Iz porocila je med drugim razbrati, da so zabe­ležili manj velikih tatvin, po­vecali raziskanost kriminal­nih dejanj, a tudi ujeli za kar dvajset odstotkov vec prehi­trih voznikov. Obravnavali so tudi 14 preprodajalcev drog, k sreci pa lani ni bilo nobene smrtne žrtve na kamniških cestah, prav tako so zabeležili upad poškodo­vanih. »V Kamniku živite relativno varno,« je koman­dir sklenil svoje porocilo. Sledila sta seznanitev z let-nimi porocili javnih zavodov Dom kulture Kamnik bo odslej deloval v sklopu Javnega zavoda za kulturo Kamnik. Bodo pa stavbo še letos posodobili in prenovili. Na razpisu ministrstva za infrastrukturo so dobili denar za energetsko sanacijo, ki bo zajela toplotno izolacijo fasade, vgradnjo toplotne crpalke, izolacijo podov … Na streho bodo namestili tudi soncno elektrarno. Na Javnem pozivu za sofinanciranje vlaganj v javno kulturno infrastrukturo lokalnih skupnosti pa so bili uspešni s projektom DKK – zamenjava scenske razsvetljave – odrske mehanizacije; prejeli bodo dobrih 106 tisocakov. Namestili bodo nove vleke, ki bodo izboljšali produkcijsko vrednost prireditev v veliki dvorani. / Foto: Jasna Paladin v obcini, katerih ustanovite­ljica ali soustanoviteljica je Obcina Kamnik, in sprejetje sklepov o razporeditvi pre­sežka prihodkov nad odhod­ki v omenjenih javnih zavo­dih. Razprave ni bilo, je pa ob tem svetnik Šemso Muja­novic podal pobudo, da bi pri vseh javnih zavodih v obcini uredili vsaj po eno parkirno mesto za invalide. O pokrajinski zakonodaji Podali so tudi mnenje k osnutku pokrajinske zako­nodaje, in sicer Obcina Ka­mnik soglaša z ustanovitvijo pokrajin in teritorialno umestitvijo Obcine Kamnik v del Osrednjeslovenske pokrajine, vendar le pod po­gojem, da se ta razdeli na dva dela oziroma dve pokra­jini, in sicer Severno in Juž-no osrednjeslovensko po­krajino (pri cemer takšno poimenovanje pokrajin ni nujno za veljavnost tega so-glasja). Obcina Kamnik naj se umesti v Severno osre­dnjeslovensko pokrajino, so sklenili svetniki. Potrdili so tudi sklep o potr­ditvi sestave skupne liste kandidatov za clane Razvoj­nega sveta Ljubljanske urba­ne regije za mandatno ob-dobje 2021–2027. Javni zavod za kulturo Kamnik V okviru devete tocke so po­trdili predlog preimenova­nja Javnega zavoda Mekinj-ski samostan v Javni zavod za kulturo Kamnik. Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik (ZTŠKK) od prvega julija dalje ne bo vec pokri-val kulture, saj se bo Dom kulture Kamnik združil z Javnim zavodom Mekinjski samostan in preimenoval v Javni zavod za kulturo Ka­mnik. Zavod za turizem in šport bo vodil Rok Jarc, Jav­ni zavod za kulturo Kamnik pa Irena Gajšek, ki je bila doslej že direktorica v Mekinjskem samostanu. V praksi in za zaposlene bi-stvenih sprememb ne bo, saj se bodo štirje sodelavci ZTŠKK; ki so bili zadolženi za podrocje kulture, zaposli­li v Zavodu za kulturo. Sve­tniki so ustanovitev oz. prei­menovanje Zavoda za kultu­ro pozdravili, a opozorili, da bo treba cim prej pripraviti tudi strategijo za podrocje kulture. Kot pravijo na obci­ni, je ta v pripravi in bo predstavljena jeseni. Nacrti za tretjo »povezovalko« V prvem branju so svetniki nato potrdili še spremembe zazidalnega (lokacijskega) nacrta B12 Bakovnik in B7 Kovinarska. Spomnimo, da so dokument, ki na travniku med Mercatorjem in Tita­nom ob Ljubljanski cesti predvideva gradnjo dveh tr-govskih centrov, lani zavrnili, saj naj bi investitorji zgradili le dva trgovska centra, ki naj lokalni skupnosti ne bi pri­nesla dodane vrednosti, zato so pripravljavci prostorskega akta v nove spremembe do-dali še stanovanja. V prvem branju so svetniki tako potr­dili spremembe, ki omogoca­jo gradnjo trgovine (Lidl), nad njo pa tudi dva stolpica stanovanj. Že prej je bilo zna-no, da bo na tem edinem še nepozidanem travniku v tem delu mesta zrasla tudi trgovi­na Jager. Svetniki (od 29 jih je za gla­sovalo le 15, sedem jih je bilo proti, ostali pa vzdržani) so opozorili, da bodo nove vse­bine v Kamnik prinesle pro-metni kolaps, saj so ceste s plocevino že zdaj preobre­menjene. Skrbi jih tudi, kaj bo po selitvi na novo lokacijo s sedanjo trgovino Lidl in ali bomo v Kamniku s tem dobi­li še eno degradirano obmo-cje vec. »Vemo, da je promet na tem obmocju že sedaj zelo povecan, zato smo v okviru obcinske uprave že pristopili k ukrepanju. Dol­gorocne strategije na podro-cju prometa obcina žal nima, idealna bi bila zahodna obvo­znica, ki pa je v prostor ne moremo umestiti. Moje mnenje je, da bo dolgorocno treba razširiti obstojeco ob-voznico in na ozkih grlih na­mesto križišc urediti kroži-šca, a za del med Mercator-jem, Titanom in novima dvema trgovskima centroma bo v prihodnje treba zgraditi novo povezovalko. Postopki za to so že zaceli teci, bodo pa trajali nekaj let,« nam je povedal župan Matej Slapar. Obcinske novice Novo otroško igrišce Otroci iz enote Kekec Vrtca Antona Medveda Kamnik v Zgornjih Stranjah so dobili možgansko stimulativno igrišce, ki je del projekta Gibanje za zdrave možgane. Jasna Paladin Zgornje Stranje – Obcina Ka­mnik se je skupaj z OŠ Stra­nje, OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani in Vrtcem Antona Medveda Kamnik lotila pro-jekta Gibanje za zdrave mož­gane, s katerim so želeli opo­zoriti na izziv družbe, ki se sooca s posledicami splošne digitalizacije in odvisnosti od racunalnikov tako med otroki kot med odraslimi. V okviru projekta so dobili de­nar za nadgradnjo otroškega igrišca pri enoti vrtca Kekec v Zgornjih Stranjah, ki je tako postalo možgansko sti­mulativno igrišce. Kot so po­jasnili na uradnem odprtju, je bila na igrišcu poleg ze­meljskih in gradbenih del izvedena dodatna zasaditev vegetacije, postavljena so bila tri nova igrala, urejene so bile poti (tudi cutna pot) in z ograjami zašcitene sto­pnice, postavljen je bil tudi nov peskovnik s prikljuc­kom za vodo. Povecana je bila ravna površina igrišca, nasuta s prodcem, ki otro­kom omogoca gibanje na vecji površini, zasadili pa so tudi zelenjavni vrt. »Danes je za nas res velik in poseben dan, dan, ki smo ga nestrpno pricako­vali. V projektu je sodelo­vala vrsta ljudi, ki smo jim zelo hvaležni, ves naš trud in cas pa bosta poplacana z Novi vhod v policijsko postajo Policijska postaja Kamnik ima od torka, 1. junija, dalje novo vstopno tocko. Jasna Paladin Kamnik – Vhod za obcane se je trajno prestavil na vzhodno stran objekta oz. se bo v policijsko postajo vstopalo z vecjega obcinske­ga parkirišca. »Obcina Kamnik kot lastni-ca objekta in policija sta zakljucili dolgo pricakovani projekt zamenjave vhoda in nove sodobne dežurne sobe. Vsem, tako uporabnikom kot zaposlenim, se bo omo­gocil lažji in varnejši dostop do storitev policije. Ob iz­gradnji novega vhoda nismo pozabili niti na najranljivej­še skupine ljudi. Posebna pozornost in uporabnost, ko gre za dostop do storitev, je bila s klancino in prilagodi­tvijo notranjih prostorov na­menjena tudi njim,« pravi komandir Policijske postaje Kamnik Aleksander Perklic, vesel, da to ne bo edina le­tošnja investicija v stavbo. Predvidoma sredi junija se bo zacela energetska sanaci­ja, saj je bila Obcina Kamnik uspešna na razpisu ministr­stva za infrastrukturo. Sana-cija je bila že nujno potreb­na, saj je objekt v precej sla­bem stanju. Kljub gradbišcu bo delovanje in dostop do storitev Policijske postaje Kamnik potekalo nemoteno. Sanacija atletske steze pri OŠ Marije Vere Duplica – Obcina Kamnik je bila uspešna na javnem razpi­su Fundacije za šport in je pridobila denar za sanacijo atletske steze pri Osnovni šoli Marije Vere. Odobrenih je bilo 35 tisoc evrov, s tem denarjem pa bodo atletsko stezo obnovili z moderno podlago, kar bo za ucence velika pri­dobitev. Celotna investicija je sicer vredna vec kot 180 ti­soc evrov, denar pa nameravajo v proracunu zagotoviti z rebalansom, ki ga bodo svetniki obravnavali na prihodnji seji. Žal na razpisu obcina ni bila uspešna še z dvema pro-jektoma, ki so ju tudi prijavili, in sicer ureditvijo športnega igrišca na Gozdu in kolesarskega grbinastega poligona (»pump tracka«). Igrišce na Gozdu bodo prijavili na doda-ten razpis ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kolesarski poligon pa bodo prestavili v prihodnje leto. J. P. Zacetek gradnje šole se zamika Kamnik – Na razpis za gradnjo nove stavbe OŠ Frana Al-brehta je Obcina prejela ponudbi dveh podjetij – SGP Gra­ditelj in Kolektor Koling; slednji je oddal ugodnejšo ponud­bo, a se je neizbrani ponudnik pritožil. Kot nam je povedal župan Matej Slapar, so postopki še vedno v fazi preverjanja ponudb in priprave odgovora na pritožbo, a je že znano, da se prvotno nacrtovani zacetek gradnje z junija premika na kasnejše mesece. Tudi pritožba obcine na razpis ministr­stva za izobraževanje, znanost in šport, na katerem niso bili izbrani, še ni zakljucena, se pa na obcini veselijo informaci­je, da naj bi ministrstvo ob koncu leta objavilo še en razpis, na katerem – upajo – bodo uspešnejši. J. P. Cepljena je bila že dobra tretjina obcanov Kamnik – Po podatkih spletne strani NIJZ cepimo.se je bilo na dan 8. junija v obcini Kamnik s prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 36 odstotkov obcanov, z dvema pa 24,9 odstotka. V obcini Komenda, ki prav tako sodi pod Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik, je odstotek malen­kost nižji; z dvema odmerkoma je bilo do sedaj cepljenih 23,1 odstotka obcanov. Slovensko povprecje cepljenih z dve-ma odmerkoma na omenjeni dan je bilo 23,2 odstotka. J. P. zadovoljstvom otrok, ki bodo to izvrstno igrišce tudi uporabljali. Zdaj mo-ramo rešiti le še prostorsko stisko enote Kekec,« je na odprtju dejala ravnateljica Vrtca Antona Medveda Ka­mnik mag. Liana Cerar in povedala, da sta od ideje do realizacije minili slabi dve leti. Skupna vrednost projekta Gibanje za zdrave možgane (vseh projektnih partnerjev) znaša 147.357,50 evra, od tega je sofinanciranje s stra­ni Evropske unije znašalo 79.352,14 evra. Obcina Ka­mnik je za investicijo name-nila dobrih 66 tisocakov, od tega bo dobila vrnjenih 65 odstotkov sredstev iz razpisa LAS Srce Slovenije. Projekt še ni koncan, saj sledi še dru­ga faza, v okviru katere bodo izvedene še druge aktivnosti, kot so delavnice za predšol­ske otroke, stare starše in de­lavke, starejše od petdeset let, predavanja za starše ter posvet za pedagoške delavce. Izvedena bo tudi raziskava, ki bo preucevala gibanje ot­rok na igrišcu pred in po iz­vedbi vzdrževalnih del. Igrišce bo žal namenjeno le vrtcevskim otrokom in ne tudi vsem ostalim iz kraja, saj bodo vrata igrišca zaradi morebitnega vandalizma po zaprtju vrtca vsak dan zaklepali. Foto: Jasna Paladin Prostovoljstvu prijazna obcina Obcina Kamnik je s strani Slovenske filantropije skupaj s še 35 slovenskimi obcinami ponovno prejela naziv prostovoljstvu prijazna obcina. Jasna Paladin Kamnik – »V naši lokalni skupnosti imamo vec kot sto organizacij, ki izvajajo pro-stovoljske dejavnosti, za kar smo jim na Obcini Kamnik hvaležni in jim iskreno ces-titamo, saj je prejeto prizna­nje predvsem priznanje njim. Priznanje, da s preda­nim delom v prostem casu dvigajo kvaliteto življenja mnogim in so vidni ne le v lokalni skupnosti, temvec tudi na nacionalnem nivo­ju,« pravijo na obcini. Obcina Kamnik je pridobila podeljeni naziv, ker je tudi v lanskem letu financno pod-prla delovanje dveh dnevnih centrov, in sicer Dnevnega centra Štacjon za osebe s te­žavami v duševnem zdravju, ki ga strokovno vodi CSD Osrednja Slovenija – vzhod, Enota Kamnik, in Dnevnega centra za mlajše invalidne osebe, ki ga strokovno vodi Društvo staršev otrok s po­sebnimi potrebami. Z Zavo­dom Oreli  že nekaj let us-pešno vodi projekt Razvoj obcinskega modela varstva starejših obcanov obcine Ka­mnik, kjer je med drugim obcanom trikrat tedensko na razpolago brezplacna svetovalna pisarna. Obcina ima že vse od lanskega leta odprto humanitarno lini­jo, ki je na razpolago starej­šim in osamljenim vse dni v tednu od 8. do 21. ure. Na tej številki lahko starejši naroci­jo prostovoljca, ki jim na dom dostavi hrano iz trgovi­ne, zdravila iz lekarne, topel obrok ipd. Za obcane z niz­kimi dohodki je vsak delov­ni dan na voljo brezplacni topli obrok, kjer za razdeli­tev obrokov in cišcenje pros-tora poskrbijo prostovoljci Društva upokojencev Ka­mnik. Obcina Kamnik krije tudi stroške nastanitve za brezdomce, sofinancira de­javnost neprofitnih izvajal­cev z razlicnih podrocij, ak­tivno pa je pristopila tudi k izvajanju vseslovenskega projekta Prostofer in v ta na-men zagotavlja tudi sredstva. Obcinske novice, mnenja Obzidje na Starem gradu bodo obnovili Jasna Paladin Kamnik – Stari grad je s svo­jimi ruševinami kulturni spomenik lokalnega pome­na in priljubljena izletniška tocka, in ceprav v zadnjem grad in bili uspešni; dobili bodo štirideset tisoc evrov. Caka jih zahtevno delo, saj je obrambni zid zelo nacet zaradi prepadne lege, erozi­je, vegetacije, hkrati pa tik ob zidu poteka tudi pešpot. obdobju najvec pozornosti pritegne razgledna plošcad (ki še ni odprta za obiskoval­ce), pa si na obcini že dlje casa prizadevajo obnoviti tudi ruševine dotrajanega obzidja (na sliki). Na razpis ministrstva za kulturo so prijavili projekt Sanacija zi­dov obrambnega hodnika med 1. in 3. vhodom – Stari »Predvideni posegi bodo za­gotovili stabilnost celemu kompleksu in preprecili na­daljnje unicenje. S posegi, ki temeljijo na konservator­skem pristopu, bomo ce­lostno ohranili in prezenti­rali ruševine in vzpostavili strukturno stabilno in varno okolje,« pojasnjujejo na ob­cini. Nov veter v naših krajevnih skupnostih V mandatu župana Mateja Slaparja je po krajevnih sku­pnostih naše obcine zavel nov veter. Na nekaj zadnjih lokalnih volitvah je bilo ved-no manj zanimanja za kandi­diranje v svete krajevnih sku­pnostih, saj so bili sveti kra­jevnih skupnosti bolj sami sebi namen kot pa mesto uresnicevanja pomembnih lokalnih projektov. Župan Matej pa je v dobrih dveh letih skupaj s predstav­niki obcinske uprave že dvakrat obiskal vse svete kra­zi Vrhpolje in na cesti od ga­silnega doma do šole. Po teh dveh »vpadnicah« v center Nevelj v šolo prispe vecina šolarjev iz Vrhpolj in vozaci is Soteske, Porebra, Hriba, Vira od avtobusne postaje do šole. Poleg ureditve cestišca pa je bila po neveljski poti urejena javna razsvetljava in polože-no opticno omrežje. Dela še potekajo na javni razsvetljavi skozi Nevlje in urejanju križi-šca ob šoli. Tudi po ostalih krajevnih skupnostih po kamniški ob­cini se je že izvedlo ali se iz­vaja veliko investicij glede na izražene prioritete. Krajevne skupnosti so tako postale ak­tivni partner pri razvoju naše obcine in ne vec okostenele, neucinkovite strukture, ki samo cakajo na dobro voljo aktualne obcinske ali držav­ne oblasti. Seveda pa se v dveh letih ne more narediti vsega kar bi Mnenje obcinskega svetnika Mnenje obcinskega svetnika Gibalna enakopravnost Podružnicna osnovna kot poslanstvo šola Gozd Anton Iskra, svetnik NSi Sedanji mandat obcinskega sveta se je že krepko prevesil v drugo polovico. Ceprav nas že kakih 15 mesecev pestijo izre­dne razmere, pa so po dveh letih in pol sadovi dela župa­na, podžupanov, obcinske uprave in vecine v obcinskem svetu marsikje že vidni. To lahko opazimo, ko vidimo urejeno in polepšano mestno jedro, dobro vzdrževane zele-nice, pešpoti in kolesarske ste­ze, uporabljamo sistem Kam­kolo, slišimo za odprtja preno­vljenih ali novih odsekov ob­cinskih cest ali pa vidimo gradbišca, kjer se gradijo se­kundarni vodi vodovodnega ter kanalizacijskega omrežja skupaj z opticnim telekomuni­kacijskim omrežjem in se az­bestne vodovodne cevi nado­mešca z novimi litoželeznimi. Najbolj celovito se lahko z de­javnostjo Obcine Kamnik sez­nanimo na spletnem mestu obcine v rubriki T e D n i (K) Obcine, ki iz tedna v teden po­roca o tem, kaj se (je) doga-ja(lo) oz. delalo ter naredilo. Delo obcinskega sveta obicaj-no pride do izraza z zami­kom, zato porocanje o naših sejah predstavlja napoved tega, kar se bo dogajalo v nas­lednjih mesecih in letih. Pri­mera tega sta gradnja nove stavbe OŠ Frana Albrehta in nadgradnja vodovodnega za­jetja Iverje skupaj z zašcito zalednih virov pitne vode. Teže opazno pa je uresniceva­nje mojega poslanstva v obcin-ski politiki – uveljavljanja gi­balne enakopravnosti v naši obcini, da bi postajala vse bolj po meri invalidov. Gre za dol­gorocna prizadevanja, ki zah­tevajo spremembo miselnosti, dolgotrajna opozarjanja in seznanitev s problematiko, skrbno in dolgorocno nacrto­vanje in financiranje ter ne­nehno izvajanje v številnih investicijah – malih in velikih. Pri tem izhajam iz svoje lastne izkušnje: že od otroštva živim z gibalno oviranostjo, zdaj pa sem hkrati tudi med starejšimi, ki z menoj med drugim delijo tudi izziv težje gibljivosti. Poleg podajanja svetniških po-bud in vprašanj v zvezi s to problematiko ter glasovanja za ustrezno sestavo proracuna se moja prizadevanja za gi­balno enakopravnost najbolj kažejo v zagovorništvu v obci­lih. Gibalna enakopravnost, torej enaka dostopnost javnega prostora, upravnih in poslov­nih storitev za invalide in sta­rejše, je predpogoj za kakovost življenja in enake možnosti. Zato mora postati del splošne zavesti javnosti in odloceval­cev, s tem pa bosta naše mesto in obcina postajala vse bolj po meri invalidov in starejših. kar kaže, da so bila skupna prizadevanja za ohranitev šole prav usmerjena. Zbrane informacije potrjujejo, da bo v prihodnjih letih vpisa otrok dovolj za normalno delovanje podružnicne šole ter da vecina krajanov obstoj šole podpira, kar je najpomembnejše. V za-cetku tega meseca sta z name-nom ohranjanja statusa Po­družnicne osnovne šole Gozd župan in ravnatelj OŠ Stra­nje na ministrstvo za izobra­ževanje, znanost in šport pos­lala tudi dopis z zaprosilom, da se v šolskem letu 2021/22 na šoli ohranita dva oddelka. Ministrica ter druge strokovne službe ministrstva so zagotovi­le, da POŠ Gozd v prihod­njem šolskem letu ne bo izgu­bila svojega statusa, o konkret­nih rešitvah pa bo obcina ob-vešcana v kratkem. Vse aktiv­nosti dokazujejo, da ukinitev statusa šole ni nikakršna opci­ja – in tudi nikoli ni bila. Vsi skupaj se moramo zaveda-ti, da je šola pomembna za ohranjanje lokalne identitete kraja, pri cemer pa starši otrok pomenijo skupino, ki je nosilec povezovanja in bogatenja kra­ja, tako da ob tem apeliram predvsem nanje, da poskrbijo, da vpis ucencev na POŠ Gozd v prihodnjih letih ne bo zamrl. 17. seja Obcinskega sveta Sandi Uršic, svetnik LSU V letošnjem letu je, potem ko so bili znani rezultati vpisa za šolsko leto 2021/22, postalo dej­stvo, da bo na POŠ Gozd skupno število ucencev padlo na deset ucenk in ucencev. Kar bi pomenilo, da bi se pouk v prihodnjem šolskem letu skladno s pravilniki moral iz­vajati enooddelcno. V prete­klosti je bila podobna situacija leta 2005, ko celo ni bilo vpisa­nega prvošolca in je bilo skup-no število ucenk in ucencev osem. Za šolski okoliš POŠ Gozd statistika kaže velika ni­hanja v številu rojstev v posa­meznih letih, v zadnjih 15 le­tih se giblje od 3 do 15 otrok. Dodatna ovira je želja posa­meznih staršev po vpisu na maticno šolo v Stranjah, saj se delež vpisanih otrok glede na število rojenih giblje od 14 do 66 odstotkov. Na sestanku staršev otrok, predvidenih za vpis na podružnicno šolo, lani januarja je bilo iz odzivov za­znati, da glavni razlogi za vpis na maticno šolo niso pro-storski pogoji na POŠ Gozd. Tukaj so tudi cisto osebni raz­logi, od nezmožnosti kombini­ranja odhoda v službo in šolo do tega, da je otrok vajen obi-skovanja vrtca v Stranjah in želijo, da je z vrstniki tudi v prvem razredu. V letošnjem letu so se clanice in clani sveta KS Crna obrnili na starše, katerih otroci bodo šli v šolo v prihodnjih letih. Zajeti so bili otroci od letnika 2016 do 2020, ki prebivajo v KS Crna (razen v naseljih Crna in Potok). Rezultati, ki so jih dobili, kažejo na to, da krajani in starši v vecini pod-pirajo obstoj podružnicne šole, Foto: Jasna Paladin samostana in Zavoda za turi- Proti lažnim vsebinam tudi knjižnica zem šport in kulturo. Nekoliko drugacne poglede smo imeli pri Kamnik – Knjižnica Franceta Balantica Kamnik se je kot prva knjižnica v Sloveniji pridružila sedemstotim knjižni­ imenovanju direktorja ZTŠK in cam po svetu, ki s programom NewsGuard, namešcenim umešcanju novega trgovskega na knjižnicnih racunalnikih, svojim uporabnikom nudijo kompleksa ob Ljubljansko ces­ možnost, da imajo pri uporabi racunalnikov v knjižnici to. Kandidat za direktorja nas s dostop do verodostojno pregledanih in ocenjenih tisocih svojo predstavitvijo ni preprical. informativnih spletnih strani (v angleškem in nemškem ZTŠKK je vendarle nekaj vec, kot jeziku). »Z namestitvijo programa NewsGuard knjižnica turisticna agencija. Ko smo žele­ uporabnikom pomaga graditi vešcine medijske pismenosti li pogledati v podrobnosti po- in kriticne presoje informacij,« pravijo v knjižnici in doda­stopka izbire kandidata, pa nam je župan zaprl vrata. Na Lju­ jajo, da NewsGuard ocenjuje vec kot šest tisoc spletnih bljanski cesti pa še sedaj niso strani, ki predstavljajo 95 odstotkov vkljucenosti v objavo Da smo si razlicni smo vedeli že jevnih skupnosti v naši obci-bilo potrebno. V Nevljah na ni. Krajevne skupnosti so primer že vec let cakamo na predstavile projekte po prio-prenovo mrliške vežice, radi ritetah od bolj do manj po-bi obnovili športno igrišce. membnih. Zacela se bo gradnja nove V krajevni skupnosti Nevlje šole Frana Albrehta. Tako da NOVA SLOVENIJA (NSi), OBCINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANA OBCINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK, SVETNIŠKA SKUPINA LISTE MARJANA ŠARCA odpravljene vse napake poseli­ novic na spletu. V to so vkljucene tradicionalne spletne pred volitvami. Svetniška skupi­tve tega obmocja, zato smo v strani z novicami, blogi, mnenjske publikacije in zdra­ na LMŠ vedno podpre dobre LMŠ mnenja, da je potrebno vstveni viri. J. P. predloge. Tokrat smo potrdili 12 najprej urediti cestne povezave, od 18ih županovih predlogov. so bile na sestankih z župa-nas v prihodnosti caka še ve­ nato pa bomo lahko gradili Pri pripravi sklepov glede usta- Med najboljšimi kulinaricnimi spominki tudi trnic nom izpostavljene varne liko izzivov. novo veliko trgovino. In kaj nas navljanja pokrajin smo celo po­ poti okrog podružnicne šole. Nova Slovenija z županom caka na naslednji seji, po lan- Ljubljana – Turisticna zveza Slovenije je kot partnerica pro- hvalili predlagatelja sklepov. Nižje na seznamu je bilo šir-Matejem tako dokazuje, da skoletnih izkušnjah bomo na jekta Evropska gastronomska regija – 2021 zakljucila natecaj Najprej moramo natancno ve­ jenje opticnega omrežja. se lahko politiko vodi na dru­ mize zagotovo dobili nov reba­ za izbiro kulinaricnih in gastronomskih spominkov v deti kakšne bodo naloge pokra- Tako so bili pripravljeni pro-gacen, bolj prijazen nacin v lans proracuna. osrednji Sloveniji in Ljubljani. Triclanska komisija je med jin, šele potem se bomo lahko jekti, zabrneli so stroji. S skladu z našimi gesli Blizu Igor Žavbi tridesetimi prijavljenimi spominki izbrala tri najboljše v pogovarjali kje bodo meje. Za­ preplastitvijo asfalta, talnimi Vodja svetniške skupine LMŠ ljudem in Zagnano naprej. dveh kategorijah: prehranski spominki in kuhinjski pripo­ gotovo pa Kamnik ne more biti oznakami in ležecimi policaji se je bistveno povecala var- mocki. V prvi kategoriji je bronasto priznanje pripadlo trni- v pokrajini, ki bo segala od Kam­ dr. Janez Rifel cu, trdemu siru z Velike planine, ki sta ga ustvarili Tatjana niških Alp, do Kolpe. V tako veli- Koželj s Kmetije Pr' Španc iz Zgornjih Stranj in Helena Kro­ ki pokrajini bi se naši interesi nost pešcev in ostalih udele­ žencev v prometu po takoi­ menovani neveljski poti sko­ pivšek s Kmetije Pr' Gabršk iz Cešnjic v Tuhinju, trži pa ga zagotovo izgubili. Pozdravljamo Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. J. P. tudi reorganizacijo Mekinjskega Aktualno Dogodkov v parku ne bo manjkalo V Arboretumu Volcji Potok imajo po zahtevnem letu, ko so bili zaradi epidemije tudi zaprti za obiskovalce, vrsto nacrtov, tudi vecjih investicij. Jasna Paladin Volcji Potok – »Epidemijo smo dobro preživeli, uspeli smo racionalizirati stroške in se tudi v miru vprašati, kaj v takih razmerah sploh lahko in zmoremo naredi-ti,« pravi Aleš Ocepek, di­rektor javnega zavoda Arbo­retum Volcji Potok, ki je javnosti skupaj s sodelavci in partnerji na nedavni novi­narski konferenci predsta­vil, kakšno leto nacrtujejo. Skupaj z ustanoviteljem mi-nistrstvom za kulturo in ob podpori Zavoda za varstvo kulturne dedišcine imajo v nacrtu vec posegov, ki bodo pomembno vplivali na na­daljnji razvoj parka. Že pole-ti se bodo lotili gradnje ka­nalizacije v osrednjem delu parka in na javni kanaliza­cijski sistem tako povezali tudi paviljon, v katerem je gostinski lokal, Bolkovo ga­lerijo in otroško igrišce. Pro-jekt je ocenjen na približno petdeset tisoc evrov. Koncno bodo celovito uredili tudi pa-viljon, ga priklopili na vso infrastrukturo in v njem uredili gostinski lokal, ki bo ustrezal vsem standardom. Najemnika, ki bo vodil go-stinsko ponudbo, bodo izbrali z javnim razpisom. Še letos bodo uredili novo programsko pot, ki bo vodila od vhoda v park do stare uprave in bo narejena iz pra­nega betona. »Gradbeno do-voljenje že imamo, ta pot pa bo bistveno prijaznejša tudi invalidom. V zgodovinskem delu parka in v vseh drugih predelih poti ostajajo pešce­ne,« poudarja Ocepek. Kar pol milijona evrov je vre-den dvoletni projekt postavi­tve novega rastlinjaka, veli­kega šestdeset krat devet metrov, ki bo svoje mesto našel v neposredni bližini stare uprave, vanj pa bodo preselili program metuljev, orhidej, kaktusov in sredo­zemskih rastlin. Rastlinjak so imeli v nacrtih že vrsto let, zdaj pa so se zaradi viso­kih stroškov odlocili za zaca­sni objekt, za katerega so tudi že pridobili gradbeno Razpis za »ambasadorje narave« Godic – Zavod za razvoj turizma v sodelovanju z Društvom turistov Slovenije razpisuje z videospotom mednarodni raz-pis z naslovom Postani ambasador narave, s katerim vabijo tri kandidate, ki bodo v septembru vkljuceni v Pastirsko aka-demijo. Kot pojasnjuje Matjaž Zorman, bodo kandidati na lokaciji Slovenia Eco Resorta v okviru sedemdnevnega oddi-ha usvajali znanja in vešcine Pastirske akademije v naravi, z domacimi in divjimi živalmi, hkrati pa pridobili znanja, da bodo poslanstvo prenašali naprej na otroke. »Namen video vsebine in razpisa je opozoriti domaco in mednarodno jav­nost, da je Slovenija zelena oaza v Evropi, in da ambasador­ja narave najbolje predstavlja pastir, ki ohranja naravo, zanjo skrbi in je trajnostno naravnan, je obdan s svežim zrakom in domaco hrano. Pastir planšar na prijazen in simpaticen na-cin hkrati tudi ohranja elemente naše kulturne dedišcine,« še pravi Zorman. Video je objavljen na Facebooku. J. P. Pod Veliko planino bodo uredili tržnico Kamniška Bistrica – Družba Velika planina vabi lokalne po­nudnike k najemu stojnice in sodelovanju na Tržnici pod Veliko planino, ki jo v poletnih mesecih nameravajo uredi-ti ob spodnji postaji nihalke v Kamniški Bistrici. Vabljeni vsi, ki ponujajo lokalne (slovenske) pridelke in izdelke, ki so zanimivi turistom. Na voljo je deset sejemskih stojnic s pokrito streho, tudi elektriko. Ob sobotah, nedeljah in pra­znikih bo za najem stojnice treba odšteti deset evrov na dan, vsi, ki bodo svoje blago ponujali ob sobotah in nede­ljah, bodo med tednom stojnico lahko uporabljali brez­placno. Tržnica bo obratovala od 1. julija do konca avgu­sta, in sicer med 9. in 18. uro. J. P. dovoljenje. Prav tako dvole­tni projekt, vreden vsaj sto tisoc evrov, je posodobitev in razširitev otroškega igrišca, ki ga bodo oblikovali po meri uporabnikov. S poseb-no anketo so za želje namrec vprašali najmlajše. Pripravljajo tudi vrsto do-godkov. V petek, 11. junija, bodo v prostorih stare upra­ve odprli intermedijsko razstavo z naslovom Vrtnice, s katero bodo te cvetlice obi-skovalcem skušali predstavi-ti v 4D-tehniki in s pomocjo sodobnih naprav. V izvaja­nju je tudi projekt Cvetlicna kultura podeželja, s katerim želijo obiskovalcem približa-ti rastline, ki so nekdaj krasi­le podeželske vrtove pred­vsem v 19. stoletju. Pri tem veliko pozornost namenjajo preucevanju cvetlicnih moti­vov s slik Marije Auersperg Attems, ki je slikala rastline s svojega grajskega vrta in jih na ta nacin dokumentira-la. V zvezi s tem so postavili tudi razstavo Cvetoca pot Marije Auersperg Attems, ki jo spremlja še ena novost v parku – zvocni vodici, ki se na pametnih telefonih obi-skovalcev aktivirajo s QR-ko-do. V parku bodo to poletje zno­va pripravili tudi filmske ve-cere in koncerte z naslovom Mozart v rozariju ter še vrsto drugih dogodkov. Termalni bazeni v Snoviku so odprti Od ponedeljka, 7. junija, dalje so notranji termalni bazeni Term Snovik odprti tudi za dnevne obiskovalce. Jasna Paladin Snovik – V Termah Snovik so kar nekaj casa delovali mocno prilagojeno epide­miološkim razmeram, zdaj pa se stvari vendarle umir­jajo, cesar so se razveselili tudi dnevni plavalci in ne le apartmajski gostje. Notra­nji bazeni so odprti vsak dan med 9. in 20. uro, noc­no kopanje pa je ob petkih in sobotah med 20. in 22. uro. Že zelo kmalu, predvi­doma 20. junija, bodo za obiskovalce odprli tudi zu­nanje termalne bazene, kar bodo pospremili s ce­lodnevnim dogodkom Skok v poletje. Za varen obisk term je treba izpolnjevati enega izmed pogojev PCT (hitri ali PCR­-test, prebolelost ali ceplje­nost zoper covid-19). Krvodajalska akcija Kamnik – Obmocno združenje Rdecega križa Kamnik vabi na spomladansko krvodajalsko akcijo, ki bo v ponedeljek in torek, 21. in 22. junija, med 7. in 13. uro v Domu kulture Kamnik. Krvodajalci, ki bodo darovali kri, morajo obvezno predhodno poklicati na številke 051 389 270 ali 030 716 796 ali 051 671 147, kjer jim bo Zavod za transfuzijsko medicino RS evidentiral in jim dolocil dan in uro odvzema krvi. J. P. z vami strokovna in prijazna ekipa Elektrocenter d.o.o. PE Kamnik Ljubljanska cesta 21i, 1241 Kamnik kamnik@elektro-center.si M: 031 646- 151, T: 01 83 12 546 Široka ponudba elektroinštalacijskega materiala vse od doze, kablov, žic do stikal, svetil in drugo. Naprave za obrt in industrijo ter široko potrošnjo. Ponudba priznanih znamk Osram, Ledvance, Philips, Vimar, Horoz Electric ter vrsto drugih. Nadaljujemo dolgoletno tradicijo. Delovni cas: od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. Aktualno Naj se ne ponovi S temi besedami je svoj nagovor na tradicionalni slovesnosti ob spomeniku v Cešnjicah sklenila slavnostna govornica Valerija Skrinjar Tvrz, partizanska uciteljica in šifrantka, ki pravi, da so Cešnjice njen drugi dom. Jasna Paladin Cešnjice v Tuhinju – Tradi­cionalne spominske slove­snosti, ki je bila ob spomeni­ku v Cešnjicah v nedeljo, 6. junija, se je udeležilo precej ljudi, tudi poslanec Marjan Šarec, župan Matej Slapar, Castna enota Slovenske Edwarda Parksa, ki so v letih 1944 in 1945 padli za svobo-do v teh krajih. Zbrani so sprva minuto molka namenili dan pred dogodkom umrlemu Fran-cu Severju - Franti, ki se je slovesnosti udeleževal vsako leto; njegovo življenje in zasluge je v nagovoru pribli­ partizanov, dr. Petra Držaja pa tudi zavezniških vojakov – vodje ameriške vojne misi­je kapetana Charlesa Fisher-ja, dveh ameriških oficirjev Juliusa Rosenberga in Ern­sta Knotha ter dveh britan­skih oficirjev, majorja Mathewsa in porocnika sti in opominjamo na to, kar se ne sme nikoli vec ponovi-ti. Delitev ni nikoli prinesla nic dobrega,« je zbranim med drugim dejal župan in nadaljeval: »Tudi na tem mestu opomina in spomina lahko vidimo, da smo s so-delovanjem mocnejši. Kajti za nas in naše družine, je poudaril predstavnik Vele­poslaništva Združenih držav Amerike, major in vodja pi-sarne za obrambno sodelo­vanje Viktor Belov. Dejal je še, da so se mnogi borili in dali življenja za svobodo, kar moramo spoštovati, in izra­zil hvaležnost, da se padlih vsako leto spominjamo na slovesnosti. Slavnostna govornica letos pa je bila uciteljica v medvoj­ ni partizanski šoli v Cešnji- Foto: Jasna Paladin vojske in zastavonoše ter žal predsednik Združenja predstavniki Veleposlani-borcev za vrednote NOB Ka­ štva Združenih držav Ame- mnik Dušan Božicnik. »Da- rike, saj se ob spomeniku nes se spominjamo tistega, vsako leto spomnijo padlih kar se je zgodilo v preteklo­obletnici osamosvojitve je neodvisno in demokraticno s sodelovanjem z našimi za­vezniki smo se uprli tujemu zavojevalcu slovenskega na­roda.« Pomen sodelovanja ter prispevka ameriških za­veznikov, ki so dali življenje cah in šifrantka v operativ­nem štabu Šlandrove in Zi­danškove brigade pri koman­dantu Franti Valerija Skri­njar Tvrz, ki je boje na Meni­ni planini doživela na lastni koži. Obudila je nekaj spo­minov na to, kako je bilo po­ucevati v partizanski šoli in Foto: Aleš Senožetnik Slovesnost ob spominskem znamenju v Komendi kakšna je bila njena vloga ši­frantke, govor pa sklenila z mislijo: »Cešnjice so moj drugi dom. Dom je obcutek varnosti. Prvi obcutek var- nosti dobimo v narocju star-šev, a ko odrašcamo, je obcu­tek varnosti dom in domovi­na. Zato: cuvajmo jo, imej-mo jo radi, zasluži si in pot-rebuje našo ljubezen. Veliko obeležij spoštovanja in zah-val je razsejanih po vsej Slo­veniji. Naj se ne ponovi!« Za glasbeno popestritev je poskrbela Mestna godba Ka­mnik pod taktirko Martina Dukarica. Ob dnevu veteranov Kamniški in komendski veterani vojne za Slovenijo so skupaj s clani združenja Sever položili venec pred spomenikom v Komendi. Aleš Senožetnik njim spomenikom. Priredi­ tev sta z recitalom popestrila Komenda – Ob nedavnem Anja Kralj Železnik in Božo dnevu veteranov osamosvo-Zupancic, s harmoniko pa jitvene vojne so se 22. maja Franc Grilc. Kot je povedal v komendskem športnem predsednik društva Sever parku srecali veterani z ob-Emerik Peterka, je bila pot, mocja obcin Kamnik in Ko-ki smo jo Slovenci prehodili, menda. Ob letošnji trideseti da smo dobili samostojno, bil to prvi dan kamniških in državo, dolga, težka in pose- komendskih veteranov, ki jana s številnimi žrtvami, k so ga praznovali skupaj tako clani Obmocnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda kot cla­ni kamniškega odbora Poli­cijskega veteranskega društva Sever Ljubljana. Ob tej priložnosti in ob pri­hajajocem dnevu državnosti so pred stavbo Obcine Ko­menda pripravili krajšo spo­minsko slovesnost s položi­tvijo venca pred tamkajš- Prejeli smo O OF nic drugace V zadnji številki Kamnican-ke sem prebral clanek Mirka Mrcele z naslovom O OF malo drugace. Zaradi tovr­stnega spreobracanja piscev v cilju zlorabe polpretekle slo­venske zgodovine sem vedno potrt ali prizadet. Kaj se je aprila 1941 po okupaciji, raz­padu kraljeve vojske, razkosa­nju domovine ob brutalnem potujcevanju in izganjanju Slovencev dogajalo, naj sodi zgodovina. Še posebej po vstaji slovenskega naroda v noci s 26. na 27. april 1941, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF). Vstaja ni bila ne pre­zgodnja še manj pa revolucio­narna, ker je šlo izkljucno za okrutno okupacijo ter ne za državljansko vojno. G. Mrce-la, v svojem clanku navaja svoje zmotne trditve na objav­ljen clanek predsednika ZB Kamnik Dušana Božicnika ob osemdeseti obletnici usta­novitve OF v Sloveniji. Božic­nik je v svojem clanku 7. maja navedel vsa relevantna zgodo­vinska dejstva o ustanovitvi temu, da imamo danes lastno državo, pa so prispe-vale tudi številne generacije pred nami. »Ne glede na vse aktualno družbeno in poli-ticno dogajanje v Sloveniji pa menim, da vse premalo cenimo dejstvo, da imamo svojo državo. Da se premalo zavedamo, da je za slovenski narod to izjemen dosežek, ki bi ga morali veliko bolj ceniti,« je še dejal Peterka. OF v Sloveniji. Kot kaže g. Mrcela polpretekle zgodovine Slovencev ne pozna, ker je pri­seljenec, ali pa zavestno spre­minja slovensko zgodovino. Zato v svojem clanku polemi­zira o OF ter o organizatorjih upora na Kamniškem malo po svoje, ceprav s to vojno ni imel nic. Oglašam se iz pono­sa do svojega naroda, zavesti naših dedkov in babic ter star-šev, ki so trpeli in prelivali kri za nas, da danes živimo v svo­bodi. Zato je prav, da se spo­minjamo na tisoce pregnanih naših ljudi, požganih domov in vasi, ustreljenih talcev ter prelite krvi borcev. Še zlasti ker se okoli nas znova porajta neofašizem in neoliberalizem. Zato ni pravicno pisati clan-kov kar tako pod roko. Takšne in podobne pristranske clanke o OF in uporu naroda v casu okupacije v Sloveniji zavracam, ker so žalitev naro­da. Naši zanamci, mladina danes potrebuje delo in napre­dek za svoje življenje in eksis­tenco. Ne more pa jim biti v ponos nekdanje narodno iz­dajstvo, domobranstvo in ustaštvo, ker ne potrebujemo nove vojne in prelivanja krvi. Miroslav Potocnik, Kamnik Kultura S citrami povezan že vse svoje življenje Tomaž Plahutnik iz Spodnjih Stranj že petintrideset let poucuje v Glasbeni šoli Kamnik. Za svoj izjemni prispevek pri prenašanju znanja igranja citer na mlajše je pred dvema dnevoma prejel Gerbicevo nagrado za življenjsko delo, ki jo Zveza slovenskih glasbenih šol podeljuje glasbenim pedagogom. Jasna Paladin Spodnje Stranje – Tomaža Plahutnika poznajo številne generacije ucencev Glasbe­ne šole Kamnik – tam je na­mrec ucitelj z najdaljšim stažem, pa tudi obiskovalci kulturnih prireditev, kjer so-deluje z igranjem svojih ci­ter. Ta instrument ga je prevzel že v otroštvu, nikdar pa si v resnici ni mislil, da mu bo tako zelo zaznamoval tudi poklicno pot. »S citrami sem se srecal že v otroštvu, ko sem pocitnice preživljal pri stari mami v Tunjicah, kjer so imeli bor­ dunske citre, kakor danes strokovno recemo doma iz- Foto: Jasna Paladin poznavna lastnost je bila, da je znal glasbeni ogenj prižga- ti tudi v drugih, zato mu je veliko ljudi prisluhnilo in pod- prlo njegove ideje. V casu njegovega delovanja v Kamniku je glasbeno življenje, tako šolsko kot ljubiteljsko, doživelo skokovit vzpon in razcvet. Sadove njegovega dela žanjemo še danes. Ponosen na vse ucence Šolsko leto zakljucujejo tudi ucenci v Glasbeni šoli Skalar, kjer bodo ob zakljucku pripravili nekaj manjših nastopov. Jasna Paladin vedno opaža, kakšen vpliv je ne. Že za šolo so se morali vida-19 izgubili svoje stare imela epidemija na njegove uciti od doma, navaditi so se starše … Veliko posledic se Kamnik – Tudi v Glasbeni ucence. »Razmere so bile za morali, da tudi starši delajo bo šele pokazalo v prihodno­ šoli Skalar so se v minulem ucence psihicno zelo zahtev­ doma, nekateri so zaradi co- sti,« opaža, a optimisticno šolskem letu morali prilago­ poudari, da je prav glasba v diti epidemiji. »Letošnje šol­ zahtevnih razmerah najbolj­ sko leto je bilo resnicno po­ še zdravilo. sebno, saj smo pol leta pou­ Vecina ucencev je bila zelo cevali s pomocjo videokli­ pridna in na vse je ponosen, cev. Za otroke so se izkazali pravi, po pridnosti in na­ najtežji prehodi na videokli­ predku pa enega vendarle ce in nato nazaj na pouk v posebej omeni. »Miha živo; vecina jih ni zmogla Okorn se igranja klavirja uci kar takoj zamenjati, ampak komaj nekaj let, ampak po- so se na nov sistem navajali leg veliko treningov in tekem kar nekaj casa,« posebnost odbojke pride na ure zelo letošnjega šolskega leta opi­ dobro pripravljen, tako da se še Simon Skalar, vseeno za­ lahko resnicno posvecava dovoljen, da so njegovi tudi samemu muziciranju,« ucenci kljub prilagojenemu pohvali Simon Skalar in po­ pouku napredovali normal- vabi ucence tudi v naslednje no. Ceprav se v živo srecuje­ šolsko leto. Mesta so prosta jo že dobra dva meseca, še V Glasbeni šoli Skalar se uci tudi Miha Okorn. / Foto: Simon Skalar še pri klavirju, flavti in kitari. ARBORETUM VOLCJI POTOK, VOLCJI POTOK 3, RADOMLJE V spomin Franci Lipicnik Najina skupna pot s Francijem se je zacela, ko me je leta 1984 kot ravnokar imenovani ravnatelj Glasbene šole Ka­mnik 14-letnika pospremil na sprejemne preizkuse na Sre­dnjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani. V casu mojega šolanja v Ljubljani je kamniška glasbena šola dobila popol­noma nov zagon in podobo. V šoli so preuredili prostore, število ucencev se je podvojilo, Franci je v šolo pritegnil kar nekaj novih uciteljev, ki verjetno brez njega ne bi bili v tem poklicu. Takrat so v šolo prišli Robert Smolnikar, Tomaž Plahutnik, Robi Stopar in drugi, ki so pomembno oblikova­li ne samo kamniški, temvec tudi slovenski glasbeni prostor. V tem casu je s polno paro delovala tudi Mestna godba Kamnik in postala prepoznavna zunaj meja obcine. Fran-ci je sposobne ucence iz glasbene šole privabil h godbi in v veliko mladih ljudeh vzbudil navdušenje, da so si glasbo izbrali za svojo poklicno pot. Med njimi je zdaj tudi kar nekaj naših kolegov, ki uspešno poucujejo mlade generacije. Ko sem kamniško godbo prevzel sam, sem ugotovil, kako je naslednikom olajšal delo, saj je imela godba številno clan­stvo in med njimi odlicne glasbenike. Njegova najbolj pre- Ko sva postala sodelavca v Glasbeni šoli Kamnik, smo us-tanovili dixieland ansambel Mamut (2002). Ta zvrst glas-be je bila njemu najljubša. Kljub temu da je bil od drugih clanov benda starejši za vsaj trideset let, ga je igranje te glasbe tako pomladilo, da nismo cutili razlike v letih. Franci je živel za glasbo, njej je posvetil glavnino svojega življenja. Nazadnje sem ga obiskal kakšen mesec pred nje­govim odhodom z Urošem Koširjem, s katerim smo skupaj igrali v bendu. Zelo se naju je razveselil, in ko smo obujali spomine na naše skupno muziciranje, se je ogenj v njegovih oceh zopet prižgal. Praznino ob njegovem odhodu bomo napolnili z njegovo glasbo in globokim spoštovanjem do za­pušcine, ki smo jo podedovali za njim. Hvaležen sem za dni, ki sem jih lahko preživel z njim, in upam, da bom znal vzdrževati in nadgraditi njegovo delo. Rok Spruk, ravnatelj Glasbene šole Kamnik delanim citram. Zelo rad sem brenkal nanje, nekje ob koncu osnovne šole pa je že­lja po tem, da bi se igranja naucil resneje – in to na kon­certnih citrah – vedno bolj rasla. Rad sem poslušal Miho Dovžana in njegove plošce, saj je bil to v tistih letih prak-ticno edini stik z nekom, ki je znal igrati citre – uciteljev na­mrec skoraj ni bilo. Pri tem sem imel kar precej srece, da sem prek svoje tete prišel do ucitelja Staneta Modeca iz Domžal, ki sicer ni igral ci­ter, ampak jih je pouceval na Glasbeni šoli Domžale. S 14 leti sem se nato vpisal tudi k pouku glasbene teorije na Glasbeno šolo Kamnik. Tako se je zacelo moje glasbeno izobraževanje,« zacne To- Tomaž Plahutnik v ucilnici Glasbene šole Kamnik, kjer citre poucuje že petintrideset let maž in nadaljuje, da se je z šnjem šolskem letu pa jih tudi clan strokovne skupine 18 leti sicer moral zaposliti poucuje 18. »Sam sem si od za pripravo ucnega nacrta za kot orodjar v Titanu, saj na nekdaj želel le igrati citre, vse poucevanje citer v slovenskih srednji glasbeni šoli, kamor drugo – srednja glasbena glasbenih šolah. Najraje se si je želel, ni bilo programa šola, akademija za glasbo, spominja nastopov s Kam­za citre. Ne glede na to, da poucevanje na glasbeni šoli niškimi koledniki, zelo rad formalne glasbene izobrazbe in sodelovanje z drugimi pa s citrami spremlja tudi ni imel, je na pobudo takra-glasbeniki – je bila posledica razlicne pevce, tudi svojo tnega ravnatelja Francija Li-te moje ljubezni do citer. Je hcer Ano, ki na Akademiji za picnika pri svojih 21 letih za-pa to delo, ki ga res rad op-glasbo študira solo petje. Po cel poucevati na Glasbeni ravljam, zato je tudi teh 35 let glasbeni poti stopajo tudi os­šoli Kamnik. Kasneje, pri 25 hitro minilo. Morda je zani-tali trije otroci; najstarejši letih, se je vpisal v srednjo mivo tudi to, da so citre, na Jaka še najmanj, medtem ko glasbeno šolo, pri svojih štiri-katere najvec in najraje je Tine kot pozavnist zapo­desetih pa kot izredni štu-igram, stare še eno leto vec, slen v ljubljanski Operi, s šo-dent še na Akademijo za saj so bile izdelane leta lanjem na Konservatoriju za glasbo, kjer tudi diplomiral 1985,« pravi Tomaž Pla-glasbo in balet pa se spogle­iz glasbene pedagogike. hutnik, ki je tudi castni clan duje tudi najmlajša Manca. Svoje znanje je na Glasbeni Citrarskega društva Slovenije Tako tudi ženi Mojci ne pre­šoli Kamnik doslej predal in ustanovni clan Slovenske-ostane drugega, da z njimi 156 mladim citrarjem, v leto-ga citrarskega kvarteta. Bil je kdaj vsaj zapoje. Zanimivosti Izdelali zeleno mandalo V Turisticnem društvu Motnik smo se odzvali vabilu Turisticne zveze Slovenije in ustvarili zeleno mandalo. Martina Pavlic Motnik – Kamorkoli seže naš pogled, nas obdajajo barve, elementi, razlicni vzorci. Pajcevina na travni­ku, ki jo obdaja jutranja rosa, deblo drevesa, na kate-rem otroci pridno štejejo le­tnice, bela snežinka, ki nam pade na rokavico. Polžja hi-šica, morski ježek, ko gremo v gore pa v skalah še kak fo­sil. Torej kroge ali mandale gozda (gozdna mandala), travnika (travniška manda­la), lahko bi nastala morska ali celo kulinaricna manda­la. Prepušceno je bilo naši domišljiji. Naša mandala je bila sesta­vljena iz kamnov, smreko­vih, borovih in macesnovih storžev, iz mahu, travniških cvetlic, smrecja in njihovih zelenih vršickov. V gozdu smo našli tudi žagovino, ki smo jo porabili za risanje vzorcev. Svojo mandalo smo popestrili tudi z drobnim peskom in vecjimi kamni, dodali še zrna koruze in se­ veda motniško znamenitost – našega polža. Prazno polž­jo hišico smo kot zadnjo Tecaj za varno delo z motorno žago Kljub epidemiji gasilci nadaljujemo izobraževanje in usposabljanje naših clanov. Bojana Pancur Kamnik – Od 21. do 23. maja je v Gasilski zvezi Kamnik potekal tecaj za varno delo z motorno žago. Izvajalec te-caja je bil GRM Novo mesto – center biotehnike in turiz-ma, predavatelja pa Matjaž Turk in Robert Cuk. poligonu. V gozdu je pote­kala predstavitev podiranja, demonstracija podiranja, klešcenja, krojenja, razžago­vanja in izdelava gozdnega reda (na sliki), na poligonu pa izvedba dnevnega vzdrže­vanja motorne žage, osnov­na pravila ostrenja verige, prežagovanje debla in izde- V petek, 21. maja, popoldan lava elementov podiranja je za celotno skupino potekal dreves. teoreticni del s pomocjo apli-Tecaj je po dvodnevnem kacije Teams. Tecajniki so se usposabljanju uspešno op- seznanili z gozdarsko zako-ravilo 34 operativnih gasil­ nodajo, varnostno delovno cev iz 13 prostovoljnih gasil­ opremo, nevarnostmi pri skih društev Gasilske zveze secnji, spoznali sestavne dele Kamnik. in vzdrževanje motorne Za pomoc pri organizaciji žage, ostrenje verige, varstvo tecaja se zahvaljujemo Mihi pri delu, orodje delavca seka-Zabretu iz Zavoda za gozdo- ca, tehnike podiranja ter delo ve, Krajevna enota Kamnik, v nevarnih razmerah. ki nam je priskrbel lokacijo V soboto in nedeljo je pote-za izvedbo tecaja, in Mihae­kal prakticni del tecaja v lu Brlecu iz Zgornjih Palovc dveh skupinah. Vsaka sku-za gostoljubje in ustrezno pina je opravljala prakticno materialno podlago za te­ usposabljanje v gozdu in na rensko izvedbo tecaja. Rdeca nit: zbliževanje Tridesetega maja smo zaznamovali svetovni dan multiple skleroze. Foto: Nina Semprimožnik lahko najdemo povsod okoli nas. Sam motiv mandale je star že šest tisoc let. Beseda man­ dala v sanskrtu pomeni krog – enotnost, vecnost, popol­ nost. V vsakdanjem življenju nas obdajajo razlicni krogi. Krog družine, krog prijate­ljev ... Torej krog s središcem je osnovni element, ki ga naj-demo povsod. Je kot celica, atom. Živo bitje. In kot taka je mandala postala vir ener­gije, postala je povezava med kulturo in naravo. V Turisticnem društvu Mot-nik smo se odzvali vabilu rizma in je mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Ob koncu akcije se zberejo vse fotografije mandal in na Tu­risticni zvezi Slovenije bodo tako ustvarili vseslovensko turisticno mandalo. Zeleno mandalo je bilo tre­ba postaviti v skritem kotic­je bil pranger najverjetneje lesen. Nanj pa so privezovali goljufe in tatove, ki so jih mimoidoci lahko zasmeho­vali. Danes stoji betonski sramotilni steber v osredju parka Pod lipami, ki smo ga 19. maja po res deževnem tednu le uspeli okrasiti z ze­postavili v središce kroga naše mandale in s tem zakljucili prijetno ustvarjal-no popoldne, pri katerem so sodelovali tudi naši otroci. Ob izdelovanju smo cutili veselje, harmonijo. Ideje so neprenehoma vele iz vseh. Kljub razmocenemu terenu in vmesni plohi dežja smo bili clani polni energije. Ob OGLASNO SPOROCILO / MANDA, RUŽDIJA AJDARPAŠIC S.P., VIDEM 33 A, DOL PRI LJUBLJANI Foto: Gasilska zveza Kamnik Turisticne zveze Slovenije ku domacega kraja. V Turi-leno mandalo. Popoldan so tem se ni zaman vprašati, ali in ustvarili zeleno mandalo. sticnem društvu Motnik se clani našega turisticnega ni mandala pozitivno vpliva- Izdelovanje mandal je pote-smo skriti koticek izbrali v društva zbrali v parku. Vsak la na ustvarjalce in nas na­ kalo od 20. maja, ko zazna-parku Pod lipami, na mestu, je prinesel nekaj materiala polnjevala z ljubeznijo in mujemo svetovni dan cebel, kjer stoji naš pranger, ki je in mandala se je brez nacrta sreco.  pa do 22. maja, ko poteka kulturni simbol in je postav-zacela ustvarjati. Mandalo bi Nikoli ne boste izvedeli, ce Zeleni dan slovenskega tu-ljen že od leta 1793. Prvotno lahko sestavili z materiali iz ne poskusite. Kakovost, ki preprica Uporaba industrijske rastline kanabis kot zdravila, živila in v kozmetiki ima tisocletno tradicijo in doživlja v zadnjih letih pravo renesanso. Trg je danes dokaj nasicen s ponu­ dniki konopljinih izdelkov. V Slovenijo pa je po zaslugi slo­venskega podjetja iz Avstrije prispela blagovna znamka Hanafsan, ki je na trgu že od leta 2017. Ker je zaupanje strank kljucnega pomena, poglejmo, kdo stoji za to bla­govno znamko. Dr. Daniel Feurstein je študiral biologijo s poudarkom na biokemiji in fiziologiji rastlin. Od leta 2012 do 2018 je imel Dr. Feurstein vodilno funkcijo na podrocju razvoja zdravil v Švici, od leta 2017 pa je direktor Dr. Feur- stein Medical Hemp GmbH, inovativnega in znanstveno podprtega podjetja v Vorarlbergu. Dr. Feurstein je tudi clan ameriške zveze za raziskovanje raka (AACR). Odlicne Antonija Zupancic podružnica je kamniško-za- Dr. Daniel Feurstein savska in ima 171 clanov. Združenje prek podružnic reference konopljinih izdelkov dr. Feursteina so že prepri- Kamnik – Multipla skleroza cale avstrijski, nemški in švicarski trg. Zdaj vstopajo še na Veliko število študij že samo po sebi kaže na potencial je bolezen, pri kateri imun-izvaja razlicne socialne pro- ski sistem napade centralni grame, organizira rehabili­ živcni sistem. Vzrok je ne-tacijo v zdravilišcih ali na znan in je neozdravljiva domu. S tem nam je omogo­kronicna bolezen. Bolezen cena boljša kvaliteta življe­lahko vodi v invalidnost in nja, boljše psihofizicno sta­ je najpogostejša nevrološka nje ter posledicno samostoj­ bolezen med mladimi odra-nejše, neodvisno življenje. slimi, starimi od dvajset do Glede na številnost obcin v štirideset let. Glede na to, podružnici, se posamezni slovenskega s certificiranim partnerjem Rosalhemp. kanabinoidov. CBD-ju pripisujejo nedvomno pomembno Certificirani CBD konopljini in prehranski izdelki za ljudi ter medicinsko korist kot snovi, ki deluje blagodejno, protiv­ tudi za male in velike živali so najvišje kakovosti, narejeni iz netno, antibakterijsko, antivirusno, proti krcem in proti­stoodstotno biološko pridelanega naravnega kanabidiola bolecinsko. Tudi na podrocju kozmetike igra CBD pomem-(CBD). Proizvedeni so po farmacevtskih standardih GMP. bno vlogo. CBD deluje med drugim negovalno, vraca Pohvalijo se lahko s številnimi certifikati, tudi s HACCP, ki mašcobo in šciti izsušeno in/ali razdraženo kožo, reducira zagotavlja popoln sistem vodenja varnosti živil. Vsi izdelki mašcobo v koži (na primer pri necisti koži) in je antioksi- so proizvedeni v njihovi lastni proizvodnji v Avstriji in pod dativen. strogim nadzorom zunanjih neodvisnih laboratorijev. Vsi njihovi izdelki pod blagovno znamko Hanafsan so pri­ kateri deli živcevja so priza-socialni programi izvajajo merni za športnike, vegane in zdravstveno ozavešcene deti, se lahko pojavijo raz-vsako leto v drugi obcini. ljudi. Hanafsan izdelke lahko narocite v spletni trgovini licni bolezenski znaki. Zelo pomemben je program Rosalhemp, kjer si lahko preberete veliko o njihovih izdel- Simptomi so motnje vida, poverjeništva. Poverjeniki kih ter o rastlini konoplji. šibkost udov, utrudljivost, opravijo obisk pri clanu, in težave z ravnotežjem, spo-sicer s ciljem pomoci ali in-minom ali mokrenjem, od-formacije clanu. revenelost, tresenje in mra-Letošnja rdeca nit svetovne­ vljincenje. Na svetu je okoli ga dne multiple skleroze je tri milijone bolnikov z mul-zbliževanje: zbliževanje obo­ tiplo sklerozo. lelih in njihovih svojcev, zbli- V Združenje multiple skle-ževanje z okoljem, v katerem roze Slovenije je vclanjenih živijo, ter zbliževanje obole­približno 2100 clanov. Naša lih in zdravstvene stroke. DAR NARAVE ZA NAŠE ZDRAVJE KUPON V VREDNOSTI 10% Spletni naslov : https://www.rosalhemp.si/ je veljaven od 11. 6. do 14. 7. s kodo KAM11. ROSALHEMP e-naslov: info@rosalhemp.si rosalhemp Foto: Peter Podobnik Kamnik postaja Pet stebrov Kneippa Kamniški bazen Koledar prireditev ob zdraviliško mesto Pod skalo 30. obletnici slovenske države STRAN 11 STRAN 11 STRAN 14 STRAN 15 Poletje v Kamniku Izzivi in prednostikamniškega turizma Vabljeni v Kamnik Spoštovane bralke, spoštovani bralci poletne priloge, z velikim optimizmom zremo v letošnje poletje, ki lena, trajnostna turisticna destinacija in namen ter nam, vsaj po trenutnih epidemioloških rezultatih, cilj dogodka sta nadgradnja obstojece turisticne prinaša nov zagon na vseh podrocjih našega ponudbe z novimi idejami, storitvami in produkti življenja in udejanjanja – tako v osebnem pomenu za ustvarjanje novih atraktivnih turisticnih pro-kot v poslovnem in predvsem v turizmu. Od gramov ter privabljanje vecdnevnih gostov. Prav letošnje poletne turisticne sezone pricakujemo tako je namen dogodka spodbuditi mlade ljudi veliko, tako kot v naš Kamnik vabimo turiste, tudi za študij turisticnih ved ter vecjega zaposlovanja v turisticni ponudniki že komaj cakate, da odprete panogi turizem na kamniškem. svoja vrata. Letošnje poletje bodo zaznamovali tudi številni Za našo obcino je turisticna panoga izjemnega dogodki in prireditve tako v okviru Zavoda za turi­pomena in s tem zavedanjem gradimo in razvi-zem in šport Kamnik kot novoustanovljenega Za­jamo kamniški turizem, ki se ga z vsemi deležniki voda za kulturo, kjer sta moci združila Dom kulture v turizmu trudimo vsako leto – ce izvzamemo le Kamnik in Zavod Mekinjski samostan. Na odru leto epidemije – nadgraditi in postaviti na višji v lepem okolju samostana Mekinje boste lahko nivo. Prav zato smo bili v Kamniku med cakanjem prisluhnili prireditvam na prostem, med katerimi na sprostitev ukrepov podjetni in produktivni. bomo v cetrtek, 24. junija 2021, s slovesnostjo Svoje vrste smo pri iskanju inovativnih idej za ob dnevu državnosti cestitali naši domovini ob razvoj kamniškega turizma strnili Obcina Kamnik, njenem 30. rojstnem dnevu. Seveda pa tudi drugi Zadruga KIKštarter, KIKštarter pospeševalnik d. o. turisticni ponudniki obljubljajo številne prijetne o., Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, turi-prireditve skozi vse poletje, kjer bodo med drugim sticno gospodarstvo in Podjetniški klub Kamnik, ki v soboto, 19. junija 2021, v Termah Snovik je dolgoletni iniciator in podpornik mladih podje-ravno tako cestitali naši Sloveniji in pocastili tniških idej v Kamniku. Pri tovrstnem spodbujanju jubilej s prijetno domoljubno prireditvijo. Del inovativnih ter prebojnih idej v smeri trajnostnega programa, ki ga pripravljamo na odru v samo­razvoja turizma smo se tokrat povezali tudi s stanu Mekinje, pa si lahko ogledate v nadalje-Strateško razvojno inovacijskim partnerstvom vanju poletne priloge, s katero vas vabimo, da trajnostni turizem (SRIPT). Cilj skupnega projekta si ogledate tudi bisere našega Kamnika. je spodbuditi ter podpreti uspešen zacetek nove Dobrodošli v Kamnik in živahno ter pisano poslovne poti novih, mladih, inovativnih, podje­ poletje vam želim. tnih posameznikov, podjetij, startup-ov in ekip. Vrhunski vseslovenski turisticni dogodek, pod imenom Startup weeknd, bo potekal od 11. do 13. junija. Kamnik se intenzivno razvija kot aktivna, ze-Vaš župan Matej Slapar Spoštovane Kamnicanke, spoštovani Kamnicani, ob svojem uradnem imenovanju za direktorja deležnikov turizma in še tako zahtevnemu obisko-Zavoda za turizem in šport Kamnik, lahko povem, valcu zagotavljale kakovostno, hitro in prijazno da sem zelo vesel in se zahvaljujem clanom Sveta storitev – pa naj si bo to prevoz, bivanje ali pa Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik ter navsezadnje doživetje. Obcinskemu svetu Obcine Kamnik za izkazano Kamnik v mojih oceh ni le lepa, zelena kulisa s srci­zaupanje. Moja vizija in fokus je nadgradnja ko v srednjeveškem mestnem jedru, polnim boga­obstojece turisticne ponudbe Kamnika, ki ima v te kulturne dedišcine, temvec je za mene Kamnik mojih oceh ogromen potencial. Kamniškemu tu­mesto prijaznih, odprtih in predvsem podjetnih rizmu bi v sodelovanju s turisticnimi akterji rad dal ljudi, željnih sodelovanja, dobrih projektov in od­nov zagon in svežo energijo, kar je pomembno licnih zgodb. Obicajni ljudje vemo, da turizem niso ravno v tem casu, ko bo celotna globalna veja samo namestitve in da primarni cilj turizma niso turizma na rehabilitaciji od dolgotrajne krize. samo hoteli, v kar nas želijo prepricati nekateri Moja prednost je v tem, da prihajam od drugod, politiki. Z uvedbo bonov so v lanskem letu precej sem strankarsko neobremenjen, ter obenem izgubili številni poklici, ki so vezani na turizem. Pa »nekontaminiran« z lokalnimi zgodbami, ki bi naj bodo to turisticne agencije, turisticni vodniki, lahko že v štartu pile potrebno energijo, ki jo bom prevozniki, rokodelci, lastniki golf igrišc, rafting skupaj z mojo ekipo potreboval za osredotoce­agencije ali pa navsezadnje tudi rejci konj. Vsi ti so nost na jasno zastavljene in merljive cilje za razvoj kljucni, ce se želimo predstaviti svetu kot buticna, kamniškega turizma in seveda športa. V zacetnih pet zvezdicna destinacija. mesecih se bom poglobil in naslanjal na dobro Strategijo razvoja in trženja turizma v obcini Ka-Moji sodelavci so mi prišepnili, da je dobesedno in mnik za obdobje 2016–2025, ki pa jo bom skupaj pa tudi v simbolicnem pomenu Kamnik mesto na s sodelavci tudi nekoliko aktualiziral. Pred nami poti k vrhovom. Verjamem, da vam bomo skupaj z je glavna turisticna sezona. S sodelavci že išcemo ekipo to tudi dokazali. rešitve katere ciljne skupine domacih gostov še Kot sem že povedal v svoji prvi izjavi in danes to niso izkoristile t.i. turisticnih bonov, obenem pa še bolj z veseljem povem: »Kamnik imam rad, v si želim v obcino pripeljati tudi tuje goste z višjo Kamnik se znova vracam in verjamem, da bomo kupno mocjo in posledicno generirati delo za vas, skupaj z ekipo razvijali kamniški turizem in šport v lokalne prebivalce, v obcini. Želim si, da bi Kamnik pravo smer.« v casu mojega mandata postal tudi v tujini dobro prepoznavna slovenska destinacija. Moja prioriteta bodo na zacetku gotovo vsebinski Rok Jarc, direktor in mobilni paketi, ki bodo povezovali cim vec Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik Kamnik ponovno postaja zdraviliško mesto v narocju Kamniško – Savinjskih Alp Ste vedeli, da je bil vcasih v Kamniku sedež vladarja Kranjske? In da je bil Kamnik, poleg zdravilišca Sebastiana Kneippa v Wörishofenu, najpomembnejša prestolnica knajpanja? V preteklosti je bil Kamnik na najviš-Kamnik pa je bil tudi svetovna Znamenitosti ji gospodarski in razvojni stopnji, ko prestolnica knajpanja. Zdraviliško in kulinarika je bila glavna transportna pot Dunaj poslopje Kurhaus, ki ga je ustanovil Kamnik velja za eno izmed najlepših - Trst cez Tuhinjsko dolino. Kamnik Anton Prašnikar, je namrec konec in sedemnajst najstarejših srednje­je staro srednjeveško mesto, ki je 19. stoletja cvetelo tudi zaradi tak-veških mest v Sloveniji. Leži v naro­bilo prvic omenjeno v 12. stoletju rat moderne metode knajpanja. V cju Kamniško - Savinjskih Alp in se in skriva tudi nekaj skrivnosti. Ena kamniškem zdravilišcu so se knajpa-lahko pohvali s številnimi kulturni­je zgodba o skopuški kamniški nja lotili tako resno in strokovno, mi in sakralnimi spomeniki. Nadvse Veroniki, ki ni želela darovati trem da je obisk priporocal sam izumitelj privlacna pa je tudi okolica: edin­ bratom duhovnikom in se je zato metode Sebastian Kneipp. Lokacija stvena Velika planina z najstarejše spremenila v pol žensko pol kaco, o kurhausa je bila na sotocju Nevljice ohranjenim pastirskim naseljem, kateri pripoveduje tudi grb obcine in Kamniške Bistrice, v Nevljico obdana z lepotami doline Kamniške Kamnik. Druga je o kamniškem pa že od nekdaj priteka termal-Bistrice, slikovita Tuhinjska dolina z jezeru, ki naj bi odteklo leta 1320 ob na - zdravilna voda iz Vasenega in najvišje ležecimi termami (Termami treh popoldan. Kamniška zgodovina Potoka. Zdraviliški turizem je po Snovik) v Sloveniji, idilicna glam­skriva še marsikatero drugo zgodbo. Prašnikarjevi smrti zamrl in kjer je ping vasica Slovenia Eco Resort z Da je bil Kamnik v svoji preteklosti bil nekoc del zdravilišca, je danes edino Pastirsko Akademijo na svetu, zelo pomembno mesto, potrjuje po-priljubljeni Keršmancev park z otro-prostrana in igriva Menina plani­datek, da je bil nekaj casa v Kamniku škim igrišcem. Danes je zdravilišce na, Tunjice z Naravnim zdravilnim celo sedež vladarja Kranjske. A ko je v Snoviku, v srcu idilicne Tuhinjske gajem Tunjice in živo vodo, Kraljev ta izgubil svoj naziv, je svoj posebni doline, kjer stojijo priljubljene hrib z prijetnim kampom ter s položaj izgubil tudi Kamnik. Terme Snovik. povsem novim postajališcem za Ce bi želeli izvedeti vec skrivnosti in zgodb o Kamniku in njegovi okolici, se lahko pridružite enemu od vodenj po mestu. Ali ste vedeli, da je šel Plecnik mimo Kamnika in pustil prekrasne sledi – vse to in še vec vam bodo v vodenih ogledih Plecnikove zapušcine razkrili izkušeni vodniki. Za vec informacij se obrnite na turisticno tocko v Kamniku na Glavnem trgu 2, kjer vam bodo z veseljem pomagali: https://www. visitkamnik.com/sl/vodenja. avtodome, najvecji botanicni park v Arboretumu Volcji Potok ter Golf Arboretum. Obišcete pa tudi lahko številne druge kulturne in naravne znamenitosti. V Kamniku, zibelki blagovnih znamk okusov Slovenije, boste svoje brboncice lahko razvajali v lokalnih gostilnah, kjer vam postrežejo do­mace dobrote iz lokalnih sestavin. Še posebno pa vam priporocamo jedi iz knjižice receptov Okusi Ka­mnika, kjer so povzeti recepti naših starih mam, ki so jih dr. Janez Boga­taj, Janez Bratovž, Marko Vozelj, Ja­nez Uršic iz gostilne Pri planinskem orlu in Primož Repnik iz gostilne Repnik interpretirali na sodoben na-cin. V restavraciji Potocka na meniju najdete hrustljavo tuhinjsko postrv kar 365 dni v letu, v Gostšcu Mili vrh in kamniškem originalu Korobac pa vas bodo razvajali z okusno domaco hrano. Zagotavljamo vam, ce je Ka­mnik nahranil samega rimsko-nem­škega cesarja Ferdinanda s firštovim divjacinskim golažem, ki spada med jedi slovenske kulinaricne tradicije, tudi vi ne boste odšli lacni. Turisticno - informacijski center Turisticno - informacijski center se nahaja na Glavnem trgu 2 v Kamni­ku. V njem boste s strani prijaznih informatorjev prejeli vse aktualne informacije iz Kamnika in okolice. Dobijo se lahko promocijski materia­li, raznorazni spominki ter knjige. TIC Kamnik v ožjem mestnem jedru nudi tudi brezplacno internetno poveza­vo. Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik organizira vodene oglede in izlete za razlicne ciljne skupine. Poletje v Kamniku Kamnik je zopet Kneippovo mesto Sebastian Kneipp, nemški duhovnik, hidro in fitoterapevt, je postavil sistem petih stebrov za ohranja­nje zdravja telesa in duha: voda, gibanje, prehrana, zelišca in zdrav ži­vljenjski slog. Ker si je sam že v mla­dosti s kopanjem v hladni Donavi pozdravil tuberkulozo, se je odlocil, da bo življenje posvetil zdravljenju ljudi na naraven nacin. Skupni imenovalec tako raznolike zelene in aktivne turisticne desti­nacije kot je Kamnik, lahko tako domacini kot obiskovalci najdejo v številnih možnostih za udejanjanje zdravega življenjskega sloga, ki je temeljni steber Kneippove življenj- Terme Snovik ske filozofije. Vecina turisticnih ponudnikov je prepoznavna vsaj po enem od petih stebrov metode Kneipp. »Moje mnenje in tudi prepricanje je, da je Kamnik destnacija, ki ima vse naravne danosti, kot tudi cloveški potencial, da Kneipp metode za zdravo telo in duha skupaj celovito ponujamo obiskovalcem in s temi ponudbami Kneipp vedno bolj živi v našem mestu. Obcanke in obcani Kamnika imamo vse pogoje, da smo najbolj zdravi državljani v Sloveniji,« pove o svoji viziji za svoje sokrajane idejni vodja nekajletnega projekta Kneipp metode Ivan Hribar, prokurist Term Snovik. Terme Snovik so v zadnjih letih raziskovale metode in ucinke knajpa­nja tako doma kot v tujini ter razvile celostni pristop zdravega nacina življenja. So nosilec vseh petih Kneippovih stebrov, ki so jih v razvoju projekta upodobile v posebnih stiliziranih znakih za vodo, gibanje, prehrano, zelišca in zdrav življenjski slog. V Termah Snovik so se odlocili, da svojo ponudbo programov, tere­pavtskih ucinkov vode v notranjem bazenu ter prijaznih nastanitev, obogatijo še s knajpanjem in tako nadaljujejo tradicijo Kneippovega zdravilišca Kurhaus v Kamniku, kjer so že leta 1891 zaceli z zelo uspešnim izvajanjem Kneippovih terapij. Javno kopališce je stalo na sotocju Nevljice in Kamniške Bistrice. Bilo je tako zelo uspešno, da je obisk tega kopališca javno priporocal celo sam Sebastian Kneipp, izumitelj knajpanja. V Termah Snovik je VSAK DAN Kne­ipp dan. Vsa Kneippova nacela so preko petih stebrov vpletli v celovito ponudbo, ki je že od samega zacetka prijazna ljudem in okolju. Zdrav življenjski slog vkljucujemo tudi v ponudbo Term Snovik (celovita ponudba wellness centra za sprošcanje in dobro pocutje), negujemo stare obicaje in se povezujemo z okoljskim prebivalstvom. Kneippovo bosonogo doživetje po nagrajeni Naj tematski poti leta 2018 V Termah Snovik vas povabijo, da pomislite, kdaj ste nazadnje hodili bosi, pa ne doma na blešcecem parketu, ampak po travniški ali gozdni preprogi, da doživite povezovanje z naravo na Kneippovi bosonogi poti. Majhne mišice stopala se tako krepijo na mehkobi trave, lubja, zemlje, peska, tudi vodnih kamnov, v mimoido-cem potoku lahko štorkljasto postopate in spoznate Kneipp oblive z njihovimi usposobljenimi terapevti in osebnim Kneipp vodnikom. Njihova 3,2 km dolga bosonoga pot bo prebudila vaše cute, popeljali vas bodo po Kneippovi življenjski filozofiji ohranjanja ravnovesja telesa in duha za zdravo aktivno življenje. Skupaj boste lahko odkrivali blagodejne ucinke zelišc na lastnem zelišcnem vrtu, caka pa vas tudi okusno presenecenje. »Sezujmo torej cevlje in se prepustimo naravi, da nas napolni z energijo, poživi in pomladi!« vas ekipa Term Snovik prijazno vabi v objem prostranih okoliških gozdov. Vec na: https://www.terme-snovik.si/ 5 stebrov za zdravje telesa in duha po Sebastinu Kneippu VODA je element, po katerem je Kneipp najbolj poznan. Ker si je sam že v mladosti s kopanjem v Donavi pozdravil tuberkulozo, je življenje posvetil zdravljenju z vodo. Razvil je celovit sistem zdravljenja s hidro- in balneo terapijo, kombinacijo vroce in hladne vode. Voda ucinkuje na kožo s toplotnimi, kemicnimi in mehanskimi dražljaji, ki sprožijo procese, s katerimi organizem uravnava osnovne funkcije telesa in spodbuja delovanje razlicnih organov. Kot vodno terapijo Kneipp upo­rablja umivanja, oblive, kopeli, ovitke ter obkladke, inhalacije in pite. Ce Kneippove metode vodnih terapij združimo z zdravilno Snoviško termalno vodo, bogato s kalcijem, magnezijem in razlic­nimi rudninami primerno tudi za pitje, dobimo odlicno podlago za zdravo in dolgo življenje. Voda v termah za plavanje in pitje. Slovenia Eco resort Velika planina se s carobno in edinstveno pastirsko tradicijo, neokrnjeno naravo, tradicionalnimi dobrotami in izjemnimi razgledi, uvršca med najlepše planine doma in v svetu. V Slovenia Eco resortu boste to carobnost in edinstvenost lahko doživeli tudi sami. Ob vznožju Kamniških Alp, kjer vam cist gorski zrak napolni pljuca, boste zacutili naravo in sebe. V udobnih lesenih hišicah, ki sledijo edinstveni arhitekturi pravih pas-tirskih bajt, vam bodo vonj po lesu, domacnost in pogled skozi okno, pricarali pravljicno vzdušje. V centru Eco Resorta se nahaja najvecja od­prta kuhinja z velikim žarom, krušno pecjo in sodobno tehniko moderne gastronomije, kjer vam postrežejo z pridelano zelenjavo v lastnem eko vrtu, zacinjeno z lastnimi zelišci, vzgojenimi z veliko sonca in veliko ljubezni nonota Antonia. Eko vrt se nahaja v neposredni bližini samega središca resorta in zagotavlja vse vrtnine za potrebe kuhinje in bara. Prav tako so sezonski sadeži name-njeni gostom, ki si jih lahko naberejo tudi sami. Kamniška Bistrica je najvecja hudourniška reka in druga najbolj cista reka v Sloveniji in Eco Resort se nahaja 6 km od samega izvira. Na tej poti pa se reka ne sreca z one-snaževalci, obiskovalci pa si lahko privošcijo knajpanje in štorkljasto hojo v prijetno hladni reki tudi sredi vrocega poletja. GIBANJE plavanje v termalni vodi, vodene aktivnosti, pohodi po oznacenih pohodni­ških poteh, kolesarje­nje, vaje na fitnes na­ pravah in trim stezi. Spodbujamo bosonogo hojo na treh bosonogih poteh. PREHRANA po Kneippu je enostav-no dobra – polnega okusa, raznolika, polnovredna in sveža. Pri pripravi daje Kneipp poudarek sezonskim in lokalnim izdelkom in živilom rastlinskega izvora. Majhni obroki veckrat na dan, varujejo prebavila in preprecujejo napa­de lakote. Uživanje hrane naj bo povezano s pozitivnim doživetjem, veseljem in z užitkom. V Termah Snovik dajemo prednost lokal-no pridelani hrani in sezonskim jedem, v vsakodnevno ponudbo restavracije Potocka vkljucujemo posamezne elemente zdrave pre­hrane, v ponudbi so tudi Kneipp zajtrki in Kneipp vitalni meniji. Za goste, zaposlene in domacine pa izvajamo delavnice zdrave prehrane. ZELIŠCA V Termah Snovik imamo na ze­lišcnem vrtu okoli 30 vrst zelišc in zacimb, ki jih uporabljamo za osvešcanje obisko­ valcev, za caj in kot dodatek pri pripravi jedi. ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG Ta element povezuje druge 4 elemente v zakljuce-no celoto življenja v ravnovesju, prisotnosti in v sožitju z naravo. Sebastian Kneipp se je zave­dal pomembnosti reda in urejenosti v duševnem zdravju ljudi. Z upošte­vanjem zdravega življenjskega slo­ga bo naše življenje v ravnovesju, lažje bomo prenašali stres in druge tegobe današnjega casa. Poleg savnanja, kopanja v bazenu ter klasicnih masaž za prenovo telesa in duha, ki si jih gostje lahko narocijo tudi v svoji hišici, se v osrcju Eco Resorta nahajajo tri mocne ener­gijske tocke, ki zagotavljajo dobro pocutje in energije v celotnem resortu. Na samih energijskih tockah so opredeljeni nacini zadrževanja in delovanja. Že sama destinacija ponuja števil­ne sprehajalne in kolesarske poti. Resort je odlicna izhodišcna tocka za pohodnike in sprehajalce. Priljublje­ne tocke za gibanje v naravi so Sv. Primož, Velika Planina, Mala Planina, Kamniški vrh in številne druge poti. »Prva in edina Pastirska Akademi­ja na svetu, po odpravi ukrepov, odpira svoja vrata! Društvo turistov Slovenije po notificiranem programu Zavoda za razvoj turizma vabi starše, da se z otroci udeležite pastirske akademije vsak dan ob 8.00 uri. Na-men in poslanstvo tega projekta je, da vec otrok zacuti naravo in spoz­najo pastirsko delo. Akademija je brezplacna, program pa je namenjen predšolskim in šolskim otrokom do 4. razreda,« k zanimivim doživetjem vabi lastnik in idejni oce Slovenia Eco Resorta Matjaž Zorman. Slovenia Eco Resort bi se lahko ponašal kar z vsemi petimi znaki metode Kneipp saj izpolnjujejo vse pogoje za udejanjanje Kneipp življenjske filozofije skozi vseh pet stebrov. Vec na: http://sloveniaecoresort.com/ KOLOFON: Prilogo Poletje v Kamniku je pripravil Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik in je priloga casopisa Kamnican-ka in Gorenjski glas. Datum izida: 11. junij 2021. Naklada 31.000 izvodov. Prilogo uredila: Nina Irt. Fotografije: Peter Podobnik, Mitja Kobal, www.slovenia.info, Bojan Težak, Klemen Brumec, Boštjan Tacol, Primož Hieng, Foto Klub Kamnik, arhiv Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, Glavni trg2, Kamnik, v casu uradnih ur: 031 388 324, info@visitkamnik.com, https://www.visitkamnik.com/ Poletje v Kamniku Velika planina Velika planina je je cudovita v barvah vseh štirih letnih casov, ponuja številne možnosti gibanja na svežem gorskem zraku, za sprehode ter daljše pohode, ki jih po želji združite z ogledom naravnih ter etnoloških zanimivosti planine. Sprehodite se med iglavci po prostranih pašnikih, poskusite odlicne domace kulinaricne dobrote, poišcite sneg v jami Vetern’ca ter si oglejte Preskarjev muzej v osrcju pastirskega naselja. Turisticno naselje poimenujemo obmocje v bližini Gostišca Ze­leni Rob, kjer se nahaja vecina koc, ki so namenjene turistom in so tako tudi prilagojene njihovim potrebam. Ideja za postavitev naselja se je pojavila leta 1959, ko je bil v razcvetu tako imeno­vani sindikalni turizem. Razlicna podjetja so financirala izgradnjo koc, ki jih je bilo ob zakljucku projekta leta 1964 okoli 60. Naselje je bilo postavljeno po nacrtih arhitekta Vlasta Kopaca, ki pa je želel strogo lociti turisticno naselje od pastirskega naselja. Kljub temu so koce grajene v tipicnem velikoplaninskem slogu in so po zunanjosti podobne pastirskim kocam. Kopac, ki je bil med drugim tudi ucenec Jožeta Plecnika, je želel prenesti del ljudske arhitekture v projekt turisticnega naselja, kar mu je vsekakor uspelo. Uni-katnost, sodobna udobnost, »alpski šik« ter hkrati domacnost in toplina turisticnih koc vas prijazno vabijo, da prespite na tej edinstveni planoti. Oglejte si ponudbo namestitev: https://www.visitkamnik.com/sl/namestitve/koce-na­veliki-planini Gorsko kolesarjenje kot oblika rekreacije postaja v zadnjih letih vedno bolj priljubljena. Številne možnosti za kolesarjenje najdete tudi na Veliki planini. Po kamnitih cestah in gozdnih poteh vas v nadaljevanju vodijo oznake. Izbirate lahko med razlicno dolgimi in zahtevnimi programi, ki se pocasi spušcajo ter po vecini vodijo nazaj v dolino Kamniške Bistrice. Ena izmed poti se konca v Termah Snovik v Tuhinjski dolini. Kolesarske steze so v povprecju dolge 25 km, podrobnejše informacije ter zemljevid oznacenih stez pa prejmete na blagajni na vstopni postaji nihalke. Poucna in zanimiva ucna pot po stopinjah pastirjev, ki vas popelje po Veliki planini, ima vec vstopnih tock. Ena izmed vsto­pnih tabel z zemljevidom in tockami na ucni poti se nahaja na spodnji postaji nihalke. Na poti, za obhod katere boste potre­bovali okoli dve uri hoje, boste izvedeli marsikatero zanimivost o življenju na Veliki planini, o šegah in navadah, arhitekturi, kako so nekoc živeli pastirji ter o naravnih znamenitostih, ki jih ponuja Velika planina. Vsaka od enajstih ucnih tabel opisuje eno znacilnost Velike planine, in sicer so poimenovane Na vrhu, Pastirjev dan, Arhi­tektura, Vrtaca velikanka, Prisluhni, Kamnita vrata, Rastje, Živali, Pripovedna bitja, Nebeškanje in Vetrnici. Poleg vstopne tocke na spodnji postaji nihalke, pa vstopne tocke najdete tudi na zgornji postaji nihalke, zgornji postaji sedežnice, na poti na Sv. Primož nad Kamnikom ter v Podvolovljeku. Obiskovalci obisk ucne poti prilagodite svojim potrebam in casu, ki ga imate na razpolago. »Naužijte se svežega gorskega zraka! Nad 1000 metrov pa ni greha, greh je le, ce ga ni!« vas na planino s planšarsko hudo­mušnostjo vabi celotna ekipa družbe Velika planina d.o.o. Foto: Mitja Kobal Arboretum Volcji Potok Arboretum Volcji Potok nudi obiskovalcem vseh generacij, še posebno pa osnovnošolcem, srednješolcem in študentom nara­voslovnih smeri, idealno priložnost, da se poucijo o rastlinskih in živalskih vrstah ter parkovnih ureditvah. Arboretum sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dedi-šcino v Sloveniji, zato je bil leta 1999 z odlokom v Uradnem listu Republike Slovenije razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Park ima zaradi kulturnih, zgodovinskih, krajinskih in vrtno arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slove­nijo. Na ozemlju nekdanjega grajskega kompleksa se je ohranila parkovna zasnova, ki v prepoznavno celoto med seboj združuje ohranjene grajske prvine, po tematskih sklopih urejene razlicne vrste rastlinja, vodne motive, naravno krajinsko okolje in pano­ramske poglede na bližnjo okolico (gric Homec s cerkvijo na vrhu, Kamniške Alpe). Zaradi velike raznolikosti rastlinskega materiala, zbranega v parku, je pomemben tudi v biotskem in genetskem pogledu. Arboretum, ki se varuje kot spomeniška celota, sestavljajo: obli­kovan parter v geometrijskem slogu s historicno lokacijo gradu iz 17. stoletja, park v krajinskem slogu, tematske enote kot so rozarij, zelnate trajnice, vodne rastline, gozd, kisli gozd, ruševine starega gradu Volcji Potok v gozdu na vrhu Volcjega hriba (EŠD 9912) in širše obmocje parka. Znotraj Arboretuma so tudi druge površine in objekti, ki nimajo spomeniških lastnosti, so pa funkcionalno in programsko povezani z njegovim delovanjem. Njihovo urejanje je podrejeno urejanju spomeniške celote. »Drznemo si pomisliti, da je ob obisku kamniškega Kurhausa naš park obiskal tudi Sebastian Kneipp, saj se park v zgodo­vinskih virih prvic posredno omenja leta 1220 v darilni listini iz Turjaka in je s svojo posebnostjo in lepoto slovel že dolgo pred casom Sebastiana Kneippa. Seveda uradni viri o tem obisku ne obstajajo, predstavljamo pa si, da bi tudi izumitelj tako blago­dejne metode za zdravje telesa in duha v našem parku dobil prenekateri navdih za postavitev svoje metode,« zatrjujejo v ekipi Arboretuma Volcji Potok. V neposredni bližini parka pa se nahaja tudi Golf Arboretum s svojim urejenim igrišcem za golf, ki vabi k sprošcanju ob dobri igri na svežem zraku. Vec na: https://www.arboretum.si/ Naravni zdravilni gaj Tunjice Naravni zdravilni gaj Tunjice, prvi center v Sloveniji namenjen samozdravljenju, revitalizaciji telesa, sprostitvi in krepitvi fizic­nega ter duhovnega telesa, vas vabi v zasebni wellness sredi gozda, kjer boste našli popolno sprostitev zase, ponuja oazo miru, regeneracije in poživitve telesa in duha. Poleg regenera­cijske komore in strokovne fizioterapije na domu, vas do telesne in duhovne sprostitve popeljejo z vrsto razlicnih sprostitvenih, regeneracijskih in protibolecinskih tehnik. Med številnimi masažami najdete tudi posebno masažo z zelišcnimi snopki, ki zrastejo v neokrnjeni naravi Zdravilnega gaja. Snopki oddajajo naravne arome, ki se absorbirajo v telo in delujejo protivnetno, sprošcujoce in poživaljajoce. Zdravilni centri so bili odkriti v letu 1998, ko je lastnik zem­ljišca gospod Drago Vrhovnik kopal mivko in v nogah zacutil nekakšno toploto in mravljincenje. Pri kopanju mivke je naletel tudi na izvir vode, z njo se je mimogrede pomazal in dolgole­tna rana na roki, ki se že dolgo ni hotela zaceliti, je popolnoma izginila. Ta nenavadni pojav je pritegnil njegovo pozornost. Številne raziskave in merjenja, ki so temu sledila, so razkrila da privre na površje vec energijskih centrov, vsak od njih pa ima poseben zdravilen ucinek na enega ali vec organskih sistemov clovekovega telesa. To ga je privedlo do odlocitve, da je usta­novil Gaj, kjer so danes te energije na razpolago vsem, ki jim je pomembna preventiva in mocan imunski sistem, kakor tudi za tiste, ki imajo fizicne in psihicne težave ali želijo izboljšati svoje zdravstveno stanje na najbolj naraven nacin, t.j. s povratkom nazaj k naravi, izvoru vsega življenja. V vodenem obisku obiskovalci obišcejo devet centrov. Vodnik, ki skupino vodi od centra do centra, spremlja in usmerja potek zadrževanja na tem podrocju. Prav tako vam pomaga, da se skozi vaje sprostite in odprete vsem blagodejnim ucinkom tega cudovitega in posebnega kraja. Prav tako vam s posebno kamero slikajo vašo avro, ki nosi zapise zdravja vašega fizicnega in custvenega telesa. Zgodbi starega hrasta v novem glampingu v Zdravilnem gaju Tunjice prisluhnejo otroci in otroci po srcu. Odlicna lokacija nudi umik v neokrnjeni naravi, kjer boste našli notranji mir ali pa odšli na izletniška potepanja. V tej oazi ne boste ostali ravnodušni. »Na obhodu ste deležni temeljite osvežitve tako telesa kot duha. Zacutite notranji mir, ki smo ga z današnjim tempom živ­ljenja izgubili. Celo Sebastian Kneipp bi pri nas našel globinsko sprostitev telesa in duha,« se malce pošalita in vas toplo pova­bita Katja in Boštjan Jelovcan iz ekipe Zdravilnega gaja. Vec na: https://www.zdravilnigaj.si/ Kraljev Hrib V osrcju Kamniško-Savinjskih Alp vam ponujajo dobrote iz do-macega gostišca Kraljev hrib in atraktivno ponudbo športnega turizma. Neokrnjena narava in bližina izvira Kamniške Bistrice tik pod Veliko planino, vas bosta navdahnili in napolnili s svežo energijo. Na nekoliko redkejšem zraku, kot je v mestih, boste pošteno zadihani, ce se pomerite v kateri od športnih panog, ki jih omo­gocajo na Kraljevem hribu. Za rekreativni del preživljanja casa na Kraljevem hribu bodo kot nalašc odbojka ali košarka, morda badminton ali hokej na travi, lahko se preizkusite v namiznem tenisu, rocnem nogometu ali hoji na hoduljah. Se že dolgo niste pomerili v vlecenju vrvi in ali ste se sploh kdaj na ruskem kegljišcu? Kaj pa orjaška gugalnica? Tudi otroci bodo uživali na pravih »hribovskih« igralih. Ne po­ Poletje v Kamniku zabite na številne gorske kolesarske poti in nic koliko možnosti pohodništva do okoliških hribov ter vec kot dva tisoc metrov visokih gora. Seveda je na Kraljevem hribu še vedno številka ena atraktiven in adrenalinski paintball. Ob pestri ponudbi športnih panog v neposredni bližini Kralje­vega hriba ne pozabite, da ste ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp. Dvatisocaki zrejo v vas, vi pa jih zlahka dosežete. Številne pohodne poti vam omogocajo, da dosežete najvišji vrh Grinta­vec ali se sprehodite do pastirske vasi na Veliki planini ali morda do izvira Kamniške Bistrice, do Kamniškega ali Kokrškega sedla … Ste že pogledali v globel 35 metrov globoko v soteski Preda­selj ali uživali ob pogledu na slap Orglice? Radi vam razkrijejo, da so tod naokrog številne kolesarske poti za zacetnike in tudi za bolj izkušene gorske kolesarje. Kraljev hrib bi se lahko ponašal z vsaj tremi znaki metode Kne­ipp saj nudi premnoge možnosti za gibanje, uporabe lastnih zelišc ter zdrav življenjski slog. Vec na: https://www.kraljevhrib.si/ Mekinjski samostan Mekinjski samostan ima svoje prostore v nekdanjem uršulin­skem samostanu Mekinje. V okviru svojega poslanstva Zavod ohranja in promovira materialno in nematerialno dedišcino Mekinjskega samostana preko organizacije in izvajanja izobra­ževalnih, kulturnih, umetniških, turisticnih in drugih vsebin, v sodelovanju z ostalimi sorodnimi lokalnimi organizacijami in posamezniki. Poleg tega opravlja in nudi druge dejavnosti, povezane z oddajanjem prostorov, prenocitvenih kapacitet, gostinskih storitev, protokolarne dejavnosti itd. Javni zavod Mekinjski samostan je bil skupaj z Obcino Kamnik in družbo Vrt zdravilnih rastlin uspešen na razpisu LAS Srce Slovenije, in sicer s projektom Samostan – mesto srecevanj. Gre za dvoletni projekt, ocenjen na 61 tisoc evrov, s katerim želijo samostan, ki ga je Obcina Kamnik leta 2016 prejela v dar od nje­govih zadnjih lastnic sester uršulink, narediti še prepoznavnejši. Stavbo upravlja Javni zavod Mekinjski samostan, poleg sedmih prenovljenih dvoran, v katerih gostijo najrazlicnejše dogod­ke in stalne razstave o arhitektu Jožefu Plecniku, pa imajo od lanskega leta v samostanu tudi sobe s šestdesetimi prenocišci, namenjene turistom. V okviru projekta Samostan – mesto srecevanj bodo v sodelova­nju z Bojanom Knificem iz Tržiškega muzeja uredili muzej klaris in uršulink, v katerem bodo predstavili zgodovino mekinjskega samostana, ki je lani praznoval 720-letnico. Sam muzej pa so umestili v širšo zgodbo Doroteje Gallenberg. To je bila klariška opatinja iz plemiške družine, ki je tu živela v 17. stoletju, za seboj pa je pustila mocan pecat. Bila je zdravilka in tudi po tej plati zelo pomembna za to okolico. Doroteja je odlicen lik za vzpostavitev blagovne znamke, ki bo predstavljala Mekinjski samostan in bo združevala lokalne izdelke, od prehrambnih, kozmeticnih, zelišcnih do rokodelskih, ter najrazlicnejše do-godke in storitve, kot je denimo Dorotejina šola. Ta blagovna znamka bo spominjala na neko preprostost iz preteklih dni, na zelišcarstvo, lastno pridelavo. S projektom želijo izboljšati turisticno ponudbo, dvigniti raven okoljske ozavešcenosti in pospešiti lokalno samooskrbo, obiskovalcem samostana pa na enem mestu ponuditi tradicijo, prepleteno s preteklim znanjem. Vzpostavili bodo muzejsko trgovino, spletno trgovino za izdelke in storitve in informacijski pult, zasadili zelišcni vrt in pomladili samostanki sadovnjak. Sodelovati želijo z razlicnimi ponudniki turisticnih storitev v okolici, rokodelci in drugimi posamezniki ter društvi. V sode­lovanju s kamniškimi gostinci si želijo oživiti tudi samostansko klet, saj so bile mekinjske nune znane tudi po svojem vinu. Trenutno so priceli z urejanjem zelišcnega vrta, ki bo najvecji v Sloveniji, saj imajo v tem trenutku posajenih že preko 250 razlicnih zelišc. Zelišcni vrt je zasnovala in ga ureja priznana zelišcarka Sabina Grošelj. Vec na: https://samostanmekinje.si/ Gostilna in penzion Repnik Gostilna Repnik si je s svojo visoko kakovostjo, buticno domac­nostjo ter dodatno ponudbo prislužila znak kakovosti Gostilna Slovenija, svetovno priznani popotniški vodnik Lonely planet pa je v najnovejši izdaji gostilno uvrstil med šest najboljših gostiln v Sloveniji. Tradicijo živijo in ustvarjajo, znanje prednikov pa so nadgradili z modernimi tehnikami ter estetskimi dražljaji. Vse te sestavine skupaj ustvarijo jed, ki vam bo ostala v izvrstnem spominu. Pri njih boste obcutili tisto pravo domacnost, saj vam bodo poleg klasicnih jedi in tistih, ki so pripravljene na tradicio­nalen nacin, ponudili še izbrane lokalne jedi pod znamko Okusi Kamnika. Za polnejšo izkušnjo vam priporocajo, da ob jedi narocite vrhunska vina iz njihove vinske kleti. Njihova velika ljubezen so konji. Konj simbolicno izraža moc, eleganco, svobodni duh ter privrženost. Želite tudi vi zacutiti vse to? Nudijo vam panoramsko vožnjo po Kamniku in okolici, porocno vožnjo s kocijo, vožnjo za promocijske namene ali izbrane dogodke kjerkoli v Sloveniji. Neokrnjene in raznovrstne slovenske vode so pravi muharski raj v osrcju Evrope. Muharjenje v nedotaknjeni naravi pritegne vedno vec posameznikov, da tako preživijo svoj prosti cas dalec od nemirnega sodobnega sveta. Vabljeni, da v družbi izkušenih ribiških vodicev (Go Fly Fishing Slovenia) naredite prve zaneslji­vejše korake v muharjenje. Tisti, ribiško bolj izkušeni, pa v druž-bi njihovih vodicev pridobite spretnosti, ki bodo razširile vaša ribiška obzorja. V njihovi celoletni ponudbi najdete muharjenje od zgodnje pomladi do pozne jeseni, v zimskem casu pa ribolov na sulca, kralja slovenskih voda. Vec na: https://www.gostilna-repnik.si/ Za svoje gibanje in zdrav življenjski slog pa lahko poskrbite tudi v svežini neokrnjene narave v dolini Kamniške Bistrice ter v višavah vzpetine nad samim starim mestnim jedrom Kamnika – na priljubljeni izletniški tocki Starem gradu, ki vam v jasnini soncnih dni ponuja nepopisljive razglede na kamniško kotlino pa vse do Ljubljane ter na vencek Kam­niško – Savinjskih Alp vse do Julijcev in celo Triglava. POD SKALO - B&B, Hostel in Pub Hostel in pub Pod skalo je družinsko vodeno podjetje in pome­ni nadaljevanje dolgoletne gostinske tradicije, ki se na odlicni lokaciji pod Starim gradom prenaša iz roda v rod. Njihova ponudba se je vseskozi prilagajala potrebam casa, tako je danes tradicionalna mešcanska hiša preurejena v sodoben prenocitve­ni objekt, gospodarsko poslopje pa v domacen Pub. Družinska povezanost v podjetju omogoca osebni pristop do gostov, vecjo prilagodljivost in ustrežljivost. Vedno se potrudijo, da je vaš obisk edinstven in nepozaben. Nudijo prijetno in domacno bivanje v eni najstarejših hiš v Kamniku, ki so jo obnovili z mislijo na potrebe sodobnih popotnikov in s spoštovanjem do preteklosti. Za zajtrk vas postrežejo z lokalnimi dobrotami, prednosti pa sta tudi prostorno parkirišce in brezplacen dostop do interneta. Z osebnim pristopom in prilagodljivostjo naredijo vaš obisk kar najbolj prijeten. V živahnem Pubu z veliko teraso najvec pozornosti posvecajo pivskemu izboru, saj želimo ponuditi cim vec razlicnih stilov piva tako uveljavljenih blagovnih znamk kot tudi lokalnih malih pivovarjev. Organizirajo vodene degustacije piva s prigrizki, jeseni in pozimi prirejajo koncerte in promocij­ske vecere v sprošcenem pubovskem vzdušju. Vec na: https://www.podskalo.si/ Hiša stare mame Hiša stare mame se nahaja na lepi lokaciji ob robu gozda, le kilometer iz Kamnika, s pogledom na Kamniško-Savinjske alpe. Hišo naše stare mame Ane so leta 2020 obnovili in predelali v prijeten objekt s petimi sobami, in dvema apartmajema. Stara hiša iz leta 1924 je tako dobila novo podobo, s pridihom nostal­gije. Prefinjeno izdelani detajli, ohranitev tradicije in inovativne sodobne rešitve se kažejo prakticno na celotnem objektu. Vec na: https://hisastaremame.com/ Poletje v Kamniku Najcenejša ohladitev v kamniškem mestnem kopališcu Pod skalco Mestno kopališce Kamnik Pod skalco bo odprt predvidoma od 11. junija do 31. avgusta. 2021, odprtje kamniškega bazena pa bo 11. junija 2021 ob 13. uri. V juniju do 24. junija bo bazen odprt od 13.00 do 18.00 med ted-nom, za vikend med 10.00 do 18.00. Podaljšanje nakupa odraslih sezonski kart v predprodaji je do 24. junija 2021. Vsi obiskovalci morajo izpolnjevati PCT pogoje. Tudi letos so se marljivi sodelavci Zavoda in številni prostovoljci potrudili, da je kamniški bazen že pripravljen na sezono. Še vedno je, zaradi sofinanciranja delovanje bazena s strani Obcine Kamnik, kamniški bazen zagotovo najcenejša ohladitev v vrocih poletnih dnevih. Na kopališcu imamo v nacrtu kar nekaj dogodkov, ki jih bodo organizirali kamniški klubi (dan vaterpo­listov, plavalni miting,..) in pa kvadratlon, ki ga organizirata Špor­tna zveza Kamnik skupaj z Zavodom za turizem, šport in kulturo Kamnik. Ekipa športa omenjenega zavoda priporoca, da sledite navodilom pristojnih institucij za higieno rok ter drugim pripo-rocilom za bazene in kopališca, ki jih ves cas lahko spremljate na spletni strani NIJZ https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/ uploaded/sport_bazeni.pdf Vabimo vas na kamniški bazen, kjer vas bo pricakala urejena okolica in prijazno osebje. Pred nami je »kul« poletje s KUL petki Kljub vsem izzivom, ki nam jih je prinesla nepredstavljiva situacija s korona-krizo, se je Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik odlocil, da bo tudi letos izvedel priljubljeni kulinaricni festival KUL(inaricni) petek. Tudi to poletje bo ob petkih zvecer zadišalo iz parka Evrope in glasba razlicnih žanrov bo prijetno zapolnila staro mestno jedro Kamnika. Kul petek že peto leto zapored razvaja brboncice številnih obiskovalcev. Prijetno vzdušje poletnih vecerov, v mestnem parku v samem središcu starega mestnega jedra, živa glasba ter okusna hrana, ki jo gostinci pripravljajo pred obiskovalci, je kombinacija, ki vsako leto poskrbi za pravo kulinaricno razva­janje. Na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik tudi letos – v skladu z vsemi priporocili NIJZ in vladnimi ukrepi, organizira to priljubljeno poletno prireditev in za letos napoveduje nekaj novosti. Kulinaricna zgodbe gostincev, obarvane z glasbo razlic­nih žanrov, lahko v prijetni atmosferi mestnega parka doživite v juliju (vsak petek od 2. do 30. julija). Za vec informacij spremljajte FB #zivimkamnik Junijski dogodki in novosti v Domu kulture Kamnik Iz Doma kulture Kamnik sporocajo, da sezono koncujejo s programom, ki si ga bodo obiskovalci lahko ogledali v živo z odra v samostanu Mekinje. To je prvi simbolicni prikaz zamet­kov sodelovanja med samostanom Mekinje in Domom kulture Kamnik, ki se bosta 1. julija tudi uradno združila v enotni javni Zavod za kulturo Kamnik. Obcinski svetniki so se na majski redni obcinski seji Obcine Kamnik odlocili, da podprejo predlog združitve Doma kulture Kamnik inJavnega zavoda Mekinjski samostan in tako realizirajo nekaj letno idejo o razširitvi možnosti za kulturno in umetniško udejstvovanje v Kamniku. Javni zavod Mekinjski samostan ima svoje prostore v nekdanjem uršulinskem samostanu Mekinje. V okviru svojega poslanstva Zavod ohranjanja in promovira materialno in nematerialno dedišcino Mekinjskega samostana preko organizacije in izvajanja izobraževalnih, kulturnih, umetniških, turisticnih in drugih vsebin, v sodelovanju z ostalimi sorodnimi lokalnimi organizacijami in posamezniki. Poleg tega opravlja in nudi druge dejavnosti, povezane z oddajanjem prostorov, prenocitvenih kapacitet, gostinskih storitev, protokolarne dejavnosti itd. Ekipa Dom kulture Kamnik pa se že od samega zacetka trudi ohranjati vezi med razlicnimi kamniškimi institucijami, spodbuja obisk kulturnih prireditev in se trudi ustvarjati kakovostni program, zanimiv širokemu krogu obcinstva. Z združitvijo se bo tako zaokrožila vizija sinergijskih ucinkov delovanja med obema zavodoma. »V Domu kulture Kamnik bodo v juniju na ogled koncne pro-dukcije kamniških kulturnih društev, v tretje pa bomo organi­zirali še glasbeno-kulinaricni vecer Glasba z okusom, ki nam ga v letu 2020 zaradi zaprtja ni uspelo realiziati in smo ga dvakrat bili primorani odpovedati. V goste prihajata Mia Žnidaric in Steve Klink, ameriški vecer pa je plod sodelovanja med Domom kulture Kamnik, Kosovelovim domom Sežana in Ameriško am-basado v Ljubljani,« pravijo v ekipi Doma kulture Kamnik. Vsi dogodki bodo potekali v skladu z NIJZ ukrepi. Parkiranje bo možno ob Stadionu prijateljstva pod Mekinjskim samostanom ali v okolici Doma kulture Kamnik. V primeru dežja bodo dogodki prestavljeni iz samostana Meki­nje v veliko dvorano Doma kulture Kamnik. Za vec informacij o predstavah in nakupu vstopnic na: https://www.domkulture.org/slo/program 5 najboljših foto tock; 3 najboljših razgledov - Stari grad, grad Zaprice, cerkev Svete Ane v Tunjice No. 1 doživetje v Kamniku. Vodenje se zacne na TICu S (Glavni trg 2, Kamnik); KAMN'CANOM Ogled traja približno 2 uri; Zbirno mesto je recepcija OKOL' vaše nastanitve; Vsak torek v juliju in avgustu ob 17. uri. Doživetje traja približno 3 ure; Odkrijte skrite koticke srednjeveškega Vsako soboto v juliju in Kamnika z izkušenim lokalnim vodnikom ter pokukajte v lokalne zgodbe in legende. avgustu ob 10. uri; Rezervacijo uredite na Delite vtise z doživetja z nami recepciji vaše nastanitve. #visitkamnik #mojaslovenija #okolkamnka #okolkamnika Delite vtise z doživetja z nami #trajnostnamobilnost #lokalno #visitkamnik #mojaslovenija #razgledikamnika #okolkamnka Rezervirajte svoje doživetje na #trajnostnamobilnost #lokalno 031/787 729 Poletje v Kamniku KULTURA JE PREŽIVELA Ce smo lansko leto dobljeno bitko z zahrbtno korono slavili z letali, smo letos bolj previdni in napišemo le: preživeli smo in z nami je preživela tudi cloveška kultura. Ceprav naceta in vsak dan na preizkušnji, se ne da. Prav v casu pisanja teh vrstic je Dom kulture Kamnik skupaj z Glasbeno šolo Kamnik gostil prve obiskovalce. Cez nekaj dni bomo v samostanu Mekinje posta­vili poletni oder, ki bo skozi ves junij gostil kulturne prireditve, podelitve in druge dogodke. In na tem mestu smo vam dolžni dodatno razlago. Konstanten razvoj kamniških kulturnih dejavnosti, tako fe­stivalske, umetniške in tudi ljubiteljske, narekuje nove oblike organiziranja. Tako se z julijem ustanavlja Javni zavod za kulturo Kamnik, ki bo pod svojo streho združil dva enakovredna par-tnerja – že od leta 2004 razvijajoci se in dobro delujoci Dom kulture Kamnik in novejši, a kulturno turisticno že zelo prodorni in slikoviti Mekinjski samostan. Prav zato se junijsko kulturno dogajanje seli na dvorišce najve-cjega prireditvenega prostora v Kamniku. Od osmega junija do konca meseca se bo v prijetnem ambientu zvrstilo kup priredi­tev, ki so sicer obicajne za dvorane Doma kulture Kamnik, a bo letos, glede na razmere, bolj primerno, da se ob najrazlicnejših priložnostih družimo na svežem zraku. Naj bo ta preplet dvojnega organiziranja in konstruktivnega združevanja tudi pozitivna popotnica lokalni kulturi ob 30. obletnici lastne države, katere osnovni temelj je prav kultura. Pa ne samo tista, ki »naj jo razume vsak, ki je za vsakogar« ampak, predvsem, sodobna, raziskujoca, sinergicna, takšna, ki bo v nas budila voljo do življenja, do dihanja. Kamniško kulturno poletje trka na vrata. Poleg velikega junij­skega odra prihajajo tudi Kul petki, kjer se bo prepletla kulinari­ka z druženjem in prijetnim glasbenim ozadjem v parku Evropa. Ponovno prihaja v mesto festival ulicnega gledališca Ana De-setnica, ki bo tokrat obogatena s pravo Žonglersko konvencijo, po domace, vseslovenskim in, kolikor bo le mogoce, mednaro­dnim srecanjem žonglerjev. Obe prireditvi bosta potekali na relaciji Glavni trg – Kreativna cetrt Barutana. Prav Kreativna cetrt Barutana bo na svojem zidu gostila razsta­vo imenitnega kamniškega fotografa, vecnega mladenica Nina Rakovica. Kurator razstave je neumorni Dušan Letnar iz Foto kluba Kamnik. Avgusta prihaja Kamfest – najvecji mestni urbani festival v tem delu Slovenije, s šestimi odri in številnimi programskimi prese­necenji. Sledile mu bodo septembrske »narodne noše«, oziroma Festival oblacilne dedišcine, ki bo imel letos rep in glavo – po­vorko in zabavo, tradicijo in vino, vsi se bomo imeli fino. Teden za »nošami« pa Križnikov pripovedovalski festival, sodelovanje Knjižnice Franceta Balantica, Kamnik in celotnega Motnika, kjer se pripravlja tudi Križnikova spominska sobo, ki pa bo mnogo, mnogo vec kot to. V casu, ko se tiska tole besedilo, pa poteka že osmi festival Svobodne video produkcije v organizaciji Mladinskega centra Kotlovnica. Vseslovenski dogodek, ki že osmo leto združuje vi­deo ustvarjalce in na katerem vsako leto podelijo tudi prestižno priznanje Zlata ribica. Kultura povezuje. Naj bo mir. Goran Završnik, koordinator kamniške kulture V juniju pripravljamo pester program zakljucnih produkcij kamniških društev na poletnem odru, ki bo stacioniran v samostanu Mekinje. Parkirati bo mogoce na parkirišcu pred Stadionom prijateljstva v Mekinjah ali v okolici Doma kulture Kamnik. Dogodki bodo v primeru dežja iz samo­stana Mekinje prestavljeni v veliko dvorano Doma kulture Kamnik. Sobota, 12. junij, ob 20.30 poletni oder v samostanu Mekinje KUOD Bayani Raks Bayani 2021 letna plesna produkcija društva KUOD Bayani Vstopnina: 10 € Torek, 15. junij, ob 17.00 poletni oder v samostanu Mekinje Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik Podelitev nagrad najboljšim športnikom Vstop prost! Število mest je omejenih. Cetrtek, 17. junij, ob 20.00 v živo na YouTube kanalu Doma kulture Kamnik Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik Kamniške diagonale pogovorni vecer z gosti na temo turizma, športa in kulture v Obcini Kamnik Vstop na spletni dogodek je brezplacen! Petek, 18. junij, ob 20.00 poletni oder v samostanu Mekinje MePZ Odmev, jubilejni koncert ob 40. obletnici delovanja Vstop prost! Obvezen prevzem brezplacnih vstopnic v casu uradnih ur Doma kulture Kamnik ali vsaj pol ure pred dogodkom v samostanu Mekinje. Sobota, 19. junij poletni oder v samostanu Mekinje PK Šinšin plesni maraton, poletna plesna produkcija Vstopnina: 5 € Vstopnice se prodajajo na sedežu PK Šinšin. Nedelja, 20. junij, ob 20.30 poletni oder v samostanu Mekinje KUOD Bayani BANAT HEWA - reunited plesna predstava društva KUOD Bayani Vstopnina: 15 € Ponedeljek, 21. junij, in torek, 22. junij, od 7.00 do 13.00 Dom kulture Kamnik Rdeci križ Slovenije, krvodajalska akcija Torek, 22. junij, ob 19.30 poletni oder v samostanu Mekinje Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, v sodelovanju s Ko­sovelovim domom Sežana in Ameriško ambasado v Ljubljani, Glasba z okusom Mia Žnidaric in Steve Klink, ameriški vecer Vstopnina: 10 € Sreda, 23. junij, ob 20.00, poletni oder v samostanu Mekinje Simfonicni orkester Domžale-Kamnik Z ekranov na oder, vecer filmskih klasik Vstopnina: 5 € Petek, 25. junij, ob 20.30, poletni oder v samostanu Mekinje Obcina Kamnik Proslava ob dnevu državnosti Vstop prost! Število mest je omejenih. Sobota, 26. junij, ob 19.00, poletni oder v samostanu Mekinje Mestna godba Kamnik Spomladanski koncert Vstop prost! Obvezen prevzem brezplacnih vstopnic v casu uradnih ur Doma kulture Kamnik ali vsaj pol ure pred dogodkom v samostanu Mekinje. Rezervacije in prodaja vstopnic: Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik, ponedeljek, torek in petek od 10.00 do 12.00, sreda in cetrtek od 14.00 do 18.00. Tel.: 041 360 399; e-pošta: info@domkulture.org; www.mojekarte.si, TIC Kamnik ter prodajna mesta mojekarte.si. In uro pred vsako prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik. Vse prireditve bomo izvedli v skladu s takratnimi epidemiološkimi razmerami in navodili pristojnih institucij. Vec informacij na: www.domkulture.org VABILO Ob praznovanju 30-obletnice osamosvojitvene vojne Vas vabimo na svecanost, ki bo v soboto, 19. junija 2021, ob 14. uri na Veliki Lašni. V okviru svecanosti se bo odkrilo spominsko plošco na domaciji Jureta Zalaznika. Vljudno vabljeni. V nedeljo, 27. junija 2021, ob 19. uri vabljeni na slovesnost v Trzinu v okviru katere bo odkrito spominsko obeležje padlemu pripadniku TO, Kamnicanu Edvardu Peperki. Poletje v Kamniku Voda 902. Sinonim visoko kvalitetne slovenske izvirske vode. Voda 902 je izjemna zaradi svoje cistosti, saj izvira iz hriba vul­kanskega izvora. Naravni gorski izvir vode 902 se nahaja na nekaj vec kot 1100 metrov nadmorske višine. Voda izvira v neokrnjeni naravi Kamniško-Savinjskih Alp, tocneje na Crnivcu, kjer ni indu­strij, poseljenih obmocij in kmetijskih zemljišc, ki bi vodo onesna­ževali. Tako je Voda 902 z leti postala sinonim ciste in kvalitetne slovenske vode. Kakovost brez kompromisov. Samo kvaliteto vode potrjuje veliko število medalj na mednarodnem ocenjevanju AGRA, ki so jih prejeli v zadnjih letih. V letu 2015 je voda 902 z okusom bezga, po treh zaporednih velikih zlatih medaljah, posta-la edina voda v Sloveniji z naslovom “Šampion kakovosti”. Voda 902 je izjemna zaradi svoje nizke prevodnosti, saj izvira iz hriba vulkanskega izvora. Ker te kamenine niso vodotopne, spada Voda 902 med zelo lahke vode. Kljub temu, da nima visoke vsebnosti mineralov, njena PH vrednost znaša med 7,0 in 7,5. Prevodnost vode, ki je sicer merilo za cistost vode, je eden glavnih parametrov, ki dolocajo kvaliteto vode. Voda z nizko prevodnostjo v našem telesu mnogo bolje in lažje opravlja vlogo transporta snovi, kar je primarna naloga vode v našem telesu. Tako se je Matevž, lastnik Vode 902, ki je za potrebe odprtja gostil­ne na Crnivcu, moral dati vodo na analizo, odlocil da bo izkoristil darilo narave. Odlocil se je da iz »nakljucja« ustvari zgodbo. Sledilo je prvo poglavje zgodbe – ideja o postavitvi sodobne ekološke polnilnice. Tako imajo lastno polnilno linijo, kar jim omogoca, da pri narocilih lahko takoj reagirajo, saj so neodvisni in jim ni pot-rebno cakati na termine pri polnilnicah (kot je to praksa pri drugih dobaviteljih). Zato tudi lahko vodo dostavijo že v 24 urah. Voda 902 se ponaša z najpomembnejšim stebrom Kneipp metode, saj dejansko ljudi oskrbuje s cudežem narave – kvalitetno, zdravo pitno vodo . Vec na: https://www.voda902.com/ Skrb ZA okolje. ZA prihodnje generacije. Slovenija je cudovita. Ohranimo jo takšno. Za naše prihodnje generacije. Ena najbolj prepoznavnih znacil­nosti Slovenije je njena cudovita in ohranjena narava. Odgovornost vseh nas je, da jo s svojimi dejanji zavaruje-mo. Pri Vodi 902 s številnimi ukrepi celovito pristopajo k trajnostnemu razvoju. Delujejo z naravo in ne proti njej, njihov izdelek je “Cudež narave” in ta cudež želijo ohrani-ti za prihodnje rodove. Izbirajo okolju prijazne tehnološke rešitve in enako pricakujejo od svojih dobaviteljev, sode­lavcev in poslovnih partnerjev. Postavili so polnilnico, ki izpolnjuje stroge ekološke standarde. Vse plastenke so narejene iz plastike, ki se lahko 100 % reciklira. Za pod-ložne kartone uporabljajo samo 100 % recikliran papir… Glamping OB ROBU GOZDA V Glampingu OB ROBU GOZDA stoji devet lesenih hišic. Postavljene so v polkrogu. Gozdna savna in enota s kopalnicami se nahaja v gozdicku, kozolec za skupno druženje ter kamnito ognjišce v sredini za vecerno druženje. Glamping OB ROBU GOZDA se nahaja na odlicni lokaciji v kraju Rudnik pri Radomljah v naravi obdani z gozdovi. Je odlicno izho­dišce za obisk Kamniško-Savinjskih Alp, Velike planine in ostalih izletniških ciljev. Popolna lokacija za romanticni oddih v dvoje, družine in športne navdušence. Kamniški mikropivovarji dajejo Kamniku status mikropivovarniške prestolnice Kvalitetna voda pa je izjemnega pomena tudi za dobro pivo in v Kamniku okusno in mehko vodo tocijo kar iz pipe, zaradi cesar so prav v narocju Kamniško-Savinjskih Alp vzniknile mikropivovarne Maister Brewery, Pivovarna Mali Grad, Barut Brewing and Blen­ding in Domaca pivovarna pod Menino. In kot je v svojih clankih- med drugim tudi za eminentni medij The Guardian - zapisal dr. Noah Charney – Kamnican, ameriški umetnostni zgodovinar in romanopisec, popotnik, ljubitelj Kamnika in vsega dobrega – je Kamnik mesto z najvec mikropivovarnami na svetu na prebivalca (op.p. per capita). Mladi Dan v življenju krave V Vrtcu Antona Medveda smo letos sodelovali v projektu Ekošole: Mlekasticno. Izberem domace!, ustvarili smo strip in zaznamovali svetovni dan mleka. Alenka Jevšnik Kamnik – »Krava Berta si šcetka zobe! Krava Berta se pase. Krava Berta se pase na pašniku. Krava Berta bere knjigo. Dedek bere kravici Berti pravljico za lahko noc!« Vse to se je kravi Berti dogajalo v vrtcevskem stri­pu, ki so ga otroci iz Vrtca Antona Medveda, enota Mojca, ustvarjali skupaj z ilustratorjem Ivanom Mi-trevskim. Nastal je pravi vrtcevski strip Dan v življe­nju krave Berte. Mogoce povprašate, zakaj neki so se otroci ukvarjali s stripom in kravami? Zato, ker smo v vrtcu kljub vsem oviram le­tos pridno sodelovali v pro-jektu Ekošole: Mlekasticno. Izberem domace! Prvi junij je svetovni dan mleka in tudi mi smo ga zaznamovali na cisto svoj nacin. Ta dan je za svetovni dan mleka razglasila Orga­nizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), in sicer leta 2001, z namenom, da bi tudi tako spodbujala in krepila zave­danje javnosti o pomenu mleka v prehrani v vseh de­želah sveta. Hkrati so na ta dan deležne vecje pozornos-ti tudi dejavnosti, povezane s proizvodnjo mleka in mlecnih izdelkov. Zavedamo se namrec, da je mleko pomemben del naše prehrane, zato je zelo po­membno, da uživamo zdra­vo, domace, lokalno mleko. Pomembno je, da otroci spoznajo, od kod prihaja hrana, kako pridemo do mleka. Tako so spoznavali pot mleka od pašnika oz. hleva do trgovine. Naucili smo se, da je cikasto govedo edina slovenska avtohtona pasma govedi. Obiskali smo kmetije, ki so lahko tudi v mestnem okolju, in spozna­vali življenje na kmetiji. Tako smo si ogledali kmeti­jo Pr' Grušan in Pr' Škric. Za otroke je vse to pravo, Peš se dalec pride Ucenci in zaposleni na OŠ Frana Albrehta Kamnik smo v tednu od 12. do 19. maja sodelovali v akciji, ki smo jo poimenovali Peš se dalec pride. Lidija Vidmar Kamnik – Dolgotrajno sede­nje kot posledica pouka na daljavo je bilo razlog, da smo se uciteljice Lidija Vidmar, Tamara Bracic, Ema Vidic Ju­dež, Nadja Ostrožnik in Nina Macek združile v želji, da vsem clanom velike družine OŠ Frana Albrehta Kamnik omogocimo sodelovanje v ak­ciji Peš se dalec pride. Z njo smo promovirali giba­nje in hojo kot zdrav nacin rekreacije ter spodbujali k prispevku za skupen cilj – zbrati cim vec kilometrov. Pohodniki so lahko svoje ki­lometre dnevno vpisovali na šolski spletni strani, kjer so spremljali animiran prikaz doseženih kilometrov. Po-nosni smo na vse udeležen­ce, ki so pošteno vnašali svo­je prehojene kilometre. Skupaj smo v osmih dneh prehodili 12.304 kilometrov, kar pomeni, da smo: 105-krat obhodili meje obcine Ka­mnik, skoraj devetkrat obho­dili mejo Slovenije, trikrat prišli v Maroko in dvakrat nazaj, peš enkrat prehodili zracno razdaljo do New Yor­ka in se skoraj tudi že vrnili nazaj domov, prehodili zrac­vsekakor spadajo. Ob tem smo izdelali plakat – pot mleka od krave do kozarca. Pri nas nikakor ne gre brez kuharij, zato smo uporabili recepte z mlekom. Tako smo pekli palacinke, naredi­li bananin frape, jagodni smuti, pišcancji namaz z maslom, tudi torta ni manj­kala. Ob tem smo podrobno spoznavali mleko in mlecne izdelke. Ker je treba vse skupaj malo razširiti in obogatiti, smo izpolnjevali razlicne matematicne diagrame. Iz embalaže za mleko smo si izdelali nov izdelek – kra­vico Berto. Spoznavali smo trajnostno gospodar­jenje z embalažo. Za otro­ke so vse te medpodrocne povezave nujne in potreb­ne. Ker smo ekološko oza­vešceni, smo si lutke krav iz ostankov blaga sešili kar sami, v našem šivalnem koticku. Ob svetovnem dnevu mleka smo si ogledali mlekomat in si kupili mleko. Iz tega mle­ka smo naredili kislo mleko. Tako zdaj vemo, kam po mleko, ce bi si v nedeljo že­leli speci palacinke, pa osta­nemo brez njega. Idej nam ne zmanjka. Tudi v prihodnje bo to ostalo naša pomembna naloga, da otro­ci spoznavajo lokalno pride-lano hrano in nacin, kako do le nje pridemo. Mladi in upor Mladi za vrednote NOB so ob 80. obletnici ustanovitve OF organizirali okroglo mizo. Nataša Novak Zgornji Tuhinj – Na dan upora proti okupatorju so Mladi za vrednote NOB (MNOB) organizirali okrog-lo mizo z naslovom Mladi in upor. Prenos okrogle mize je potekal v živo na strani Mladi za vrednote NOB in Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB) na Facebooku ter na kanalu ZZB NOB na YouTubu, kjer so posnetki še vedno dostopni. Okupacija slovenskega ozemlja in upor proti njej sta bili prelomni tocki v zgo­dovini slovenskega naroda, ki postajata cedalje bolj od­daljeni od mlajših generacij. Okrogla miza je bila poskus odgovoriti na vprašanje, kako mladi danes vidijo vrednote NOB, predvsem pa upor. O pomenu upora ne­koc in danes, odnosu mla­dih do zgodovine, do upora proti fašizmu ter o tem, ali se mladi danes upirajo in na kakšen nacin, se je z gosti – sociologom dr. Gorazdom Kovacicem, partizanko in bolnicarko IV. bataljona Cankarjeve brigade Malci Jakša - Mišo in predsedni­kom MNOB Žigom Nova-kom – pogovarjala Manca Calic. Generacijsko razlicni gosti so podali vsak svoj pogled na omenjeno tematiko. Po mnenju Malci Jakša bi se morali mladi danes upreti vsemu slabemu. Meni, da so mladi danes prevec razvaje­ni. Ce potegnemo neke vzporednice predvojnega casa in danes, lahko ugoto­vimo, da je kar nekaj podob­nosti, in sicer premalo je služb za mlade, do boljših služb lahko pridejo le dolo-ceni, privilegirani, tudi tak-rat je lahko študiral le tisti, ki je imeli denar, revež tež­ko. V partizane so šli v boj za boljše življenje, za pravic­no družbo, za službe, stano­vanja, za kruh. Po njenem mnenju mladi potrebujejo svobodo, službe, možnost študiranja. Zapiranje mla­dih je nesprejemljivo. Po-membne vrline mladih so imeti znanje in spoštovanje. Dr. Kovacic meni, da je pri NOB šlo za tri med seboj po­vezane plasti: osvoboditev izpod okupacije, upor naro­da proti nasilju, katerega cilj je bil uniciti slovenski na-rod, deloma fizicno v smislu genocida, deloma pa kultur-no v smislu prisilne asimila­cije; upor proti tedanjemu nereguliranemu kapitaliz-mu, ki je povzrocal hude so-cialne stiske ter antifašizem – torej zavracanje neke poli­ticne ideologije, ki je bila v radikalnem sporu z vso de­dišcino razsvetljenstva, z vsem naprednim. Mladi da­nes razumejo trg dela kot nekaj, kar je organizirano na teritoriju celotne EU in se pragmaticno odlocajo o tem, kje je zanje bolje. Dr. Kovacic meni, da je z vidika nacionalnih racunov izred-no slabo, da država ne dobi nobene odškodnine za vse, kar je družba in država inve­stirala v njihovo izobrazbo, s strani zahodnih držav, ka­mor ti pragmaticni mladi odidejo za boljšim življe­njem. Dokler se imajo mož­nost umakniti in nekje drugje zaceti novo, boljše življenje, se v Sloveniji ne bodo kaj dosti angažirali. Po njegovem mnenju je sociali­zem emancipiral ženske bi-stveno bolj, kot se je to soca­sno dogajalo v Zahodni Evropi. Socializem je male-ga cloveka opolnomocil s tem, da ga je zaposlil. Revo­lucija in NOB sta prepleteni, tega ni moc lociti. Partizan-ski vzklik »V boj za svobodo, za kruh!« je bil bistven pri odlocitvi ljudi za to, da so se pridružili partizanom. Ljud­je so šli v partizane tudi za­radi revolucije. Bistvo revo­lucije so videli v tem, da se zgradi nov družbeni in eko­nomski red, kjer bo mali clovek imel priložnost, da postane nekdo. Predstavnik generacije mla­dih, predsednik organizacije Mladi za vrednote NOB (MNOB) Žiga Novak, meni, da biti clan MNOB ni kar neki upor, temvec gre za ohranjanje pridobljenih pra­vic. Po njegovem mnenju je upor zoper vsakršno zatira­nje smiseln. Danes je svobo­da ogrožena. Današnji mla­dini manjka politicnih ur oziroma osnovne politicne izobrazbe. Manjka jim želje po razumevanju, kako svet okoli njih deluje. Pri mladih opaža premik v vrednotah na slabše, in sicer ne gre vec za to, da bo današnji mladi­ni in tistim, ki pridejo za nji-mi, bolje, temvec se mladi nagibajo le k temu, da je njim osebno trenutno udob-no. Uveljavljajo se neke he­donisticne vrednote udobja, ki ne doprinesejo k razvoju družbe. Žiga Novak meni, da se je treba upreti trenu­tnemu sistemu, ce želimo živeti kot ljudje. Izredno zanimiva okrogla miza nam da vpogled v to, kako na današnji svet in mesto mladih v njem vidijo akademik, študent in izku­šena borka. Kljub generacij-skim razlikam pa je skupno vsem prepricanje, da je upor zoper nasilje smiseln, da se je tudi danes treba boriti za pridobljene pravice in vred-note, da samo ne pride nic in da se moramo kot ljudje in kot družba pri tem bolj angažirati. Zgolj egoisticno zagotavljanje osebnega udo­bja in zanašanje na druge ne omogoca razvoja družbe in ne boljšega življenja za vse. resnicno doživetje, ko lahko neposredno opazujejo živ­ljenje živali na kmetiji. Ob tem so spoznali, koliko je treba postoriti, da mleko pri­de na naše mize. Izdelali smo si prav posebno igrico Krave na pašnik, kjer smo za izdelavo uporabili kar plasticno embalažo za mleko. Vsak pastir mora na pašnik spraviti šest krav. Se-veda z namenom, da poleg vsega tudi recikliramo odpa­dno embalažo. Seveda nismo pozabili na zdravo prehranjevanje, ka­mor mleko in mlecni izdelki no razdaljo mimo Severne Amerike do Havajev, dosegli smo otocje Papua Nova Gvi­neja v Indoneziji, uspešno enkrat prišli tudi do Tokia, vrnili pa se še nismo, in pre­hodili zracno razdaljo do glavnega mesta južnoameri­ške države Cile – Santiago de Chile. Ucence in zaposlene smo k akciji povabili z reklamo, ki sta jo zrežirali uciteljici Ta­mara Bracic in Jana Svetec v sodelovanju z ucenko šeste­ga razreda Marušo Perne. Zakljucek akcije smo izvedli na šolskem Eko dnevu, kjer se je vsak oddelek odpravil na enourni pohod po Ka­mniku in okolici, kar nam je zgolj v eni uri prineslo doda­tnih štiri tisoc kilometrov. Tudi vreme nas ni ustavilo, saj za prave navdušence sla­bo vreme pravzaprav ne obstaja. Želimo si, da bi gibanje in hoja ostala del našega vsak­dana, pa ceprav skupaj ne­kaj casa kilometrov ne bomo seštevali. Prav gotovo pa se nam bo kmalu spet ponudi-la priložnost, da se bomo lahko ponovno odpravili na pot! Le s cim in do kam nam bo takrat uspelo priti? Šport Plavalci na pokalu Triglavko Miha Potocnik, Anita Berlisk Kranj – Clani Plavalnega kluba Calcit Kamnik se na trening po koncanem pou­ku vozimo v Radovljico. Na dan za vožnjo porabimo dve uri. Ceprav pogoji na trenin­gu niso ravno najboljši, spa-damo po rezultatih na tek­movanjih v sam vrh. Upamo si trditi, da bi lahko rezultate še izboljšali, ce bi imeli bolj­še pogoje za treninge, to je pokriti bazen v Kamniku. V soboto, 22. maja, smo se udeležili tekme za Pokal Tri­glavko 2021 v Olimpijskem bazenu v Kranju. Barve Pla­valnega kluba Kamnik in glavnega sponzorja Calcita so zastopali štirje plavalci in plavalka. Pod vodstvom tre­nerja Mihe Potocnika so na­stopali Ivana Lukan, Rok Vejnovic, Andraž Cencelj, Mark Anej Lapuh in Miha Justin. Ivana Lukan (2008) je na 50 m prsno osvojila prvo mes-to, na 100 in 200 m prsno pa drugo. Rok Vejnovic (2008) je zmagal na 200 m mešano, na 200 m hrbtno je bil drugi, na 50 m prsno pa sedmi. Andraž Cencelj (2007) je 200 m mešano koncal kot 14., 50 m delfin kot 18. in 100 m prosto kot dvajseti. Mark Anej Lapuh (2007) je bil na 200 m pros-to sedmi, na 100 m 12. in na 50 m prosto 20. Miha Justin (2007) je bil na 100 m hrbtno 13., na 200 m meša-no 16. in na 50 m prsno 27. Vsem udeležencem cestita-mo za izboljšane osebne case! Medalji kegljacicam Zadnja dva konca tedna v maju je bilo na kegljišcih v Kranju in Kamniku državno prvenstvo clanic in clanov v posamezni konkurenci. Kamnicani smo imeli kar 14 predstavnikov. Štefan Flerin Kamnik – Kot je letos že v navadi, se vsa moška tekmo­vanja odvijajo v Kranju, ženska pa v Kamniku. Raz-log je v tem, da sta Kranj in Kamnik izbrana za organi­zatorja svetovnega prven­stva, ki bo konec avgusta prav v teh dveh mestih. V Kamniku smo imeli v kon­kurenci devet žensk (Irena Koprivc, Monika Koprivc, Tea Repnik, Lea Drnovšek, Lidija Pirman, Majda Lužar, Marija Ravnikar in Valerija Hanzir), v Kranju pa pet moških (Peter Jantol, Gašper Burkeljca, Matej Turk, Jure Starman in Igor Zamljen). Z njihovimi nastopi smo lahko zelo zadovoljni. V Ka­mniku se je kar pet žensk uvrstilo v finale. Lidija (520+566) je trenutno na petem mestu in ne zaostaja veliko za kombinacijsko me-daljo (18 kegljev), Lea je osma (537+541), Tadeja de­veta (506+570), Tea 13. (536+529) in Majda 14. (538+526). V Kranju sta bila uspešna Peter Jantol s petim mestom (587 + 613) in Gašper Burkeljca, ki je bil 16. (597 +581). Prvi dan državnega prven­stva sta se v zakljucne boje za naslov državne prvakinje uvrstili Lea Drnovšek in Li-dija Pirman. Naši dve igralki sta se v cetrtfinalu pomerili med seboj. Lidija je na kon-cu osvojila drugo mesto, Lea pa tretje. Izmed petih pred­stavnic v finalu 16 najboljših v Sloveniji, imamo tako kar dve dobitnici medalj. Kako velik uspeh je to, pove dej­stvo, da v lanski sezoni med 16 finalistkami nismo imeli nobene predstavnice. V Kranju sta od naših nasto­pila Gašper Burkeljca in Pe­ter Jantol. Oba sta imela zelo težko nalogo, saj je imel Gašper za nasprotnika naj­boljšega iz kvalifikacij, Mika Janez Balantic Vrhpolje – V soboto, 5. junija, je na košarkarskem igrišcu na Vrhpoljah potekala vete­ranska tekma med ekipama Vrhpolj in Stranj. Dogodek je bil izveden že cetrto leto za-pored, zato ga že lahko ozna-cimo s pridevnikom tradicio­nalni. Tekma je bila zaradi unicene košarkarske table te-den dni pred pricetkom sko­rajda odpovedana, vendar nam je s pomocjo Zavoda za turizem, šport in kulturo Ka­mnik ter posredovanjem žu­pana Mateja Slaparja le uspe-lo in smo tri dni pred napove­danim dogodkom dobili novo tablo, ki smo jo v lastni režiji tudi zmontirali. V vrocem sobotnem dopol­dnevu se je tekma zacela. Go­stujoca ekipa Stranj v postavi Matjaž Balantic, Jure Uran­kar, Robert Kovac, Jure Zri­lic, Tomaž Kladnik, Tomaž Humar, Štefan Levec ter Mi-tja Cerar je zacela zelo silovi-to ter hitro pridobivala pred­nost. Po prvem polcasu je bilo stanje na semaforju 24 : 30 za ekipo Stranj. Tretja ce-trtina je bila dokaj izenacena, v zadnjem delu tekme pa je narasla prednost gostujoce ekipe, ki je domaci ekipi v postavi Miro Mikuž, Jaka Li­cen, Matjaž Reisner, Franci Obolnar, Boris Švajger, Sašo Grebenc in Janez Balantic ni uspelo obrniti in spremeniti Steržaja, Peter pa Mateja Le-peja, najboljšega kegljaca Slovenije v lanskem letu in reprezentanta. Oba sta igra-la zelo dobro. Gašper je podrl 603 keglje in prema-gal slabo razpoloženega nasprotnika, medtem ko Pe­tru s 606 podrtimi keglji ni uspelo premagati Lepeja. V Dirka v Kocevju Matjaž Šerkezi Kocevje – Konec maja je v Kocevju potekala prva dirka v pokalu SloXcup v sezoni 2021, ki smo jo vsi nestrpno pricakovali. V soboto popol­dan je bil start za kategorije od U7 do U13. Vreme je pos­krbelo za zanimivo tekmo, v blatnih jezercih, kjer je do izraza prišlo vse tehnicno znanje. Kamnicana Maks Majnik in Joža Matjaž Šer­kezi (oba Pogi Team Gene-rali) sta tekmovala v katego­riji U13, ki jo je zastopalo 35 tekmovalcev. Maks je progo »oddelal« v casu 22:53. Za vrat mu je ves cas dihal do-macin Lenart Dejak (MTB Trail Center), ki je v cilj pri­šel s 26 sekundami zaostan­ka. Joža pa se je z zaostan­kom minute in 47 sekund uvrstil na cetrto mesto. Fan-tje so poskrbeli za resnicno zanimivo dirko, saj so se »udarili« do konca. Nedeljski tekmovalni dan je odprla kategorija U15. Ma-ruša Tereza Šerkezi (BTC City Ljubljana Scott, trener Simon Erjavec) je vožnjo v kategoriji U15 odlicno zacela in se iz ozadja v startnem krogu prebila na prvo mes-to, kjer se je odvijal boj z Meto Tancik (Energija Team.COM). Na koncu je Maruša ciljno crto prevozila prva s prednostjo minute in 32 sekund. Kot trener Maksa in Joža sem ponosen na njun na­predek in predvsem nov pri-stop v treningih, ki pocasi rojeva sadove. Zmaga ekipe iz Stranj cetrtfinalu se je Gašper spo­padel z mladim, a odlicnim Denisom Pašicem. Spet je igral odlicno, pred zadnjim setom je vodil z 2 : 1 in imel štiri keglje prednosti. Žal pa je v zadnjem setu njegove-mu nasprotniku vse uspeva-lo in Gašper ni imel mož­nosti. v svojo korist. Pa ceprav so se igralci še tako trudili ali se je­zili na delivca pravice Grega Narobeta, je bil koncni rezul-tat 60 : 77 za gostujoco ekipo iz Stranj, ki tako po štirih medsebojnih tekmah v zma­gah vodi z rezultatom s 3 : 1. Ne pozabimo, da so tovrstno tekmo prvic odigrali leta 2018, ko so bili zmagovalci domacini iz Vrhpolj, nato pa so trikrat zapored zmagali gostujoci igralci iz Stranj. Vendar ni vse rezultat, am-pak druženje, ki smo ga igral­ci nadaljevali po koncu tek-me ob dobri hrani in pijaci ter se že dogovorili za sreca­nje v naslednjem letu. Hvala glavnemu sponzorju ter vsem drugim, ki so ka­korkoli pomagali, saj brez njih tekme ne bi bilo. Najboljši kolesarki s priznanji Kolesarske zveze Slovenije Hana Kranjec Žagar (2. Klubski dan Calcit Bike Teama mesto, U17), Gašper Štajnar (3. mesto, U15), Maruša Te-Kristijan Erjavec prvenstvo, nekateri mlajši len Jagodic (1. mesto, U23), reza Šerkezi (1. mesto, U15), clani so imeli trening na po-Mihael Štajner (2. mesto, Maks Majnik (1. mesto, Kamnik – Ena od majskih ligonu, lani najboljši iz slo-U23), Blaž Žle (3. mesto, U13), Jakob Krapež (2. mes-sobot je za gorske kolesarje venskega pokala SloXcup pa U19), Boštjan Hribovšek (1. to, U11), Tajda Šoštarko (1. Calcit Bike Teama minila so prejeli zaslužene pokale. mesto, veterani 1), Jure Be-mesto, U11) ter Anamarija nekoliko drugace. Na klub-Lansko sezono so med prvi-lak (2. mesto, veterani 1), Kosec (1. mesto, U9). skem dnevu je potekala cis-mi tremi v pokalnem seštev-Gregor Miklic (3. mesto, ve-KD Calcit je bil vnovic naj­tilna akcija na progi za pri-ku koncali Rok Naglic (1. terani 2), Valter Tomšic (2. boljši klub v Sloveniji, v tem hajajoci Kamniški kros, ki mesto, clani elite), Luka Tav-mesto, veterani 3), Ana Pod-tockovanju je nepremagljiv bo 27. junija štel za državno car (3. mesto, clani elite), Ti-pecan (1. mesto, veteranke), že od leta 2009. Foto: Calcit Bike Team Šport Pleško znova v Kamniku Odbojkarje Calcita Volleyja bo v novi sezoni vodil Matija Pleško, ki v kamniški odbojki še zdalec ni neznano ime, saj je kot igralec na zacetku tega tisocletja s Kamnicani osvojil tri naslove državnega prvaka in pokalno lovoriko. Pri delu mu bo pomagal Gašper Ribic. Miha Štamcar kamniško ekipo. Tokrat v škodbe, ob koncu rednega uspehu kamniške odbojke vlogi pomocnika. »Raje bi dela prvenstva, ki so ga kon-dejala Katarina Vraber, tre-Kamnik – »Na Kamnik rekel, da bo Ribic bolj moj cale šele na cetrtem mestu, nerka mladink Calcita Vol-imam izredno lepe spomi-sodelavec kot pomocnik. Si-pa so lanskoletne državne leyja, ki so igrale v postavi: ne. Kako tudi ne, saj sem tu cer pa se že veselim zacetka prvakinje ostale še brez Živa Javornik, Naja Boisa, osvojil svoj prvi naslov dr-sezone. Priprave nanjo dveh pomembnih igralk, Tina Topic, Anamarie Štern, žavnega prvaka, svojo prvo bomo zaceli v zacetku avgu-mladinske reprezentantke Maja Ifko, Tara Gojak, Zala pokalno lovoriko in tudi sta, igralci pa bodo v krat-Manje Jerala in Veronike Špoljaric, Nika Kraševec, zato mi je bilo toliko lažje kem dobili program trenin-Povh, ki sta se predcasno Inja Uršic, Zala Ivanovic Lo- sprejeti ponudbo vodstva ga, vsaj tisti, ki niso v repre-odlocili koncati svojo odboj-parec, Neža Sitar in Zala kluba,« je ob vrnitvi v klub, zentanci. Kmalu bo tudi karsko pot. Toda na zakljuc-Krašovec. ki ga je kot igralec zapustil znano, v kakšni zasedbi nem turnirju v Novi Gorici Z eno od kolajno so se leta 2004, nato pa odšel v bomo igrali v novi sezoni. so branilke naslova držav-spogledovali tudi kamniški Kamniški vaterpolisti so državni prvaki 31. stran je vse izgubljeno, a nam je uspelo tekmo obrniti v našo »Ni lepšega, kot je doma sla-korist.« Je bilo zahtevno, ko viti naslov. Ta adrenalin nas je prevzel odgovornost? »Ne, je ponesel, zdelo se je že, da kar cutil sem, da lahko zade­ Tekaci KGT Papež ekipni državni prvaki Mira Papež Stahovica – Na jubilejnem, 25. Teku k sv. Primožu, ki je bilo ekipno državno prven­stvo v gorskih tekih, so clani in clanice KGT Papež osvoji­li naziv ekipnih državnih prvakov. Absolutna zmago­valca sta bila Timotej Becan in Mojca Koligar (oba KGT Papež). Timotej Becan je le za se­ Foto: Jasna Paladin kundo (15:43) zaostal za re- kordom domacina Sebastja­ na Zarnika. Drugo mesto je pritekel Miran Cvet (16:44), skupaj z Becanom sta bila ekipna prvaka. Tudi drugo, tretje in cetrto mesto so med ACH Volley, dejal 45-letni Za zdaj lahko razkrijem le, nih prvakinj po zmagi nad mladinci, ki jih je vodil Becan je le za sekundo ekipnimi pari osvojili tekaci Pleško. da bomo imeli konkurencno moštvom SIP Šempeter v Gašper Ribic. Redni del pr- zaostal za rekordom proge. KGT Papež. Cetrti Gašper Po Tomiju Šmucu, ki je v ekipo in da bo jedro ekipe cetrtfinalu in Braslovcami v venstva so koncali na dru-Bregar in domacin Nejc Ur-zacetku meseca prevzel vlo-bolj ali manj ostalo. Žal mi polfinalu šele v tie-breaku gem mestu, toda na šic na osmem mestu sta bila tevž Kuhar med decki, peti go športnega direktorja je le, da ne bo Saša Štalekar-morale priznati premoc do-zakljucnem turnirju na prejemnika srebrne meda-je bil Filip Pavlin. Med st. moške ekipe, se tako v Ka-ja, ki odhaja v Grcijo,« je še macemu GEN-I Volleyju, ki Ravnah na Koroškem jih je lje, Urban Žitnik in Luka decki in deklicami je bila mnik vraca še en nekdanji dejal Pleško. je zmagal s 3 : 2 (-24, 25,-23, že v cetrtfinalu zaustavila Mihelic pa bronaste. Cetrto Viktorija Dolinšek peta, igralec, ki je poskrbel za do 15, 10). ekipa KekoOprema Žu-mesto sta zasedla domacina Nejc Petek pa šesti. Veteran-zdaj najsvetlejše trenutke »Mislim, da smo resnicno žemberk. Igrali so v posta-Domen in David Vogrin, de-ka Boža Meža je bila med Srebro z leskom zlata za kamniške moške odbojke. Da pa bo vse v znamenju tis- naredili cisto vse, kar je bilo vi: Urban Blaževic, Rok veto Rajko Sršen in Bojan clanicami 14. kamniške mladinke v naši moci. Nismo razoca-Podbregar, Ambrož Poljan-Galin, deseto legendi Tekmovanje, slovesna pode­ gorskega teka Ivan Urh in litev in razglasitev rezultatov Franci Teraž, enajsto pa An-ob cerkvici sv. Primoža so ton Knavs in Primož Karlin. potekali ob upoštevanju Med clanicami sta zmago-vseh ukrepov. Podžupan te legendarne kamniške ge-Težko je le z nekaj besedami rane, za to niti ni bilo razlo-šek, Nik Mujanovic, Miha neracije iz zacetka tega ti-opisati, s kakšnimi težavami ga, zahvaliti pa se moramo Okorn, Nejc Kregar, Marko socletja, je poskrbel Gašper so se v letošnji sezoni sooca-tudi svojim navijacem, ki so Medved, Žiga Koncilija, Ribic, ki bo po treh letih le mladinke Calcita Volleyja. bili na vseh tekmah zelo gla-Mark Uršic, Nik Drnovšek spet delal s prvo clansko Vso sezono so jih pestile po-sni,« je po novem velikem in Gregor Frece. valka Mojca Koligar (20:02) Bogdan Pogacar, predse-in drugouvršcena Tina Kli-dnik Združenja za gorske nar (21:09) osvojili naziv teke Dušan Papež, delegat ekipnih državnih prvakinj, Bojan Kožuh, sekretar sve­ bron sta si delili Urša Tro­bec in Petra Miklavcic. Eki­pno medaljo med mladinci sta na cetrtem mestu zgreši-la Aleš Prelovšek in Nik Romšak. Razglasili so tudi vseekipne­ga prvaka: med 16 klubi je bil KGT Papež z dosežki 24 udeležencev prejemnik pla­kete za drugo mesto. Na odprtem tekmovanju sta tretje mesto zasedla Luka Petek med ml. decki in Ma-tovne zveze WMRA Tomo Šarf in organizator Ivan Urh so prvim trem podelili prak­ticne in denarne nagrade, medalje, pokale ter plakete. Za varnost so skrbeli zdrav­niška služba, gasilci PGD Kamniška Bistrica in gorski reševalci. Kot vsa leta doslej pa je svoj trud in srce pri or-ganizaciji razdajal Ivan Urh, legenda gorskega teka, kot gonilna sila organizacijske­ga odbora. Foto: Primož Piculin Foto: Jasna Paladin nem in odlocim tekmo.« Kamnicani so tako iz ozadja s srcnostjo prišli do naslova. Privošcimo jim veselje in da Kolesarski vzpon na Crnivec Jasna Paladin Snovik – Clani Turisticnega društva Tuhinjska dolina bodo v soboto, 19. junija, or-ganizirali XVI. Kolesarski vzpon Terme Snovik–GTC 902 Crnivec s startom ob 10. uri. »Kolesarski vzpon ima 16-letno tradicijo in se vklju-cuje v projekt Slovenija kole-sari. Dolžina proge je deset kilometrov s približno štiris-to metri višinske razlike. La-stnik najboljšega casa je Ma-tej Lovše (GTG plin), ki je kar traso dvakrat prevozil z enakim casom 26:10, in si­cer leta 2017 in leta 2020. Najboljši cas med kolesarka-mi pa ima Špela Škrajnar (Ganesha Team), ki je abso­lutna zmagovalka na vseh zadnjih petih tekmah. Naj­hitreje je traso prevozila leta 2016, s casom 34:23,« pravi­jo organizatorji. Dirka je od­prtega tipa in je primerna za vse rekreativne kolesarje. Tekmuje se v vsakem vre-menu. Razglasitev rezulta­tov bo v Termah Snovik. bi od obcinskih veljakov do-bili kaj vec kot le vecne ob-ljube, da bodo poskrbeli za pokriti bazen. DVORIŠCNA IN GARAŽNA VRATA, ZAPORNICE, OGRAJE , KONTROLA PRISTOPA ... 041 812 178 DORMAN d.o.o., info@dorman.si Zaprice 10, 1240 Kamnik www.dorman.si Nagradna križanka Kavarna Rotovž Dijana Oman s.p. Glavni trg 25, Kamnik E: dijana.oman@gmail.com CAFFE T: 070 710 312 odlicna kamniška kava Stow, toceno pivo Pilsner Urquell, prvovrstne sladice, blejske kremšnite in toasti, brezalkoholni in alkoholni osvežilni napitki, soft sladoled z mnogimi dodatki… V prijetnem ambientu in na letnem vrtu vas bo razvajala naša prijazna ekipa. Vabljeni. 1. nagrada: bon v vrednosti 15 EUR, 2. nagrada: bon v vrednosti 10 EUR, 3. nagrada: bon v vrednosti 5 eur. Re šitve križanke (geslo, sestavljeno iz crk z oštevilcenihpolj in vpi sa no v ku pon iz kri žan ke) po šlji te do petka, 2. 7. 2021, na Go renj ski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lah ko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasapred po slov no stav bo na Nazorjevi ulici 1. Zanimivosti Hišna imena V zadnjem casu se tradicija t. i. hišnih imen zopet obuja. Hiša, domacija oziroma kmetija ima poleg priimka družine, ki tam trenutno prebiva, tudi hišno ime, ki je drugacno od družinskega priimka ter se kljub zamenjavi lastnika posesti skozi generacije ne spreminja. Miroslav Bider Velika planina – Hišna ime­na so bila pomembna zlasti v casih, ko še ni bilo zemlji­ških knjig. Bila so tudi osno­va družinskih imen, imen naselij in vasi. V medijih tako danes lahko pogosto za­sledimo pozive k obnavlja­nju in ohranjanju hišnih imen, saj so pomemben del slovenske nesnovne kultur­ne dedišcine. Dokler domacija obstaja, se hišno ime ne spreminja. Prenaša se na vse naslednje rodove na domaciji. Hiši in njenim prebivalcem daje trdnost, ponos, samozavest, pomaga ohranjati tradicijo, saj je pod tem imenom na posestvu živelo že mnogo rodov. Iz teh razlogov je po­membno, da kot del naše kulturne dedišcine oživlja-mo, spoštujemo in nadalju­jemo tradicijo hišnih imen ter smo ponosni nanje. Projekt zbiranja starih hi-šnih imen poteka že od leta 2009 in ga podpira Evrop-ska unija. Na Slovenskem so se prva hišna imena poja­vila že v 13. stoletju. Priimki so bili npr. v 14. stoletju še zelo redki in so se razmah­nili šele v 15. in 16. stoletju. Predstavljam vam hišna imena domacij, ki imajo pastirske koce oziroma bajte na Velikem stanu na Veliki planini. Poimenovali so jih po hi-šnem imenu domacije, kate-re last je bila pastirska bajta. To so vse koce, ki so stale na Velikem stanu ob popisu leta 1973. V kasnejših letih so jih nekaj še dogradili. Številka pred imenom bajte je številka koce. Na nekate­rih kocah so številke vidne še danes. Vasi, od koder izvirajo la-stniki koc, ležijo ob vznožju kamniških planin. Cebelam prijaznejši Zemljevid Velike planine z vrisanimi in oštevilcenimi pastirskimi bajtami na Velikem Jasna Paladin Kamnik – Obcina Kamnik se je pridružila vseslovenski pobudi z naslovom Veliki traven in rožnik – cebelam cvetoc krožnik. Pobuda, ki je nastala v sodelovanju s Cebelarsko zvezo Gorenjske in regionalnim sticišcem Grozd NVO, obcine spodbu­ja, da del javnih površin na­menijo žuželkam opraševal­kam. Obcina Kamnik je temu na­menila travnika nasproti Športne dvorane Kamnik in pri podhodu na Šolski ulici. Na obeh površinah bodo odslej redkeje kosili in pus-tili medovitim rastlinam, da se razcveto, žuželke opraše­ stanu. Popis je iz leta 1973. valke pa se zato lahko naje-do. Da bo paša še obilnejša, 1 Urinova, 2 Bosova, 3 Janešcova, 4 Rošova, 5 Erjavšekova, 6 Zamlenova, 7 Martincev hlev, 8 Kocjanova, 9 Gor. Svatenška, 10 Sp. Žagarja, 11 Zg. Žagarja, 12 Hbanova, 13 Senožeška, so travnika tudi dodatno za­ 14 Dolinšekova, 15 Slevška, 16 Tratnikova, 17 Zabrška, 18 Podrebrnikova, 19 Gor. Špina, sejali z medovitimi rastlina­ 20 Tonckova, 21 Sp. Svatenška, 22 Bundrcova, 23 Mešetova, 24 Pernetova, 25 Hroncova, mi. Župan Matej Slapar je 26 Svatnarjeva, 27 Španceva, 28 Havtežova, 29 Koritnikova, 30 Jeranova, 31 Pastirsko ob tej priložnosti podpisal skladišce, 32 Curgova, 33 Preskarjova, 34 Koštarjova, 35 Svržinova, 36 Škofova, tudi zavezo o pobudi in ob 37 Dobovšekova, 38 Cevkova, 39 Sp. Vanišeka, 40 Sp. Špina, 41 Gor. Vanišeka, 42 Povleca, tem poudaril, da se letos za­ 43 Ukanova, 44 Vadnišcova, 45 Vocnikov hlev, 46 Cirjova, 47 Kajžarska, 48 Pogacarjova, radi pozebe spopadamo s 49 Sp. Gradišeka, 50 Komatarjova, 51 Vadnikova, 52 Petrcova, 53 Virovška, 54 Kregarjova, pomanjkanjem paše za žu­ 55 Gor. Gradišeka, 56 Gor. Svatenška želke opraševalke. Kamniški sudoku Vremenska napoved piše in riše Ivan Mitrevski ponedeljek torek sreda megla sneg pripeka TEŽJI SUDOKU 92 3 6 1 cetrtek petek ostale dni 1 6 3 6 7 9 37 29 6 5 91 85 Rešitev: 927386415 415927368 386514729 153742986 874695231 269138574 532869147 748251693 691473852 5 2 1 7 4 9 9 4 3 5 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da veter nalivi razno se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. Prireditve Prenovljena kavarna Rotovž Vnovicnemu odprtju kavarne Rotovž so takole nazdravili Janez Stele, Dijana Oman in župan Matej Slapar. Jasna Paladin ponudba. »Stregli bomo vrhunsko kamniško kavo Kamnik – Kavarna Rotovž v Stow, ki jo pražijo na Dupli­mestnem središcu ima no-ci, velik poudarek bomo dali vega lastnika in je po preno-domacemu sladoledu pa vi znova odprta. Lokal je pre-tudi sladicam, prigrizkom šel v last Janeza Steleta in in tocenemu pivu. Za pester Dijane Oman, ki sta prijate-mestni utrip pa bomo skrbe­lje, medije pa tudi župana li tudi z razlicnimi dogodki Mateja Slaparja ob vnovic-in obcasnimi prireditvami,« nem odprtju povabila na pri-nam je na odprtju povedala jetno druženje na kavarniški izkušena gostinka Dijana vrt. Prenovljeno podobo je Oman, ki sicer prihaja iz kavarna dobila ob pomoci Kranjske Gore, bogate izku­arhitektke Mojce Hribar, šnje v gostinstvu pa je nabi­prenovljena pa je tudi sama rala predvsem v Avstriji. Pohod bosonogih na Vovar Gozd – Clani Društva Dogodek, sekcije Bosonogi, vabijo na že šesti Pohod bosonogih na Vovar (940 m), ki bo v soboto, 19. junija, ob 9. uri. Udeleženci se bodo zbrali na Sodnikovi domaciji na Gozdu, pred uro in pol dolgim pohodom pa se bodo okrepcali, oblekli spominske majice in prejeli župni­kov blagoslov. Po pohodu bo na izhodišcu sledila podelitev medalj vsem, ki bodo bosi prehodili pot, in posebnih nagrad za najmlajšega in najstarejšega pohodnika ter družino z naj­vec bosimi clani. Pohod bo potekal v vsakem vremenu, pro-stovoljni prispevek na pohodnika je deset evrov. Vec infor­macij: 041 668 596 (Pavel Žvelc). J. P. Foto: Jasna Paladin Prireditve v juniju Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Ce želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesecniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka. Številne druge prireditve v obcini Kamnik najdete na uradni spletni strani Obcine Ka­mnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v ju­niju? ter tudi v elektronskem mesecniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš ele­ktronski predal. Prijave preko obrazca Osta­nimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. DOM KULTURE KAMNIK Cetrtek, 17. junija, ob 20. uri, v živo na kanalu Doma kulture Kamnik na YouTubu Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik: Kamniške diagonale Pogovorni vecer z gosti na temo turizma, športa in kulture v obcini Kamnik MEDOBCINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 16. junija, ob 19. uri, Galerija Pogled Odprtje slikarske razstave Gregorja Pratnekerja Kustosinja razstave Saša Bucan. Vstop prost. Sobota, 19. junija, ob 18. uri, grad Zaprice, Muzejska pot 3, 1241 Kamnik Poletna muzejska noc v Kamniku Odprtje razstave Makaroni in kofe iz Šmarce, sledi javno vodstvo po razstavi Slovenska majolika. Od 18.30 do 20. ure bo delavnica posli­kavanja keramike Vijuga, crta, pika pod vodstvom Irene Radej (2 sku­pini po 10 obiskovalcev – 1 odrasli in 1 otroci). Za delavnico so pot-rebne prijave. Ob 21. uri bo še koncert avtorske glasbe X. U. L. Gašper Selko – trobenta in klaviature. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, OI KAMNIK Sobota, 12. junija, ob 20. uri, cerkev sv. Ane, Tunjice Koncert iz cikla Musica aeterna: Armonie Veneziane – Beneške harmonije Trio v zasedbi Mateja Bajt – kljunasta flavta, Alessandro Sluga – vio­loncelo in Luca Ferrini – cembalo bo izvedel dela najpomembnejših beneških avtorjev 17. in 18. stoletja: D. Castella, B. Marcella, A. Lottija, B. Galuppija, A. Vivaldija in G. Tartinija. KNJIŽNICA FRANCETA BALANTICA KAMNIK Cetrtek, 17. junija, ob 18. uri, Javni zavod Mekinjski samostan Pesnika Recital kamniškega in velenjskega pesnika Franceta Balantica in Karla Destovnika - Kajuha. Pesmi interpretirata igralca Marko Mandic in Zvone Hribar, glasbo izvaja Joži Šalej. Pastircek in gorska deklica: predstavitev knjige avtorice Ditke Kobol in razstava ilustracij Nejke Selišnik Razstava bo na ogled v avli knjižnice in na spletni strani KFBK, You­Tube kanalu in FB-strani knjižnice. Cetrtek, 24. junija, ob 20. uri, spletna stran knjižnice Peter Pavel Glavar in njegova zapušcina Vabljeni k ogledu kratkega dokumentarnega filma z naslovom Peter Pavel Glavar med nami. V filmu bomo predstavili življenjsko pot veli­kega komendskega duhovnika, šolnika, dobrotnika, misleca, cebelarja in pisca Petra Pavla Glavarja. Knjižnica se s filmom, v katerem bo predstavljena Glavarjeva zapušcina na Kamniškem in Komendskem, pridružuje praznovanju 300. obletnice Glavarjevega rojstva. MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA Sobota, 12. junija, ob 10. uri, MC Kotlovnica Izmenjevalnica oblacil #13 Ponedeljek, 14. junija, ob 15. uri, MC Kotlovnica Slovene language course // Tecaj slovenskega jezika This language course is intended for young foreigners between the ages of 15 and 29. // Jezikovni tecaj je namenjen mladim tujcem med 15. in 29. letom starosti. // Slovene language course for young fore­igners starts on 14 June 2021. It consists of eight classes, with prefe­rence given to candidates between the ages of 15 and 29. The course will be held twice a week on Mondays and Thursdays between 7 pm and 8:30 pm, it is important for young people to attend the first clas­ses. Preliminary applications to the email address info@kotlovnica.si are necessary. // Zacetni tecaj slovenskega jezika za mlade tujce se zacne 14. junija 2021. Predvidenih je osem terminov, prednost pa imajo kandidati, ki so stari med 15 in 29 let. Tecaj bo potekal dvakrat tedensko ob ponedeljkih in cetrtkih med 19. in 20.30, pomembno je, da se mladi udeležijo že zacetnih terminov. Število mest je omejeno. Nujne predhodne prijave na info@kotlovnica.si. Petek, 18. junija, ob 21.30, Kreativna cetrt Barutana Puhpowee – Ilona Mrgole Odprtje diplomskega dela Ilone Mrgole, ki zakljucuje študij fotografi­je na Nizozemski akademiji Willem de Kooning. TERME SNOVIK Ponedeljek, 14. junija, ob 18. uri, vecnamenska dvorana Tuhinjka Skupinska zvocna kopel z gongi Zvocne kopeli potekajo eno uro. Vstopnina: 22 evrov Nedelja, 20. junija, ob 10. uri, Terme Snovik Skok v poletje 2021 Tik pred koncem šolskega leta vabljeni na uradno odprtje zunanjega bazena v Termah Snovik. DRUŠTVO SVETEGA JAKOBA IN DEMOS NA KAMNIŠKEM Petek, 11. junij, ob 19. uri, Dom obcanov Šmarca Mag. Igor Omerza: Udba in akcija Sever in pravi obraz Janeza Stanovnika Knjiga na podlagi arhivskega gradiva opisuje preprecitev t. i. »mitinga resnice«, ki bi moral biti 1. decembra 1989 v Ljubljani. Vstop prost. TURISTICNO DRUŠTVO TUHINJSKA DOLINA Sobota, 19. junij, ob 10. uri, Terme Snovik XVI. Kolesarski vzpon Terme Snovik–GTC 902 Crnivec Razglasitev in podelitev nagrad ob 12. uri pri šotoru v Termah Snovik. TURISTICNO DRUŠTVO GORA SVETI MIKLAVŽ Cetrtek, 24. junija, ob 19. uri, Gora sv. Miklavž Prireditev ob dnevu državnosti Ob 19. uri bo sveta maša za domovino, nato sledi krajši kulturni program. KROG ZA NARAVNO ŽIVLJENJSKO POMOC Petek, 11. junija, ob 21. uri, doma po racunalniku Informativno predavanje na Zoomu: Pomoc in ozdravitve s pomocjo ucenja Bruna Groeninga Vec informacij po tel.: 041 777 128 KOVACKOV INŠTITUT ZA PRAVO, SOCIALNE ZADEVE IN IZOBRAŽEVANJE Sobota, 12. junija, ob 9. uri, Samostan Mekinje Šahovski turnir Turnir bo potekal za osnovnošolce in odrasle po sistemu »švicar«. KOŠARKARSKI KLUB KAMNIK Sobota, 19. junija, ob 8. uri, igrišce Vila Duplica 792 minut košarke Igranje košarke na igrišcu Vila Duplica ima vec kot 20-letno zgodovi-no. Košarkarski navdušenci zadnjih 12 let z minutami igranja obeležu­jemo prvo omembo mesta Kamnik. Vstopnine ni. GALERIJA REPANŠEK Sreda, 23. junija, ob 18. uri, Galerija Repanšek, Rudnik pri Radomljah Slovesnost v pocastitev pesnika, esejista, politika Edvarda Kocbeka V okviru prireditve bo odkrito spominsko obeležje Edvardu Kocbeku, delo Janeza Repanška, in predstavljen Edvard Kocbek kot literarni ustvarjalec in politik. Besedila bo interpretiral igralec Pavle Ravnohrib. Scenarij je pripravila dr. Marjeta Humar. Pel bo Mešani pevski zbor Odmev. Vstop je prost. Zahvale Digitalna identiteta smsPASS Jasna Paladin Kamnik – Obcina Kamnik je skupaj z Zdravstvenim do-mom Kamnik zacela spreje­mati vloge za identifikacijo bodocih imetnikov digitalne identitete smsPASS, ki je potrebna za pridobitev zele­nega digitalnega potrdila pa tudi druge storitve e-uprave. Vloge bodo sprejemali na dveh mestih, in sicer v cepil­nem centru zdravstvenega doma (od 9. junija dalje) in v prostorih Obcine Kamnik (od 14. junija dalje). Razpo-red s termini, obrazec, ki ga je treba izpolniti, pogoji za izdajo mobilne identitete smsPASS in storitve, do ka­terih bodo obcani s tem po­trdilom upraviceni, so obja­vljeni na spletni strani Obci­ne Kamnik. Pridobitev digi­talnega potrdila je brezplac­na. Na mestu za oddajo se je treba identificirati z veljav­nim osebnim dokumen-tom s fotografijo. Maistrov pohod Clani Društva general Maister Kamnik so konec maja, nekoliko kasneje kot po navadi, organizirali že šestnajsti Maistrov pohod. poimenoval svoje posestvo, znova pestro in veselo. Tone Rajsar je namrec organiziral že deseto srecanje lastnikov starodobnih vozil, na kate-rem se je tudi tokrat zbralo lepo število vozil starejšega dogodka. Vozniki so se s svojimi jeklenimi konjicki zbrali že ob enajsti uri in nato krenili na krožno vožnjo po Tuhinj-ski dolini. Pot jih je vodila cez Kozjak v Motnik, kjer so je s svojo dobro voljo in šala-mi poskrbel za to, da niko­mur od udeležencev ni bilo dolgcas. Zbrane je nagovoril tudi kamniški župan Matej Sla-par, ki se je Rajsarju in nje- Jasna Paladin Kamnik – Ob 8. uri se je pri Maistrovem spomeniku na Trgu talcev zbralo približno dvajset pohodnikov, ki so sprva prisluhnili predsedni­ku društva Jožetu Berlecu in podžupanu Bogdanu Poga-carju. Berlec je poudaril, da je bila tudi v casu, ko je Ma-ister osvajal Koroško, epide­mija španske gripe, a naš general se ni vdal in je že pred stotimi leti zacel pos­tavljati temelje naši državi. Ker je bil Maister tudi pe­snik, je Tone Iskra prebral pesem Pomlad, kasneje, pred Maistrovo hišo, pa še pesem Zima. Pohodniki so se iz središca Kamnika po Šutni mimo Maistrove roj­stne hiše podali do Gimna­zije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, se povzpeli na Špico ter se cez Stari grad vrnili na izhodišce, kjer so si v baru Pri Maistru privošcili še malico. letnika. Poleg »fickov« in jih pogostile clanice Društva govim prijateljem zahvalil Še desetic Na hribcku Tone Rajsar je minulo soboto poskrbel že za deseto srecanje voznikov starodobnih vozil Na hribcku. Aleš Senožetnik »hrošcev« je bilo tako mogo-podeželskih žena Tuhinjske ce videti tudi nekaj redkej-doline, nato pa so se ob 14. Sidol – Minulo sobotno po-ših primerkov, ki so si jih z uri vrnili Na hribcek, kjer poldne je bilo Na hribcku, zanimanjem ogledali obi-jih je cakala pogostitev z je­kot je lastnik Tone Rajsar skovalci in drugi udeleženci lenovim golažem, Rajsar pa Foto: Aleš Senožetnik za organizacijo dogodka, ki vsako leto popestri dogaja­nje v tuhinjskih vaseh, ter izrazil upanje, da bo podob­na srecanja organiziral tudi v prihodnje, srecanja pa sta se udeležila tudi minister za obrambo Matej Tonin in evropska poslanka Ljudmila Novak. Deseto srecanje je tako mi-nilo v prijetnem in sprošce­nem vzdušju, udeleženci kot tudi drugi obiskovalci, ki so pospremili karavano sta­rodobnikov, pa se ponovitve dogodka lahko nadejajo tudi prihodnje leto.