Izračun stroškovnih nosilcev oz. kalkulacije s pomočjo analize in sinteze poteka dela po metodi REFA
The Model of the Prime Cost Calculation by Analysis and Synthesis According to REFA Methods
I. Cundrič, M. Lah, S. Mihelčič, M. Hladnik, Železarna Jesenice
Prikazan je model kalkulacij za hladno valjane jeklene izdelke v obratu Hladne valjarne Bela, ACRONI METALURGIJA - Železarna Jesenice. Model je izdelan s pomočjo ANALIZE in SINTEZE poteka dela po REFA metodah. Izračun stroškovnih nosilcev je izdelan z dodatki in strojnimi urami. Kot primer je naveden izračun izdelavnih časov in stroškov postopka.
Ključne besede: hladna valjarna, kalkulacija, REFA
The model of the prime cost calculation for cold rolled steel products in Cold Rolling Plant Bela -Iron and Steel Works Jesenice is presented. It is made vvith the help of ANALYSIS and SYNTHESIS according to REFA methodes. The calculation of costs carriers is made vvith additions and engine costs. The calculation of the manufacturing times and the costs of process is shovvn as an example.
Key vvords: cold rolling plant, calculation, REFA
1. Uvod
Z modelom kalkulacij, ki ga objavljamo, želimo poudariti problem obvladovanja stroškov. Studijo objavljamo v zborniku zato, da z njo seznanimo tudi druge tehnične strokovnjake.
Vprašanja možnosti proizvodnje, ustrezne kvalitete in doseganja optimalnih stroškov so neločljivo povezana. Pri nas
velja prepričanje, da so kalkulacije le stvar ekonomistov in ne tehničnega kadra. Kako zmotno je to mišljenje smo spoznali na REFA izobraževanju, kjer smo obravnavali tudi naslovno temo. Do izračuna pridemo le s povezovanjem znanj iz področij tehnike-tehnologije, študi ja dela in časa. ekonomije in ostalih področij. V podjetjih obstajajo kalkulacije,iz katerih lahko le zaključimo. daje lastna cena previsoka. Te kalkulacije ne povedo.
ANALIZA DELA
RAZČLENITEV DELOUNEGfl POTEKA U HUB-CSIFFflNT POTEKA fl-B-CC-D)
12. f f.1992	AHAtDtlOJ
ODSEKI POTEKOU-
CELOTNI DELNI	i STOPNJO
POTEK	POTEK	POTEKA
'POSTOPEK DELNI	'STOPNJA ELEMENT
POSTOPEK POSTOPKA
H L A D N 0
U A L J A N I
I Z D E L K I
(0)
13
BRUŠENJI PLOČEVIN
09
PREVIJANJE PLOČEVIN
10
KONTI ZARJENJE PLOČEVIN
11
ZARJENJE KOLOBARJEV
14
IZDELAVA KOL.TRAKOVI D.S.T.
15
IZDELAVA KOL.TRAKOVI 35-T65
16
IZDELAVA KOL.OZKI H TRAKOV
17
TRANSPORT
1 8
IZDELAVA P LOS C
1 9
FINALIZACIJA IZDELKOV
2 0
ODPREMA IZDELKOV
	r-f	01	SKLADISCE VLOŽKA
			
		02	OBREZ TPV
			
	-*	03	LUZEMJE NAVADNE PLOČEVINE
			
P R		04	REGENERACIJA KISLIN
			
0 P C L		05	LUZBUE K.O.PL.
E 0			
S C	--f	06	NEVTRALIZACIJA KISLIN
E			
U I		07	VALJANJE PLOČEVIN
N			
(i)	-+	08	BRUŠENJE VALJEV ZRN
			
		12	DRESIRANJE PLOČEVIN
P M P0N0ZN0 STROSKOVNO HESTO
Slika 2 Figure 2
ANALIZA POTEKA DELA
I 1 rs
PMKDI KONTI ZURJDU« PLOČEVIN
CEUDTUI POTEK	DELHI POTEK	j SIOPKJfl POTEKA |	1 POSTOPEK	i ^ DELHI POSTOPEK	' STOPNJA POSTOPKA
kaj naj naredimo, kje naj ukrepamo in kakšne možnosti sploh imamo, da proizvode pocenimo. Kalkulacije bi morale izhajati iz analize in sinteze poteka dela, vrst časov in stroškov.
S študijem dela sta se že v začetek našega stoletja ukvarjala Friderik W. Tavlor in Frank B. Gilbert. Leta 1924 je bila ustanovljena v Berlinu REFA zveza, ki je po drugi svetovni vojni postala privatna neprofitna zveza, v kateri so zastopani različni predstavniki delodajalcev in delojemalcev.
REFA daje osnovo za uspešno organiziranost podjetij v več kot dvajsetih državah Evrope, Latinske Amerike in Azi je. V letu 1989 je bila ustanovljena RF.FA zveza tudi v Sloveniji kot RE-
FA center pri Delavski univerzi Maribor, ki je pričela s programom izobraževanja.
Usmeritev REFA je razvoj in uporaba metod za dvig produktivnosti in humanizacije dela na vseh področjih gospodarstva in negospodarstva. Če se bomo pripravljeni spoprijeti z reševanjem nakopičenih problemov, bomo morali upoštevati REFA metode.
2. MODEL KALKULACIJ
2.1 Predstavitev proizvodnje obrala
Izdelave modela smo se lotili v najbolj vitalnem delu ŽELEZARNE JESENICE, v obratu HLADNA VALJARNA
BELA. ki je finalni obrat in izdeluje različne vrste hladno valjanih izdelkov. Asortiman izdelkov oz. pločevin, ki nastopajo kot trakovi in plošče v različnih širinah in težah in so vseh debelin, je razviden iz slike 1.
Proizvodnja pločevin poteka na trinajstih proizvodnih linijah (avtomatizirane proizvodne linije) s kontinuirnim in nekon-tinuirnim načinom dela. Za oskrbo teh glavnih linij služijo še pomožne naprave in dejavnosti.
Vsaka vrsta pločevine ima svojo tehnološko pot (zaporedje in število naprav), zato imamo deset glavnih tehnoloških poti. Ce upoštevamo ves debelinski in širinski asortiman ter vse vrste izdelkov, dobimo preko devetsto poti. Tehnološke poli imajo skupne le nekatere naprave. Na istih napravah so za različne kvalitete pločevin različni tehnološki parametri (hitrost, število operacij itd.). Ti so potem še odvisni od ostalih vplivnih veličin, kot so teža in dimenzija vložka, izdelka, pripravljalni časi, serija naročila itd. Kvalitete pločevin imajo lahko na istih napravah dodatne porabe materialov in različno porabo energije (izklopi določenih delov naprav).
2.2 Analiza poteka dela
Pred izdelavo modela smo naredili podrobno razčlembo ali ANALIZO celotnega poteka dela do najmanjših smiselnih odsekov poteka:
-	analizo izdelkov
analizo celotnega poteka dela po odsekih
-	analizo izplena materiala
-	analizo tehnoloških poli po postopkih
-	analizo vrst dejavnosti
-	analizo časovnih vrst vseh postopkov
-	analizo vrst stroškov vseh postopkov
Na sliki 2 je prikazana celotna analiza poteka dela po odsekih.
Celotni potek hladno valjanih izdelkov razdelimo najprej na delne poteke, kot sta proces pločevin in razrez pločevin, nato pa naprej na pripadajoče stopnje potekov. Nadaljnja razčlemba na postopke in naprej do stopenj postopkov jeprikazana s primerom stopnje poteka KONTI ŽARJENJE PLOČEVIN na sliki 3. Na vsakem odseku združujemo (sinteza) različne vrste izračunov časov in stroškov, kar je prikazano na sliki 4. Prejšnja razčlemba do stopnje postopka je potrebna za ugotavljanje pomožnih časov, kijih potem dobimo s časovnim snemanjem. Ugotavljanje pomožnih časov je potrebno, saj predstavljajo lahko od 30 do 80% časa v izdelavnem času postopkov.
2 J Sinteza poteka dela
S pomočjo SINTEZE poteka dela, ki je prikazana na sliki 4 izdelamo model izračuna kalkulacij, ki smo ga predvideli v naslednjih korakih:
-	izdelavni časi postopkov
-	izdelavni stroški postopkov
-	izdelavni stroški izdelka
-	materialni stroški izdelka
-	proizvajalni stroški izdelka
-	lastna cena izdelka
2.3.1 Izdelavni časi in izdelavne ure postopkov
Vrste časov, izdelavne čase in izdelavne ure postopka, ki so prirejeni našim napravam in načinu dela. prikazuje slika 5.
Slika 4 Figure 4
PREGLED ZAJEMANJA CASOU IN STROSKOU NA ODSEKIH POTEKOU DELA IN METODE DOLOCEUANJA	""""
ANALIZA POTEKA DELA
SINTEZA POTEKA DELA
HVB -ČASI NEAKTIVNOSTI
REDNIH PREKINrrHV ZA STOPNJO POTIKA
	VRSTAZASTOJA ;«B»		PODVRSTA
	»KAr.(W BL ...........		
»	»OS.«. 0	OO Kt	PREDVIDKOT REZERVA
		OOK1	POMANJKANJE NAROČIL
		OO«	PROSTI DNEVI, PRAZNI KI
<a	WAKEPLANRANJA	oaui	POMANJKANJE OELAVCEV
		os«	POMANJKANJA VLOŽKA
		0» Kt	POMANJK.REPR. MATERIALA
		asm 03 E1	POMANJKANJE ENERGIJE
		08E2	POMANJKANJE OST. MEDIJEV
REDU	PREKINITVE 9B ------- "		
»		iivi	LETO REMONTI
			MESEČNI REMONTI
		wv»	REKONSTRUKC.DELA
		»\M	OOPRAVA VEČJIH OKVAR
11	TEHNOLOŠKA DELA	11P1	PRIPRAVA NAPRZA OBRATOV
		11 n	OGREVANJE
		upa	OHLAJANJE
		11 w	MENJAVA TE H. SREDSTEV
		11 M	MENJ 0ELOV,ELEMENT.(O8flAflA|
		11 w	ČBČEHJE. DRUGA POM.DELA
		ii p?	OOPR. VEČJIH OKV.POViZ MATER
		ura	OOPR VEČJIH.OKVAR ROKOVANJE
		up«	MALICA IN UMIVANJE
PREDKALKULACIJA ČASOVNI DEL POSTOP. (VNOS)
•noto rT»®ro črnin (h),% ,
GRAFIČNI PRIKAZ VRST ČASOV
KOLEDARSKI ČMS 100*
NEAKTIVNOST (BU
ab*oL vredno«
CAS RABE K*
ČAS RABE 100%
REDNE PEREKINITVE
SKUPNI IZDELAVNI ČAS (OBRATOVANJE) 100*

OBRATOVANJE K % (SI)
PRIPRAVLJALNI ČASI NAROČILA
POMOŽNI čASJ

(M
NEIZKOR.ČAS
NEPREDVIDENI ZASTOJI
RAZPEL ČASI
ČASI AKTIVNOSTI ZA POSTOPEK
Slika 5 Figure 5
Navadno govorimo, da imamo vse kapacitete zasedene in da ne moremo nič storiti. Če pogledamo vrste časov na sliki S, vidimo, da to ne drži. Izdelujemo oz. proizvajamo le v osnovnem času, v vseh drugih časih pa naprava miruje. Za nekontinuirne naprave se gibljejo osnovni časi od 20 do 70%. za kontinuirne naprave pa od 70 do 100% izdelavnih časov. Lahko si predstavljamo, kaj se zgodi npr. s fiksnimi stroški, če povečamo delež osnovnih časov, oz. zmanjšamo ostale čase. Delež osnovnih časov je zato najvažnejši pokazatelj nivoja proizvodnje.
Večkrat pozabljamo na pripravljalne čase, ki so močno odvisni od serije naročila, saj so v večini primerov večji od izdelavnih časov. Razdelilni časi so časi nepredvidenih zastojev. Kažejo, kako obvladujemo proizvodni proces, kako imamo vzdrževane stroje, s kakšnim vložnim materialom delamo, kako imamo izučene delavce. Neizkoriščeni časi so posledica neusklajenosti kapacitet in organizacijskih težav.
S spremljanjem vrst časov oz. dejavnosti na napravah ugotavljamo, kako smo se odmaknili od vnaprej določenih časov. Vnaprej določene čase moramo postaviti kot normativne čase, ki služijo nagrajevanju različnih nivojev.
2.3.2 hdelavni stroški postopkov
Pod stroški razumemo v denarju ovrednoteno porabo dobrin in storitev za nek proizvodni postopek. Stroške razporedimo po vrstah stroškov, ki nastopajo v glavnem v kontnem razredu 4. Najpomembnejše vrste stroškov so:
-	stroški izdelavnega materiala
-	stroški direktnih in režijskih OD
-	stroški odpisa in obresti
-	stroški vzdrževanja
Stroške združujemo na stroškovnih mestih, kjer tudi nastajajo. Na sliki 6 so prikazani stroški na stroškovnem mestu za določen postopek.
Stroške nato preračunamo na nosilce stroškov (izdelek ali storitev), kar je v našem primeru kolobar hladno valjane pločevine (osnovna enota). Na sliki prikazana strojna ura je sestavljena iz stroškov za obratna sredstva in za pomožna sredstva, ki jih lahko direktno pripišemo stroškovnemu nosilcu. Tako ostane le del stroškov kot splošni strošek izdelave.
Kalkulativni odpis (amortizacija) je največji strošek. V ceno izdelka vračunamo delež amortizacije, zato da dobimo povrnjeno investicijo. Ker investicija predstavlja kapital, moramo vračunati tudi obresti. Letno amortizacijo dobimo, če nabavno ceno (investicijo) naprave delimo z življenjsko dobo, ki smo jo predvideli za to napravo. Če to delimo še s časom obratovanja v letu. dobimo vrednost amortizacije na uro. Stroški prostora predstavljajo najemnine, zavarovalnine, stroške zgradb, amortizacije zgradb itd, ki so po ključu (nr prostora) pripisane stroškovnemu nosilcu.
Ker so stroški izraženi v SIT oz. DEM na obratovalno uro, jih moramo preračunati na osnovno enoto izdelka, tako da jih pomnožimo s skupnim izdelovalnim časom t'eB, porabljenim na enoto izdelka. Skupni izdelovalni čas dobimo s seštevanjem pripravljalnega časa (deleža), razdelilnega časa, pomožnih časov, osnovnega časa in neizkoriščenega časa, prikazanih na sliki 5.
2.3.3 Primer izdelavnih stroškov postopka
Obdelali smo primer izdelavnih stroškov za enega od devetdesetih postopkov poteka dela. kjer je procent glavne rabe zelo ugoden. Prvi primer je izračunan za eno, dvo in triizmensko delo z deležem rednih prekinitev 20,4%, obratovanjem 79,6% v času tako imenovane rabe stroja.
V drugem primeru npr. z boljšo organizacijo zmanjšamo čas rednih prekinitev za 30% in razdelilni čas (nepredvideni zastoji) za 50%.
IZDELSUNI STRGSKI Nfi STROSKOUNEM MESTU - za določen postopek
«6. »7. ti	sifosm
3.
4.
M "1
KS DDVti X t'el(ain)/U KZ
KI
DfflAol
KEKOKIINUIBffi NAF1MVE
KIP (DEM) * tjBl.inl/H DB1 /Vol
KOKTIKJIBffi NfOTOUE
KEP-(JHlZh) x t£B(«in)/W -DEJl/kol.
SKUPKI IZDOAUtffi URE NA KOLOM!
<t'el1)-t'eB X stev.delaucev
FLK (DEM) X t'iA<W=DEN/tol
Slika 6 Figure 6
Za tretji primer veljajo predpostavke prejšnjega primera, povečamo pa težo osn. enote (kolobarja) za I()()'/ oz. i/ S na 161.
Razlike stroškov v prvem primeru med eno. dvo in tri izmenskem delu so izrazite. Stroški nam padejo i/ 111.6 na 63.6 DEM/t. kar je razvidno i/ prvih treh stolpcev primerjave stroškov na sliki 8. Razliku je zaradi zmanjšanja stroška amortizacije zaradi večjega obsega obratovanja. Deleži vrst časov v izdelavneni času ostajajo enaki za vse tri variante prvega primera in so prikazani v prvem stolpcu primerjav časov na sliki 7 in 8.
V	drugem primeru so se spremenila razmerja časov v izdelavnih časih. Povečal se je delež osnovnega časa in zaradi tega so se zmanjšali izdelavni stroški postopka.
V	tretjem primeru so se razmerja spremenila še naprej v dobro izdelavnih časov in dobimo najmanjše izdelavne stroške 48.3 DEM/t.
2.3.4 Izdelavni. materialni in proizvajalni stroški izdelki/
Izdelavne stroške izdelka dobimo s seštevanjem vseh postopkov poteka dela po tehnološki poti. Izdelavni stroški procesa so stroški izdeleka 11VPN. ki pomeni hladno valjano pločevino s toplotno in drugo končno obdelavo, maksimalne širine in v obliki kolobarja. Ta izdelek potem še vzdolžno in prečno razrezujemo in dobimo iz njega ostale izdelke, ki nastopajo pri razrezu. S seštevanjem vseh izdelavnih stroškov, direktnih ter splošnih materialnih stroškov dobimo PROIZVAJALNE STROŠKE nekega izdelka, kar prikazuje slika 9.
Direktni stroški materiala so najvišji stroški, saj pomenijo več kot 70<7r stroškov. V našem primeru predstavljajo stroške vložnega materiala oziroma toplo valjano pločevino in posebne embalažne in druge materiale. Izredno važen je izkoristek
vložnega materiala. S pomočjo analize poteka dela smo izdelali model izkoristkov materiala, ki upošteva tehnične možnosti izdelave in predstavlja ciljni izkoristek. Vsekakor je potrebno dosegati take izkoriste. kot jih dosegajo konkurenti.
2 J.5 Lastna cena izdelka
Da pridemo do končnega izračuna LASTNE CENE. moramo proizvajalnim stroškom dodati še prevaljene stroške, ki jih dodamo kot ustrezne procente proizvajalnih stroškov, kar prikazuje slika 10.
3. Zaključek
Pred izdelavo kalkulacij smo morali pridobiti vse potrebne podatke. Glavna opora pri zbiranju podatkov je bila analiza celotnega poteka dela. S to analizo smo razčlenili celotni potek dela do najmanjših odsekov poteka oz. do stopnje postopka. S pomočjo primerjanja, časovnega snemanja, izvrednotenja. planiranja smo prišli do podatkov vseh vrst časov in potroškov.
S pomočjo sinteze smo postavili odnose med podatki. Kot osnovo za potek dela smo vzeli postopek. Na nivoju postopka po modelu izračunamo izdelavne čase. izdelavne ure in izdelavne stroške. Tehnološka pot izdelave izdelka je sestavljena iz posameznih postopkov na napravah. S seštevkom ustreznih postopkov izračunamo izdelavne stroške izdelka. Proizvajalni stroški izdelka so sestavljeni iz izdelavnih in materialnih stroškov izdelka. Lastno ceno dobimo, ko proizvajalnim stroškom dodamo še prevaljene stroške.
Iz izračunov, ki smo jih izdelali, je razvidno, da moramo čim bolj izkoristiti koledarski čas. zmanjšati neaktivnosti in redne
PRIMER 1.3
PLANSKI ČASI :
Cas rabe :	6264 h/leto	100,0 X
Redne prekinitve:	1278 h/leto	20.4 %
Obratovanje :	4986 h/leto	79.6 %
TEHNOLOŠKI PODATKI:
Teža kolobarja Vhodna Širina Vhodna debelina Končna debelina Serija naročila Plan prevlekov
8000 kg 1000 BB 2.4 BB 0.5 an 20
EN 2.4/0.5/5
izračun Časov :
1.	Redne prekinitve (BR)
2.	Pripravljalni čas (trB/M)
3.	PoBožni čas (tn)
4.	Osnovni čas (thu)
5.	Neizkoriščeni čas (tb) Osnovni čas naprave (tgB)
6.	Razdelilni čas (tvB)
I zdel.čas na enoto (teB) Skupni izd.čas na enoto (t"eB) Skupne izdelavne ure (t"eM)
20.4 X
1.00 min./kol.	0.13	Bin./t	2.3 X
9.00 min./kol.	1.13	min,/t	20.4 %
20.09 Bin./kol.	2.51	Bin./t	45.4 %
2.00 min./kol.	0.25	min./t	4.5 X
31.09 ain./kol.	3.89	min./t
3.11 min./kol,	0.39	min,/t	7.0 X
34.20 min./kol.	4.27	min./t
35.20 min./kol.	4.40	Bin./t
140.80 nin./kol.	17.60	min./t
izračun stroškov :
1.	Kalkul. odpisi KA :	164,73	DEM/kol.	20.59	DEM/t	32.4	%
2.	Kalkulacijske obresti (KZ):	16.47	DEM/kol.	2.06	DEM/t	3.2	%
3.	Stroški prostora (KR) :	10.88	DEM/kol,	1.36	DEM/t	2.1	X
4.	Stroški vzdrževanja (KI) :	98.84	DEM/kol.	12.35	DEM/t	19.4	X
5.	Stroški energije (KE) :	62.73	DEM/kol.	7.84	DEM/t	12.3	%
6.	Stroški sp.orodij+olj (KP):	93,10	DEM/kol.	11.64	DEM/t	18.3	X
7.	Splošni stroški (RFGK) :	33.79	DEM/kol.	4.22	DEM/t	6.6	X
8.	Izdelavne plače (FLK)	28.16	DEM/kol.	3.52	DEM/t	5.5	X
9,	Posebni pos. stroški :	0,00	DEM/kol,	0.00	DEM/t	0.0	X
	Izdelavni stroški :	508.69	DEM/kol.	63.59	DEM/t		
Slika 7
Figure 7
prekinitve, saj s tem občutno zmanjšujemo fiksne stroške. Znotraj obratovanja pa moramo skrajšati vse vrste časov (pripravljalni, pomožni, osnovni, neizkoriščeni, razdelilni čas), da dobimo čim krajše izdelavne čase in s tem manjše izdelavne stroške. Zavedati se moramo, da proizvajamo le v osnovnem času, ki predstavlja manjši delež, vsega razpoložljivega časa obratovanja. Iz modela vidimo tudi vpliv materialnih stroškov in vseh prevaljenih stroškov, ki jih pripišemo našemu izdelku.
Pomembno je. da vse čase, porabe in potroške, ki jih vnesemo v kalkulacijo, postavimo kot normative, s katerimi spremljamo dejanska doseganja v proizvodnji in drugod. Izračun lastne cene smo i/delali kot računalniški model za PC računalnik. Plani, predpostavke, meritve, ugotovitve, izvrednotenja, cene, izkoristki, tehnološke poti itd. prestavljajo datoteke. Kot zunanji vnos smo predvideli vse poznane vplivne veličine, ki nastopajo pri izračunu. Lastno ceno lahko izračunamo kot mejno kalkulacijo. kjer ne upoštevamo splošnih stroškov, upoštevamo pa
vsekakor amortizacijo. Delovne naprave so izredno drage in ne upoštevanje amortizacije pomeni "samomor".
Model izračuna bomo predvideli tudi kot izračun pokalku-lacije. Iz obračuna dejanskih stroškov moramo dobiti ustrezne podatke, kijih potem vnesemo v model. Na žalost pa stroškovni sistem tega ne omogoča. Potreben je korenite prenove, ki sc mora pričeti pri šifrantih materialov, stroškovnih vrstah, stroškovnih mestih pri osnovnih sredsvih, pri vseh predpisih, potrebnih dogovorjenih ključih, planskih cenah itd. Končno je potebno izdelati obratni stroškovni list BAB. ki je osnova za izdelavo pokalkulacije. Iz časovnega dela stroškovnega izračuna lahko izpeljemo sistem normiranja časov, terminiranje proizvodih postopkov, pretočne čase in čase naročila.
Z analizo in sintezo poteka dela postavimo osnove zagotavljanja kakovosti, ugotavljamo število potrebnih delovnih mest in drugo. Iz modela kalkulacij lahko načrtujemo potrebne racionalizacije. investicije, izpeljemo donosnost izdelkov itd.
PRIMERJAVE ČASOV
1.-3 Iz.
2.-3 Iz.
('•B Mln/t*4.21
IBR
1 trB/m EZ3 tn
3.-3 Iz.
Mln/t-3.42
thu Eno tb □ tvB
120
100
80
60
40
20
PRIMERJAVE STROSKOV
DEM/tono
ftsmm/M	
	
	
	
	
	
MIHIH * A HIIIIII
SUHI K6
SHEMA CELOTNIH STROSKOU (HK)
Slika 8 Figure 8
1.-2 Iz.
□ KP
2.-3 Iz.
C~3 KR
■■ RFOK
KI FLK
Slika 9 Figure 9
POLNA KALKULflCIJAz dodatki in strojniMi uraMi (osnovna shetia)
ti.»7.I«9t
d irtktni m« ttrialni m troiki
( NEM) D	U
■plašni Hittrtalni s traiki
< MG K >
strojne ur«
< M A JO
S
IzdiUunc pliot
splošni
iVdTAVV.
po s e bni
H«t»r1«1ni ■trask1
(MX>
LEGENDA * -»pjt^ljl^josH
i z d* 1 »v n i s r o s k 1
< FX>
FROIZUAJflLNI STROSKI
< H JO

KONS
JE
	S FOSKI PRODAJE	
I	< U tGK>	K
	STROSKI	
	UPRAUE	
	(UUGK)	
I		F

Slika 10 Figure 10
Na koncu se moramo zahvaliti kolegom, ki so razumeli našo iniciativo. Prišli smo do zanimivih in upoštevanja vrednih ugotovitev in prepričani smo, da brez REFA znanj v prihodnosti ne bo šlo.
4. Literatura
1 REFA Verband fur Arbeitsstudien und Betriebsorganisation: Methodenlehrc des Arbeitsstudiums Teil 1,2,3