Let© VIL, štev, I4(„Jutro« XIV., st. 78 a) — LJubljana, ponedeljek J. aprila I933 Cena 2 IHn Lpravmštvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hi?i dr. Baum- gartnerja. Ponedeljska izdaja Ponedeljska izuaja »Jutra* vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašaJ-cih dostavljena Din 5.- meseCno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. JADRANSKIH STRAŽARJEV Mogočen uspeh XI. glavne skupščine oblastnega odbora JS v Novem mestu — Jadralska Straža prodira med vse sloje naroda — Pri- četek novega dela v novem desetletju Novo mesto, 2. aprila. Današnja glavna skupščina ljubljanskega oblastnega odbora Jadranske Straže je bila pač najvidnejši dokaz mogočnega pohoda te naše prevažne organizacije med narod. Novo mesto je sprejelo skupščinarje, ki so prišli v častnem številu iz Ljubljane kakor tudi iz drugih večjih naših krajev, vse okrašeno z zastavami in r.asmehljano v toplem pomladnem dopoldnevu. Po sinočnji akademiji, ki je zaradi vzorne pripravljenosti vseh nastopajočih in s primerno izbranim sporedom ustvarilo pravo, odkritosrčno navdušenje, so bili danes predstavniki oblastnega odbora in ostali gostje pri prihodu jutranjega ljubljanskega vlaka na kolodvoru prisrčno pozdravljeni od strani neumorno delavnega učitelja Viktorja Pirnata. Zahvalil se mu je predsednik oblastnega odbora g. pod-ban dr. Pirkmajer. Takoj na to so se gostje s pripravljenimi avtomobili odpeljali v mesto, vrli Sočani pa so naravnost iz Ljubljane prispeli z velikim, nabito polnim avtobusom. Na Glavnem trgu je bila zbrana več-tisočglava množica, pred rotovžem je goste sprejela mladina novomeških in okoliških šol vsa z malimi trobojkami v rokah, ter najvidnejši predstavniki Novega mesta. Novomeško godbeno društvo je sviralo v pozdrav. Nato pa je izpre-govoril prisrčno dobrodošlico g. župan dr. R e ž e k, ki je zlasti povdaril, da je dolenjska metropola visoko počaščena z glavno skupščino tako odlične in važne nacionalne, vsedržavne organizacije. V imenu sokolstva je nato starosta dr. Vasic v krepkih besedah poveličeval smotre Jadranske Straže in sporočil najtoplejše bratske pozdrave sokolskih src. Množica mu je pritrdila z živim, odkritim odobravanjem. Pozorno je nato poslušala zahvalo g. podbana dr. P i r k-m a j e r j a , ki je še posebno povdaril, da je oblastni odbor JS letos po 10 letih dela prekinil z dosedanjo tradicijo in izbral svoje glavne skupščine izven Ljubljane, prvič v Novem mestu, da počasti petletno delo najmarljivejše podružnice. Prše! je v najmočnejšo postojanko Jadranske Straže na podeželju. To naj bo mejnik novega dela, novega razmaha, predvsem pa kar najvnetejšega organiziranja mladine. Mladi rod mora postati naša garda — g. podban je pokazal na tri zdrave, krepke fantičke, ki so stali strumno pred njim v novih krojih s čopi-cami mladih jadranskih stražarjev. Seveda je tudi izvajanja g. podbana sprejelo vse ljudstvo z nezadržanim odobravanjem. Godba je zaigrala državno himno. Takoj nato se je razvil impozanten sprevod. Za godbo se je razvrstila šolska mladina, vihrajoč z zastavicami, in iz tisočerih mladih grl se je glasilo navdu- šeno vzklikanje Jadranski Straži, kralju, prestolonasledniku, državi, Jadranu. Razigrano razpoloženje mladine je pritegnilo za seboj vso ostalo množico, ki se je v dolgem sprevodu in skozi špalir domačinov pomikala proti Sokolskemu domu. V sokolski dvorani Prostorna dvorana, ki je komaj sprejela vase množico, je bila pestro okrašena z girlandami zastavic in s krasnimi emblemi Jadranske Straže. Oder je bil okrašen s kraljevim kipom. V prosceniju, prepasanem z ogromno trobojko, pa je bila postavljena velika podoba pokrovitelja JS, prestolonaslednika Petra. Dočim so sprednje prostore zasedli poleg delegatov najvidneiši predstavniki, so se v ozadju zbrali domačini, mladina pa je napolnila galerijo. Predsednik dr. Pirkmajer je otvoril impozantno skupščino s pozdravno besedo najskrbnejšemu čuvarju Jadrana, Nj. Vel. kralju. Udanostna brzojavka je bila sprejeta z navdušenim odobravanjem, enake brzojavke prestolonasledniku Petru, predsedniku JS banu dr. Tartagliji in banu dr. Marušiču. Nadalje je g. predsednik pozdravil zastopnika bana g. inšpektorja Vrhovnika, sre-skega načelnika Logerja, tajnika centrale dr. Rubiča iz Splita, komandanta žan-darmerije polkovnika Tartaglio, zastopnika Sokola KJ dr. Vasica, zastopnika Ljubljanske sokolske župe in »Soče« g. Čotarja, zastopnika učiteljstva gg. Engel manovo in Kumelja, zastopnika rezervnih oficirjev in Aerokluba g. Pogačnika, zastopnika prosvetnega oddelka direktorja Vagajo, vse delegate in prijatelja Jadranske Straže. Obširneje je g. predsednik v izbranih besedah opisoval priprave za proslavo desetletnice jadranskega pokreta v naših krajih in razvijal bodoči program, v katerem bo mladinska akcija tvoriia najvažnejšo točko. Ko se je senator dr. Rož ič zahvalil Sočanom za izredno častno udeležbo, je inšpektor Vrhovnik sporočil pozdrave g. bana dr. Marušiča, nato je burno pozdravljen izpregovoril dr. R u b i č in v temperamentnih izvajanjih podal tolikanj zadovoljive podatke o razmahu Jadranske Straže po vsej državi, da je vsem prisotnim vlil mnogo nove ljubezni do dela za naš Jadran. Toplo pozdravljen je g. Viktor Pir-nat izrekel zahvalo oblastnemu odboru za počastitev, nato pa je g. predsednik prečital brzojavne pozdrave bana dr. Tar-taglie, ljubljanske? župana dr. Puca in policijskega upravnika Kerševana. Sledilo je izčrpno poročilo vzornega tajnika g. svetnika dr. Zeljka Jegliča, ki je v glavnem podal naslednjo sliko dela in razmaha Jadranske Straže v naših krajih: Pregled dosedanjega dela Deseto poslovno leto je za nami, 10 let uspešnega delovanja. V skladu s pravili J3 je tudi naš odbor pristopil lani k preureditvi notranjega poslovanja in sklenil izenačiti svojo poslovno dobo s koledarskim letom. Poslovno dobo, ki je za nami, bi mogel deliti na tri epohe: poletje — dopusti, jesen — prebujenje in zima — s polno paro naprej! Ko so lansko jesen za-rjuli trogirski levi, se je prebudil tudi kranjski Janez in pokazal svojo, tolikokrat že dokazano narodno zavednost, pa tudi svojo ljubezen do morja. Tako je v O. o. samem, kaknr tudi izven njega, posebno v tedaj že obstoječih krajevnih odbomih, se je namah pričelo živahnejše gibanje, pri. pravijali so se propagandni programi, iskalo se je novih moči, od moža do moža se je pričela širiti idej;< JS, dokler ni v teku zime vaplamtela s takšno silo med narodom, da je danes le še zelo malo krajev- v dravski banovini, kjer ne bi še bilo člana, zastopnika ali prijatelja JS. Tudi iz nacionalno socialnega stališča pomeni X. poslovna, jubilejna doba važen mejnik v delovanju ljubljanskega Oo. 2e preden je padla na lanskem kongresu v Skopiju deviza, da JS preide od čisto idejnega k ustvarjaječem nacionalno - socialnem delu, je bilo na drugi seji naše eksekutive sklenjeno da mira Oo najti sred. siva in pota da omogoči predvsem mladini, pa tudi odraslim članom JS, osebno spoznavanje morja samega, važnosti morja za državo in okrepitev članstva na morju samem. Izhajajoč iz dejstva, da prihaja vsaka pravilna evolucija iz mladine, se je začelo delo pri njej. Naj mi bo dovoljeno izreči samo to pričakovanje, da ni med Slovenci nikogar, ki ne bi bil prežet iste mi. sli in iste srčne želje; zastaviti vse moči in staviti vse moči na razipolago skupni ideji vseh Jugostovenov: naše in naše mlati ne je morje Jadransfco! To pa pokažemo s tem, da podpiramo vsepovsod JS, da ustanavljamo, kjerkoli mogoče njene podružnice in da širimo njene ideje, ker le tako bo možno mogočni falangi jadranskih stražarjev braniti geslo JS: Cuvajmo naše morje! Roke preč od slovanskega Jadrana! Notranje in propagandno delo. Svoje prostore ima oblastni odbor slej ko prej skupno s krajevnim odborom Ljubljano in vzdržuje svojo pisarno, ki je do konca 1932 poslovala popoldne, ki pa sedaj zaradi naraslega dela posluje ves dan. Brez lastne pisarne sedaj sploh ne bi mogli iz. ha jati. Oblastni odb<-<- ima razne sekcije. Propagandni je nače oval gosp. dr. Oblak, dalje je sekcija za podmladek z gosp. dr. Or. lom na čelu, ekonomska sekcija z gosp. Verbičem, sekcija za zastavo, katero je vodil gosp podpredsednik Stupica in prireditvena sekcija, kateri je načeloval pred. sednik Ko Ljubljana gosp. Pogačnik. Osrednja odbor je imel v pretekli poslovni dobi osem rednih plenarnih sej in številne sestanke eksekutive in posameznih sekcij. Dopisov je dosipelo 179, a odposlanih je bilo 551. V tem poslovnem letu je pričela društvena pisarna sama z razmnožitvijo številnejših dopisov, poslovnikov itd. na lastnem razmnoževalnem aparatu. V propagandne svrhe je prevzel osrednji odbor Ljubljana od mariborskega Oo 1000 izvo_ dov brošure »JS in njen namen«, katere je razposlal šOSam, raznim privatnikom in oblaatvom. da seznani tudi dotedaj še večji del neinformirano podeželje s ci'ji JS. Razen tega je bilo s posredovanjem Oo i zidanih 1083 predmetov propagandnega zmačajfei v skupni vrednosti preko 8000 Din. Oo je sodeloval z ostalimi narodnimi organizacijami, osobito onimi narodno-obrambnega značaja ob večjih narodnih prireditvah. Po dveh delegatih se je udeležil glavne skupščine JS v Skopiju. Ta je bila zamišljena kot važen mejnik v delovanju šS. Od več ali manj ideologi čnega dela naj bi se prešlo na ustvarjajoče delo, osobito v socialno _ humanitarnem pogledu. Razprava je bila vseskozi stvarna in doseženi so bili lepi rezultati. V razmeroma kratkem času je uspelo predelati pravila in vse poslovnike, v katere se je vnesla marsikatera potrebna sprememtoa. Sprejet je bil tudi sklep, da se mora gotovina vlagati le v Poštno hranilnico ali Državno hipotekarno banko, dočim prevza. mejo za vložitev denarja v druge bančne taavode riziko in odgovornost odbori sami. — Presenetljivo je bilo zanimanje in navdušenje vsega prebivalstva vardarske banovine. s katerim je spremljalo prihod delegatov, potek skupščine in končno, kako prisrčno so se Skopijanci poslovili od delegatov. Vsakemu od njih je ostal v trajnem spominu deževni večer na skopijanski po. staji, ko je navdušena mladina prirejala breziprimerne manifestacije JS in njenemu predsedniku g. dr. Tartagliji. Pri vseh društvih se opaža, da so predavanja, posebno proti vstopnini, zelo slabo obiskovana. Poskusiti bo treba .ali se ne bi dalo predavanja udomačiti s predvajanjem skioptičnih ali epidiaslkopičnih slik. Zal, letos odlboru finančna sredstva tega niso dovoljevala: upajmo, da bo novi odbor v tem bolj srečen. Vendar je tajnik Ko Ljubljana g. Marjanovič petkrat predaval v radiu o temi- »Jadransko morje v teku let« in sedaj že dvakrat o temi: »Trogir in njegove znamenitosti t; g. dr. Bohm je predaval ob priliki organizacije mornariškega odseka pri Ko Kranj in ob priliki prvega družabnega večera mornariške sekcije v Ljubljani o mornarskih doživljajih. Viktor Pirnat je imel na glavni skupščini v Skopiju pred zastopniki vse države in Češkoslovaške nad vse dobro uspelo preda, vanje o temi: »Slovenci in Jadran.« Razen tega je imel številna predavanja po raznih krajih Dolenjske o našem morju in o ciljih JS. Pripravljena imamo tudi štiri predavanja splošnega značaja, ki se morejo porabiti ob raznih prilikah v propagandne svrhe. S pomočjo posameznih članov osrednjega odbora, katerim je izreči posebno za. hvalo, je uspelo našemu odboru objaviti v raznah naših časopisih od časa do časa aktualne propagandne članke in notice, ki so gotovo tudi v precejšnji meri pripomogli s temu, da se dvigne zanimanje za JS vobče. Hvala časopisju in našim marljivim novinarjem! Zaradi preobremenitve odbora z organiziranjem novih postojank JS se je izvedba ostalih propagandnih sredstev (izleti, prireditve, sestanki itd.) prepustila posameznim krajevnim odiborom. Razmah organizacije. Ob pričetku tega poslovnega leta je Oo Ljubljana obsegal vsega tri krajevne odbore in več poverjeništev, od katerih pa so uspešno deiovali le Ko Ljub.jana in Novo mesto in poverjeni šfcvi Bled in Brežice. Zato si je zastavil Oo kot prvo svojo nalogo, da oživi že obstoječe svoje ogranke in da iz njih dalje razprede organiziranje novih ogrankov v svojem območju. V to svrho si je izbral nekaj svojih že izkušenih in požrtvovalnih sodelavcev, s katerih pomočjo je uspelo v kratkem času poživeti delovanje v Kranju in v Skofji Laki. Nadalje je Oo zaprosil poznane osebnosti, ki so si že v drugih nacionalnih zadevah pridobile ve. like zasluge, za posredovanje v svrho ustanovitve poverjeništev in krajevnih odborov. Mnogo je bilo dopisovanja, mnogo je bilo treba pomoči, a slednjič se je vendar dosegel željeni uspeh in baš v zadnjem času se dan za dnem prijavljajo n<>vi ogranki. Prvi se je ustanovil v Laškem, sledile so Trbovlje, nato Vrhnika in pretekli torek Kočevje. Vsi ti novi krajevni odbori izkazujejo že ob ustanovitvi prav lepo Število članstva in obetajo porast. Razen tega sta bili letos ustanovljeni poverjerustvi v Trebnjem in v Metliki. Odobrena so pa od pristojne Oblasti že pravila za nova krajevna odibora v Sevnici in Brežicah, dočim so pravila že vložena na pristojnem mestu za krajevni odbor Višnjo goi-o io Litijo. trebne intervencije na merodajnih mestih, da doseže slično zagrebškemu Oo prepustitev primernega objekta ob morju za te svrhe in bavil se je s pripravami za izdajo posebnih šolskih in pisarniških potrebščin pod firmo ljubljanskega Oo JS. Te akcije sicer danes še niso zaključene, vendar so že v toliko napredovale, da lahko mirno ugotavljam, da bo njih uspeh siguren. Razmerje do drugih oblastnih odborov in do centrale Vsi člani JS kjerkoli v državi smo složni v tem, da je cilj posameznika in skupni naš cilj: ustvariti v narodu močno zavest o veliki važnosti, koristi in dobroti jugoslovanskega morja. Ta vzajemnost ss je izkazal vsikdar: v priložnostnem dopisovanju, ob skupnih sestankih na sejah glavnega odbora, na glavni skupščini, pri skupnih izletih itd. Posebno prisrčni in česti pa so bili stiki, ki smo jih imeli z Oo: Maribor, Zagreb, Beograd in Split. Najožja skupnost na upravnem teritoriju dravske banovine je že sama po sebi nalagala tako našemu, kakor mariborskemu odboru čim tesnejše sodelovanje, ki se je osobito pokazalo na sejah Glavnega odbora in pri zadnji glavni skupščini J S. Zaradi čim ožjih stikov in skupnega ravnanja za vse območje dravske banovine je ljubljanski Oo predlagal ustanovitev banovinske eksekutive, v katero bi odposlal vsak Oo tričlansko delegacijo in ki bi se redno vsak ah vsak drugi mesec sestajala izmenoma v Ljubljani ali Mariboru. Eksekutiva naj bi obravnavala vse one zadeve večjega obsega., ki se morajo izvesti istočasno za območje obeh Oo, pa tudi one zadeve, pri katerih je pričakovati večjega uspeha, če se izvedejo skupno za vso banovino. Tu je bilo predvsem mišljeno organiziranje podmladka, prirejanje izletov, izdajanje poljudne pomorske literature v naših ljudskih knjižnih izdajah, osnovanje skupnega doma na Jadranu. način pridobivanja tozadevnih sredstev itd. Upam in želim, da bi se dosedanje prisrčno in prijateljsko razmerje ne samo obvarovalo, marveč v interesu skupne stvari le še poglobilo. Ob priliki III. glavne skupščine je beograjski Oo sprožil misel za ustanovitev skupnega doma JS za Oo Ljubljana, Za- i greb, Beograd in Skoplje. Idejo je iz sploš- j no narodnega, pa tudi iz ekonomskega sta- | lišča zelo pozdraviti. Podmladki, pa tudi | člani JS poedinih navedenih Oo bi prišli v i tem domu v ožje stike, gojilo bi se med- j sebojno spoznavanje, sklenila bi se prija- ! teljstva in pospeševala bi se s tem naša I jugoslovenska skupnost. Stroški zgraditve bi pa za posamezne Oo bili tudi manjši, kakor če bi si vsak Oo zgradil svoj dom. Načrt je obsegal tudi namero, da se dom zgradi v takem kraju in na tak način, da bo uporabljiv za izvestne tečaje tudi pozimi in bo s tem amortizacija lažja in hitrejša. Ker pa ravno v zadnjih časih igra vprašanje razpoložljive glavnice največjo vlogo, je ta akcija nekoliko zastala in se je posebno naš odbor izjavil, da mora najti pred vsem sredstva za ustvaritev temeljne glavnice, nato bi šele mogel pristopiti obravnavanju načina participacije in realizacije. V zadnjih tednih pred oblastno skupščino vojno mornarico. Bo izvrstno propagandno sredstvo za vse odbore JS. Ob 10-letnici obstoja JS je izdal Io spomenico, v kateri je prikazan ves razvoj JS od njenega po-četka in je prav bogato ilustrirana. Vsak ogranek j S bi moral brezpogojno imeti v svoji knjižnici predvsem to jubilejno jzcia-jo. Kakor nadalje veste je Io organiziral letos 20-dnevno potovanje po Jadranskem in Sredozemskem morju po razmeroma prav nizkih cenau. Zanimanje je bilo veliko m z veseljem moram ugotoviti, da se je iz območja ljubljanskega Oo prijavilo 72 udeležencev. Prepričani smo, da se bodo vsi U prav navdušeni in z lepimi spomni vrnili s potovanja, da bodo širom dravske uano-vine raznesli lepoto morja in prijetnosti takega potovanja, nam pa s tem pripomogli, da se mogoče v bodočem letu tudi ljubljanski Oo povzpne k organizaciji -iali-šega pomorskega izleta. Ideja JS je v območju ljubljanskega Oo prav lepo napreduje, žeija nas vseh je, da se prihodnje leto globoko ukorenini v široke mase, da tudi one čim preje občutijo potrebo in stopijo v naš krog. JS mora Ludi v dravski banovini postati močna nacionalna organizacija, ki naj bo izraz jadranske zavesti vseh Slovencev. Vsi se moramo prepričati, da v morju leži moč, bogastvo m napredek naše države. JS je simbol mori in trdne volje vseh Jugoslovenov, da oču-vamo in ohranimo naše morje. Mi ne iščemo krvavih borb, temveč želimo in hočemo, da ohranimo ono, kar je bilo od preko tisoč let naše in kar smo s*, po stoletnih krvavih borbah zopet osvojili. V vprašanju Jadrana ni med nami nobene razlike, nobenega nesporazuma, ker je Jadran last vsega našega naroda. Vsi smo složni v tem in pripravljeni, čuvati ga, braniti in očuvati ga. Ako bomo znali in hoteli združiti in zedi-niti se v delu za ustvarjenje splošne pomorske zavesti in splošne nacionalne in državne jadranske orientacije, bomo postali ne samo stražarji Jadrana, marveč tudi graditelji pomorske Jugoslavije! Zato: čuvaj-mo naše morje! Razhod In slovo Ko se je polegla topla pohvala, je podal kratko blagajniško poročilo g. generalni direktor dr. S 1 o k a r v imenu nadzornega odbora pa je sporočil g. Kos, da je našel vse poslovanje v največjem redu. Po soglasni razrešnici je bila navdušeno sprejeta lista nove uprave z dosedanjim predsednikom g. dr. Pirkma-jerjem in v glavnem z dosedanjimi odborniki. G. predsednik dr. Pirkmajer se je zahvalil za zaupanje in podal smernice bodočega delovnega programa, o kate-; rem bomo še izpregovorili. Med slucaj-! nostmi so bili podani tehtni predlogi in i so se izmenjale misli, ki so vse povdar-j jale veliko voljo in sveži elan za novo : delo. Prihodnja glavna skupščina bo v ■ kraju, kjer se bo vršila kaka večja prire-: ditev pod okriljem Jadranske Straže. Saj j bo odslej oblastni odbor skušal preko 1 svojih glavnih skupščin prikleniti nase • vse večje kraje, da bo tako polagoma i prebudil vso banovino k pravi jadranski j zavesti. Ko se je še g. senator Rožič za-) hvalil g. Viktorju Pirnatu za vzgledno Tudi DOJ pri Hrastniku se že giblje. Tako šteje danes ^ Ljubljana 7 kra- | 3e 'je"pl" prijavila" akademska VeK^a"^™- | požrtvovalno delo, je g. predsednik v za-jevnih odborov m 5 poverjeništev ki vsa j ^ Vo JS z željo, da priredi za ve- I ključni besedi ponovno izrazil zahvalo vitev na- i _____.,__ _____.. ____... i vaam lrraiuvnim pinitoliom •joistAr.nitAm lepo delujejo, a pripravlja se ustanovitev : daljnjih 4 KO in 1 poverjeništva. Morem izreči pričakovanje, da bo novi Oo ob letu mogel poročati opodvojenem številu KO in poverjeništev. Gorenjska se drami! Snujejo se ogranki JS v Radovljici, na Bledu, Bohinjski Bistrici, Koroški Beli, na Jesenicah, v Kropi, na Ovšišah, Kranjski gori, Tržiču, Kamniku, Cerknici, Ložu in Logatcu. Ne dvomimo, da bodo tem krajem sledili še razni drugi. Ob koncu poslovnega leta šteje oblastni odbor 12 ogrankov z 2551 članom, kar pomeni nasproti lanskemu poročilu porast za 7 ogrankov in 1554 članov. Glede imovine navajam, da so do 31. XII. 1932 že poslujoči Ko imeli skupne imovine Din 7.203 Din. Če prištejemo k temu saldo Oo samega v znesku 5.096 Din, se nam imovina Oo re-prezentira z zneskom Din 12.299, kar je pa bore malo. Organiziranje mladine Oo je polagal največjo važnost na organiziranje mladine v podmladkih JS. Prosvetna uprava je bila naklonjena in tako je odbor razposlal šolskim vodstvom prošnje za organiziranje podmladka. Ti pozivi so bili najprej odposlani vsem srednjim, meščanskim in večjim narodnim šolam, skupno 210, a kasneje še vsem osnovnim šolam od trirazrednic navzgor, skupno 78. že v najkrajšem času so se prijavili številni podmladki, videlo se je, da so že komaj pričakovali našega poziva in da so z največjim veseljem pristopili k organiziranju mladih stražarjev. Ugotoviti moram, da pri tem večji kraji niso baš prednjačili, nasprotno je bil odziv baš z dežele močnejši. Složno s svojimi učenci je pristopilo tudi učiteljstvo v krog članstva JS. Naslednje številke še niso popolne in jih navajam le, da vidite uspeh, odkar smo pričeli v decembru s to akcijo. V območju ljubljanskega Oo je sedaj osnovanih 45 sekcij podmladka z nad 5030 člani. Ce primerjamo te podatke z lanskim poročilom Izvršnega odbora, po katerem je bil ljubljanski Oo s 3 sekcijami (295 člani) uvrščen v razpredelnici kot 17., bi po prejšnjih podatkih po številu sekcij bil na prvem, po številu članstva pa na drugem mestu. Ta velikanski razmah podmladka JS je naložil Oo tudi velike dolžnosti. Na eni strani je nastala nujna potreba, najti sredstva podmladku, nuditi in preskrbeti mu primerno letovališče, mu omogočiti česte ekskurzije na morje, mu pribaviti primerno literaturo in snov za priložnostne dekla-macije in akademije, na drugi strani pa je administracija podmladka zahtevala nujno preosnovanje poslovanja v odboru samem. Oo se je lotil takoj tega dela in pričel s pripravami za izvršitev sprejetih zaključkov. Uvedel je obširno akcijo materielne narave, da bi si osigural sredstva za ureditev lastnega letovališča, podvzel je po- likonočne praznike ekskurzijo 70 svojih članov v dravsko banovino. Sigurno je, da bodo tej sledili še drugi in zato bo moral novi odbor storiti vse, da omogoči tem in sličnim ekskurzijonistom prisrčen sprejem in ugodno bivanje. S centralo, z izvršnim odborom JS smo takisto bili v najboljših stikih. Dopisovanje je postalo zelo pogosto, naše potrebe so vedno večje in Io jim ugodi, kolikor le more. Izvršni odbor je delno že realiziral zgradbo doma JS v Splitu, kjer more sedaj istočasno prenočevati že preko 100 oseb. Dom leži zelo ugodno na lepi točki pod Marjanom in je ureditev prav primerna. Film JS, dolg preko 3000 m. ki ga je izdelala JS pod vodstvom znanega književnika Bartuloviča, je dogotovljen in je bil že na m. glavni skupščini v Skopiju izvajan. Kaže nam krasne posnetke vse dalmatinske obale in otokov od Sušaka do Skadra. življenje in delovanje naroda, trgovsko in vsem krajevnim činiteljem, zastopnikom krajevnih odborov, županu dr. Režku in Sokolu za dvorano. Njegove besede, da naj Sokoli in jadranski stražarji stopajo v^ bodočnost rame ob ramenu, je skupščina sprejela z burnim pritrjevanjem. Delegati in gostje so se nato podali v hotel »Metropol«, kjer so pri skupnem kosilu v družbi z najuglednejšimi novomeškimi predstavniki bile izrečene tehtne zdravice. Ob navdušujočih besedah gg. predsednika dr. Pirkmajerja, nadalje prof. Marjanoviča, dr. Rubiča, dr. Boh-ma in vrhniškega župana Hočevarja, je bila ponovno povdarjena zahvala Novemu mestu, da je z vzgledno vnemo in ljubeznijo omogočilo tako krasen uspeh letošnje 11. glavne skupščine JS. V prekrasnem solnčnem popoldnevu so gostje posetili Grm in se z večernim vlakom poslovili od Novomešcanov z nepozabnimi vtisi. Trezen madžarski glas Organ pečujskega škofa ostro kritizira poKtiko sedanjega madžarskega režima in zahteva, da mora ostati Madžarska nevtralna in se ne sme spuščati v italijanske spletke Pečuj, 2. aprila. »Pecsy Hirek«, organ pečujskega škofa, ki ga urejuje Istvan Ko-mocsy, je objavil zanimiv uvodnik, v katerem pravi: Madžarska diplomacija nima in ne more imeti druge naloge, kakor da zagotovi madžarskemu ljudstvu nevtralnost madžarske države. Gotovo je, da je Madžarom zelo potrebno italijansko prijateljstvo. Tudi ni mogoče negirati potrebe prijateljstva z Nemci. Toda v sedanjem težkem stanju so škodljivi vsi zapletljaji in je nujno potrebna ohranitev nevtralno, sti. Čutimo, da je ta nevtralnost v nevarnosti. Povsod se kaže le, da iščemo prijateljstva pri onih državah, ki so v napetih odnošajih s Francijo. Na drugi strani se ni storil nikak poskus, da bi si pridobili simpatije in podporo Francije. Na raznih mestih se stalno naglasa, da je bila velika napaka, ko je Gombos opustil še one vezi, ki jih je imel Karolyi in s katerimi bi bilo mogoče pridobiti naklonjenost Francije. Jasno je, da vodita francosko politiko denar in diplomacija. To sta najjačja faktorja svetovne politike. Francoska diploma, cija je s svojo supremacijo in energijo onemogočila avstrijsko-neimško carinsko unijo. Prepričani pa smo, da bi se z enako energijo zavzela za madžarsko-avstrijsko carinsko unijo Mord?« bi taka unija ne ugajala madžarskim kartelom. Gotovo pa bi mnogo pomagala madžarskemu kmetu. JugGslovenski tovorni parnik ponesrečil Beograd, 2. aprila, p. Iz Bizerte poročajo, da se je na plitvinah med otokoma Galitc in F!l-tr> Vlile ponesrečil jugoslovenski to- in Filip vorni parnik »Vladimir«, last tvrdke Desnica in Juriš č v Splitu. Parnik je bil naložen z le-om ter je faKo poškodoval. da sc ie potopil. 16 mož broječo posadko ie rešil neki angleški narnik in io Izkrcal v Bizerti. Parn:k ie bil že starejšega tipa, zgrajen leta 1S94. Pricetek svetega leta v Rimu Vatikan, 2. aprila. Včeraj je papež pred baziliko sv. Petra v navzočnosti 40000 ljudi na slavnosten način otvoril sveto leto obenem s proslavo 1900 letnice Kristusove smrti. Papež je stopil v baziliko pri »svetih vratih«, ki so navadno zazidana in so odprta le za trajanja svetega leta. Množica je kl^če «wejeia nje«ov blagoslov S tem so bile otvoritvene slovesnosti svetega le-ra končane. i i i , i ( ' ! M P»riz, 2. aprila d. Francoska vlada pri. pravlja izpreroinjevalne predloge k Musso. linije\-emu načrtu o sodelovanju štirih za. padniii velesil. Ta dela so že toliko dOz°. rela, da bodo ti izpreminjevalni predlogi bržkone že jutri predloženi na ministrskem svetu v odločitev. Namen francoskih protiprediogov bo predvsem zaščita pravic tretjih. Francija bo torej v prvi vrsti zavzela za zahteve, ki so jih postavili nje. ni zaveznikj napram Itfussolinijevemu na. i rtu. Rumnnski zunanji minister Titulescu, fri se mudi kot oficielni zastopnik Male antante r Parizu, nadaljuje svoja pogajanja, ki jih vodi z veliko aktivnostjo, pri čemer se ne omejuje samo na uradna pogajanja s pristojnimi ministri, temveč je stopil v stike tudi s parlamentarci Dočim so Je v petek sestal s Herriotom, Lavalom, Flandinom in drugimi, so za prihodnje dni določeni sestanki z raznimi senatorji. Titu-Jeseu je poseti! tudi finančnega ministra Georgesa Bonneta, ki je znan kot dob^r poznavalec podunavskin razmer. Listi zlasti muogo komentirajo njegov sestanek s predsednikom senatnega odbora za zunanje zadeve Beranguerj"m, ki je imel lani novembra daljše razgovore z Mussolinljem w Rimu. Prav tako se mnogo Komentirajo njegovi sestanki s CaiPaim-m in ministrom zrakoplovstvo Pierrom Cotom, notra-niim ministrom Chantempsom in poslanem desnice Mamilom. V razgovoru s Herriotom je dobil prav #saio kakor pri sestanku z Daladierjem zagotovilo, da Francija ne bo pod nobenim pogojem zapustila svojih prijateljev. To je poudaril napram Titulescu tudi zunanji minister Paul Boneour. Prav tako ne gre več za sodelovanje Francije v direktoriju štirih velesil, če bi imel vsiliti svoje sklepe drugim državam. Tr» je Francija takoj cdklonila in po diplomatskem potu sporočila tako Macdonaldu. kakor Mussoliniju. Francoska ostaja brezpogojno dosledna svoji dosedanji mednarodni politi Ki v duhu pakta Društva narodov, ki ne pozna velikih in malih, temveč samo enakopravne države. Francija je že odklonila načelo hierarhije držav, kakor ga zamišlja Musso-lini.iev načrt. Včeraj se je v francoski javnosti pojavila trditev, da bo Mussolrnijev predlog izročen odboru evropske unije, o čemer je poleg drugih pisa! tudi Pertinas v listu >Eoho de Pariš-, na pristojnem mestu pa zagotavljajo, da tesa. namera ni obstojala. Tudi prihod francoskega poslanika v Rimu De Jouvenela v Pariz se je v gotovih krogih povsem pogrešno tolmačil. V I>oučenih krogih izjavljajo, da poslanik De Jouvenel ni sodeloval pri izdelavi Mussoii-ai;,evega načrta, kakor so trdili v gotovih desničarskih krogih. To je jasno vsem, ki poznajo odnošaje med Francijo in Italijo. De Jouvenel, ki sta ga včeraj sprejela zunanji minister Paul Boneour in predsednik vlade, bo osebno obvestil o svojih razgovorih z Mussolinijem v Rimu tudi mandatarja Male antante, Titulesca, ki bo potem mogel točno informirati beograjsko in praško vlado o MussoLinijevih namerah, ki jih je zasledoval pri sestavi svojega načrta o osnovanju direktorija štirih zapadnih velesil. Pariz, 2. aprila d. »Excelsior«, ki ima dobre zveze z zunanjim ministrstvom, se bavti z bivanjem Titulesca v Parizu in pravi, da je izmenjavanje naziranj med Pan-zom, Londonom, Berlinom in Rimom dalo francoski vladi povod za največjo rezervi-janost o razvijajočih se pogajanjih, kar pa nikakor ne pomeni izpremembe dosedanje francoske zunanje politike, ki jo označuje takole- 1. Francija nikakor n« misli, da bi zapustita svoje prijatelje v srednji in vzhodni Evropi, taka zahteva pa tudi ni bila postavljena od nobene strani. 2. Francoska vlada je Macdonaldu hvaležna za rtjegova podajanja v Rimu in Ženevi, pridržuje si pa popolno svobodo postopanja. 3. Francoska vlada je pripravljena proučiti v okviru in duhu pakta Društva narodov. ki ga smatra za oporišče svoje mednarodne politike, vse predloge, ki strme po ohfanitvi miru. 4. Ni potrebno, da bi objektivna proučitev morala dovesti do pristanka nn suma-rične predloge, ki potrebujejo povssm do-«onpele presoje s političnega, pravnega in tehničnega vidika. 5. Francoska vlada nikakor ne namerava odkloniti kakega člerta pakta Društva narodov. Čl. 19. govori o proučitvi neuporab-liivih določb mirovnih pogodb, vendar pa se nikakor ne sme ločiti od ostalega besedila pa^ta. kar se pravi, da se mora računati tudi s členi 10, 15 In 16, ki govore o nedotakljivost! mej držav članic Društva narodov. 6. Francija želi razširjen sporazum, ki bi obsegal zapadite velesile ter bi se mogel smatrati kot nekake vrste regionalni pakt v okviru Društva narodov, vendar pa se Velika Britanija ne sme ome^ti sanio na nasvete, temveč mora prevzeti tudi odgovornost. Klub za čuvanje miru bo sarno takrat lahko nudil dragocene uspehd, če bo delal na podlagi 51. 16 pakta Društv? narodov, ki govori o medsebojni pomoči v primeru napada. 7. Ker se nasprotstva v nazfraniih dveh ne morejo spreleti v pakt med štirimi, je potrebno, da se ugotove ločeno pogoji za sodelovanje med Francijo in Anglijo, kakor tudi med Francijo ?n Nemčijo. V tem pogledu kažejo pomirljivi nameni, ki navdajajo, kakor se zd». vlade v Parizu, Londonu in Rimu na ugodne okoliščine za bodočnost, vendar aa se mora ugotoviti, da bi se moralo sodelovanje štirih velesil razvijati v prid vse Evrope jI ne samo nekaterih držav; Izjava Jouvenela Pariz, 2. aprila AA. Francoski poslanik W Rimu je dal pri prihodu v Pariz zastopniku Havasa pomembno izjavo o Mussolinijevem načrtu. Naglasil je potrebo informiranja javnega mnenja, da se napravi ko- nec kampanji z lažnivimi vestmi, ki zastrupljajo ozračje. Jouvenel je izjavil, da objavljeni načrt ni tisti, kakor se je rodil iz rimskih posvetovanj in čigar besedilo vobče še ni definitivno. Po Mussolinijevih mislih bo načrt pakta sestavljen tako, da bi bil v okvirju Društva narodov. Dogovor med štirimi velesilami, ki imajo stalne sedeže v svetu DN, torej ne bi pomenil direktorija štirih velesil, ki bi hotele vsiliti svojo voljo svetu, saj štirje glasovi ne morejo tvoriti večine v DN. Gre za to, da se doseže sporazum med štirimi stalnimi člani sveta DN, da se olajšajo ženevska posvetovanja in privede h koncu razorožitvena konferenca, če pa bi se ta konferenca izjalovila, naj bi te velesile predstavljale nekako jamstvo pred posledicami poloma konference in vsakim nasilnim poizkusom revizije mirovnih pogodb, šlo bi tedaj za splošne koristi in zato se nobena izmed štirih velesil ne bi mogla ogniti obveznostim take pogodbe. Mussolini trdno upa, je Jouvenel zaključil svoio izjavo, da bo Francija ostala zvesta svoji politiki do Društva narodov in da bo izprevidela koristi tega pakta, ki bo okrepil ženevsko ustanovo. Kerriot o pravilnosti 3 is go slo venske politike Pariz, 2. aprila. AA. V uvodniku lista »Depeche de Toulouse« piše pod naslovom »Diktatura četvorice«?« bivši predsednik francoske vlade iti predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Edouard Herriot o projektu pakta med štirimi velesilami in pravi med drugim, da vodi Italija proti Mali antiamti ostro kampanjo, ki razkriva namere Mussolinijevega načrta. Nato izjavlja Herriot, da mirna zaupanja v oakt četvorice. in pravi: Občudujem modri ekspoze Jevtiča v beograjskem senatu. Jugoslovanski zunanji minister je v tem ekspozeju pri- Berlin, 2. aprila, d. Državna vlada je izdala napovedani zakon o proglašaniu in izvrševanju smrtne kazni. Zakon vsebuje dve določbi načelnega pomena. Smrtna kazen se more v bodoče izvrševati z obešanjem. Tak način justirtikaerje namesto z obglavljen jem s sekiro ali mečem se more odrediti, ako ie bila smrtma kazen izrečena zaradi zločina proti javni varnosti. Zakon daje tudi možnost za kazni po odredbi državnega predsednika za zaščito naroda in države s povratno veljavnostjo za čas od 31. januarja do 28. februarja. Če so bila v tem času povzročena dejanja veleizdaje. požiga, poplave ali eksplozije in so bili podani ostali pogoji za kaznovanje, se more zanje izreči smrtna kazen tudi tedaj, če so bila izvršena pred izdajo odredbe od 28, februarja. Pohtradino potrjiujejo, da bodo požigalca nemškega državnega zbora Van der Liib-beja javno obesili takoj, ko izreče lipsko sodišče razsodbo. To obešen je bo prvo v zadnjih 80 letih v Nemčiji. Madžari proti Hitlerju? Pariz. 2. aprila. AA. Dopisnik »Terrrpsa« .poroča vz Budimpešte, da so dogodki v Nemčiji znatno o-hladili madžarsko navdušenje za Hitlerjevo politiko. Dopisnik navaja madžarski list »Magyar Orszag«, k ■piše v zvezi z nemškimi dogodki tudi o avstrijskem problemu. Med drugim pravi, da nimajo Madžari nobenega razloga da bi si oeleli zmage Hitlerjevega pokreta v Nemčiji. Glede priključitve Avstrije k Nemčiji misli madžarski list da morejo samo diletanti misliti, da bi Italija kdaj pristala Mestni ječar g. Jezovšek odhaja Po 30 letih naporne službe in humanega dela se z gospo seli iz Ljubljane Ljubljana, 2. aprila. Z včerajšnjim dnem je stopil v pokoj gospod Franc Jezovšek, ljubljanski mestni je-čar. Bil je v službi pri ljubljanski mestni policiji od 1. januarja 1902, torej dobnh trideset let. Svoj čas se je kot avstrijski vojak udeležil tudi mednarodne okupacije Krete; ko se je vrnil, je spet nastopil svoje mesto. V službi mestne policije je bil vse dotlej, ko so jo pred dvajsetimi leti podržavili, in je dosegel čin nadstražnika. Potem je bil dodeljen mestni tržni straži. Med vojno je bil ves čas. od prvega do zadnjega dne, vojak. Po preobratu je postal podvodja mestne tržne straže. L. 1923 pa mu je tedanji gerent dr. Krejči prepustil v varstvo mestne ječe in g. Jezovšek je bil mestni ječar skoraj deset let. Pod besedo ječar si človek predstavlja po navadi strogega, osornega, krutega moža, čigar naloga je. da s trdo, neusmiljeno roko kaznuje prestopke pregrehe in zločine. G. Jezovšek ni bil nič podobnega. V občevanju s svoiimi »strankami« malo jedek in skoraj robat, je bil g. Jezovšek v resnici izredno dobrega, čutečega srca Jetniki so s« zmerom prav dobro počutili v njegovi oskrbi, saj je g. Jezovšek imel zmerom vse človeško razumevanje za nezgode in spodrsljaje ki so mu v ječo dovajali goste Zlasti zanemarjenim zavrže nim otrokom, ki jim ie pogosto moral nu-d'ti prenočišče je bil pravi skrbni oče. S svoiimi jetniki je zmerom humano ravnal nikdar ni bilo zoper njegovo poslovanje nikakih pritožb Se več: njegovi jetniki so ga zmerom ohranili v toplem, prijaznem hvaležnem spominu. Prav tako pa ie vsem. ki so morali kdaj uživati gostoljubnost naše mestne ječe, ostala v lepem spominu Jezovškova gospa. znal potrebo razorožitve ia izjavil, da Jugoslavija sprejema angleški načrt kot temelj za nadaljuje razgovore, odklanja pa Mussolinijev načrt in Macdonaldov govor o reviziji mirovnih pogodb v britanskem parlamentu. Jevtič govori jezik časti in zdravega razuma. Jugoslavija si ne želi direktorija, ki bi diktiral svoje sklepe glede revizije mirovnih pogodb. Jugoslavija ima prav. V Jevtičevem govoru vidim potrdilo jugoslovenskega stališča in najboljši resume o današnjem splošnem položaju. Varajo se tisti, ki mislijo, da bodo na poziv velesil male države pristale na to, da žrtvujejo katere svoie pokrajine. Tak postopek bi privedel k vojni. Pripomniti ie treba, da je po Jevtičevem govoru ves jugoslovenski senat manifestiral za Francijo. To si razlagam kot Doziv naši državi, naj ne zapusti svojih zvestih zaveznikov iz svetovne vojne iti po vojni. Svoj članek zaključuje Herriot z besedami: Ne smemo sprejeti besedila, ki je nesprejemljivo v sedanji obliki. Zato tudi ne smemo iti v diktaturo četvorice,. ki bi bila usodna za Društvo narodov in ki bi bila v absolutnem nasprotju z našimi interesi. Pomirljiv glas iz Anglije London, 2. aprila. AA. »Manchester Guardian« je objavil članek o rimskem paktu in izrazil zadovoljstvo, da dosedanji revizijski načrti ne predvidevajo nikake revizije pogodb izven okvirja Društva narodov. Premagati je treba še velikanske težave, pravi list na koncu, toda šele tedaj, ko se bo ozračje razčistilo in bodo predlogi postali jasnejši, se bo videlo, da so revizionisti manj složni in manj nevarni, kakor mislijo njihovi nasprotniki. na to priključitev. Interesi Francije in Italije so v neodvisni Avstriji. Posredovanje Amerike Washington, 1. aprila, g. Namestnik ameriške-ga državnega tajnika Philipp je imel danes brezžičen razgovor z ameriškim poslanikom v Berlinu Gordonom o proti-židovskem bojkotu v Nemčiji. Podrobnosti razgovora niso znane, v političnih krogih pa domnevajo, da sa ameriška vlada prizadeva, da bi dosegla ustavitev bojkota. Zato se pričakuje, da bo nemška vlada podala v tej zadevi odločilno izjavo. Umor v ječi Kiel, 1. aprila g. Sin nekega trgovca Schumma, č;gar trgovino so zastražili in preiskab narodno-eoaialistični napadalni oddelki, je odda! na te straže več strelov. Narodni socialisti so ga aretrali in prepeljali v polioijfski zapor. Sedaj poročajo uradno, da je bil mladi Sehumm v zaporu ustreljen. Kmalu po njegovi aretaciji je namreč prišlo na policijsko predsediništvo nekaj civilnih oseb, ki so zahtevale dostop v Schummovo celico. Ko so jih spust?!i v celico, 6 s streli iz revolverja usmrtili Schumma. Obmejni incident v Posaarju Saarbriicken, 1. aprila. AA. Dne 29. marca sta v Posarju prekoračila dva nemška policiijska stražnika meio. Z njima ie bil tudi znani narodni socialist baron Beule-witz. Hoteli so s pomočjo posarskega orožnika aretirati nekega političnega begunca, toda orožnik je s pomočjo tamkajšnjih prebivalcev pri&SHl Nemce, da so se morali vrniti čez meio. ne da bi bili kaj opravili. O dogodku so obvestili vladno komisijo za Posa-rje, ki bo izvršila natančno preiskavo Vsem jetnikom, zlasti pa jetnicam in otrokom je zmerom izkazovala vso plemenitost V ječo so pogosto prihajali ljudje v največji bedi, ženske in otroci brez najpotrebnejše obleke in brez vsega in gospa Jezovškova je zmerom cdprtih rok dajala od vsega kar ie premogla. In kadar je izpraznila svoje police, je šla za jetnike prosit drugam Bila je žena, ki je videla mnogo bede v svojem življenju in je za vsakogar, ki je bil potreben pomoči, zmerom imela odprto srce. Služba mestnega ječarja je naporna služba, zlasti še v teh letih, ko se je zavoljo krize znatno poveča! zlasti promet tistih ljudi, ki so jih gospodarske stiske vrgle iz tirov. V času svoje ječarske službe jc g. Jezovšek odpravil 8452 odgnancev — to se pravi 8452 strtih, izgubljenih usod. Zdaj je odložil svoje težko delo, da ga bo nadaljeval mlajši, močnejši Za novega mestnega ječarja je imenovan njegov sin Josip. G. Jezovšek odpotuje z gospo v Šmarje pri Jelšah, kjer bosta prebila leta pokoja. Jetniki, ki so kdaj šli'skozi mestno ječo, občinstvo in predstojniki ju bodo ohranili v najlepšem spominu Srebrni jubilej Gospodarskega naprednega in izobraževalnega društva za dvorski okraj V soboto zvečer se je t veliki dvorani Kazine vršila prisrčna proslava 25 letnice Gospodarskega naprednega in izobraževalnega društva za dvorski okraj Srebrni jubilej tega marljivega društva je privabil odlične predstavnike naše javnosti Družabnega večera so se med drugimi udeležili podban g. dr. Pirkmajer, župan g. dr. Puc 9 soprogo, senator g. Rožič, poslanec g. Pustoslemšek, predsednik velesejma g. Bonač, predsednik NSZ g. Juvan, zastopnik banske uprave banski načelnik g. Ra- pe, g. dr. Lah in dr. Pavel Kari in za Vod- j nikovo družbo, ga Anči Kramerjeva, soproga ministra, in drugi. Kmalu po 21. se je razvila neprisiljena družabna zabava ob zvokih orkestra Ode-ona in domačega tamburškega društva. Medtem pa je povzel besedo predsednik društva direktor g. Reisner, ki je v daljšem zanosnem govoru podal historiat društvenega delovanja poudarjajoč, da je bilo društvo ustanovljeno v najhujših časih. Maribor, 2. aprila. Današnja nedelja Je prinesla v Maribor ob lepem pomladnem vremenu, ki ga je samo delno izkušalo motiti dopoldne nekaj deževnih kapelj, veliko živahnost in velemestno vrvenje. Glavna zasluga na tem izrednem vrvenju gre predvsem športnim prireditvam in veliki sokolski tomboli. Športniki so prispeli v Maribor po večini že včeraj popoldne in zvečer. Danes je športnikom sledilo na novi športni prostor SK železničarja mnogo občinstva iz mesta in okolice, delno tudi iz drugih krajev na-Se Ln pa sosedne savske banovine. Policijska kronika včerajšnjega dne in današnje nedelje je bila precej pestra. Posestnici Ivani Cvila-kovi na Gosposvetski cesti so neznanci razbili ponoči ograjo pred njeno hišo in jo znatno poškodovali. Tesarju Francu Vr-hovcu je izginilo s hodnika Sirčeve gostilne na Koroški cesti kolo znamke >Ankeri. Na nekem gostilniškem vrtu v Tattenba-ehovi ulici je neznanec brez povoda napadel slikarskega pomočnika Miroslava Ure-njaka an ga z več udarci nevarno poškodoval. Brez predpisane luči in zvonca je pridrvel snoči po Gaje vi ulici na Koroško cesto 221etni pleskarski pomočnik Ivan L. in podrl na tla 91etno Zoro Gamzejevo, ki jo je hudo poškodoval na prsih in na desni nogi, tako da je morala iskati pomoči pri zdravniku. Prebivalstvo severnega dela mesta je razburila snoči okoli 20. izredno močna detonacija t «neri od novega parka. Policija, ki je odhitela tja, je našla na tako zvanem Rožnem hribčku ostanke večje lepenke, ki jo je nekdo namenoma zažgal. Očividno je hotel s tem koga prestrašiti. Tudi reševalna postaja je bila precej zaposlena. Ofcnog 19. je bil poklican reševalni avto pred Veliko kavarno, kjer je zaradi hudega božjastnega napada obležaJ mestni delavec Avgust Nipič. Ko je nesrečniku odleglo, je na lastno zahtevo nadaljeval pot proti domu. Komaj pa je prekoračil državni most in prišel na Kralja Petra trg. se je ponovil še hujši božjastni napad. Nipič je obležal v tako hudih krčih, da so ga trije krepki moški s težavo obvladali. Z reševalnim avtom &o ga nato prepeljali v boJnišnico. Prvo pomoč pa so na reševalni ambulanti nudili 421etnemu monterju Ivanu Schwabln iz Splavarske ulice, ki se je bil med delom nevarno poškodoval na desnici. 331etna Angela Punčuhova iz Studencev je pred državnim mostom padla s kolesa in se poškodovala na glavi. V bolnišnico so pripeljali tudi l€letno učenko Ju-li.jano Cretnikovo iz Frama, ki je včeraj dopoldne padla in si zlomila levo nogo Nevarne poškodbe z nožem LJubljana, 2. aipriia. Nocoj se je spd v neki gostilni v Vevčah z nekim Dalmatmcem 321 etm Bernard Smrekar, stanujoč v Dobruniah. Dahnati-nec je zgrabil nož in prizadejal Srnrekarju bude rane v prša in na roko. Nevarno ranjenega delavca, ki je iz«ubii mnogo krvi, je prepeljala reševalna postaja v ljubljansko bolnišnico. Nevidna fronta vohunov v filmu Ljubljana, 2. aprila. Elitni kino Matica vrti že nekaj dni neredno napet film »Špijonka E 3«, ki nam v krepkih potezah pokaže, s kako rafini-ranostjo in spretnostjo se je med vojno vse križem vršila spionaža. Glavne vloge imajo Trude von Molo, Carl Ludvrig Diehl in AIexa Engstrom. Film je vešče režiral Richard Eichberg, ki mu gre vse priznanje, da je nelahko snov spravil z dobrimi igralci v lepo skladnost Kakor je dosedanji obisk pokazal je film vzbudil med ljubljanskim občinstvom veliko zanimanje. Vsebina filma se giblje v davnem okrog mlade gojenke nekega hamburškega pen-zionata Elene Langejeve (Trude von Molo), ki pobegne iz penzionata in dobi službo v neki berlinski trgovini z muzikalija-mi. Tedaj ji usoda naprti velike pustolovščine. Šef ji je izročil dragocene gosli, da jih ponese v Kodanj. Tam izve, da je v goslih nehote prenesla v tujino važne vojaške listine. Prisilijo jo. da bi špioni-rala proti lastni domovini. Pa se znajde z vohunom Erikom Larsenom in oba skleneta svoji domovini pomagati. Lotila sta se nevarnega posla, bila sta v Londonu in načrti so se jima posrečili. Pri blaznem begu v avtomobilu pridrvita na morsko obal, kjer ju čaka podmornica. Toda zmagoslavje okameni na Larsenovem obrazu: Elen je mrtva. Položili so jo v podmornico, da jo prepelje v domovino. Posebno napete so scene obstreljevanja na morju in metanje bomb na mesto. Res svojevrsten film, ki mora med občinstvom vzbuditi zanimanje, saj si sicer ne moremo lahko predstavljati, s kakšnimi mrtnimi nevarnostmi je bil združen vohunski posel. Žrtev hudih časov Liubliana, 2. aprila. Davi se je odigrala na Stožcah pri Jezici tragedija, katere glavni vzrok je v današnji hudi gospodarski stiski. 461etni Fran« Cemažar. postrešček v LjuMjani in hišni posestnik iz Male vasi. Je davi ob do! 7. odšel z doma, a kakšne pol ure nato ga ie našel na Stožcah obešenega na hrast« Franc Ramovš s Stožc. Na kraj tragedije so prihiteli še drugi in hitro odvezali nesrečnika . Pa je bilo vse prizadevanje zaman, ker je bil Cemažar že mrtev. j v dobi preganjanj Slovencev po avstrijskih obiastvih Zahvalil se je vsem za lepo udeležbo ter zaključil govor z željo, da bi društvo tudi v bodoče tako lepo in še lepie procvitalo. Za njim je govoril nnrodni poslanec g. Rasto Pustosjemšek, nato pa direktor g. Jug. ki sta oba nagla-šala važnost društvenega delovanja in njegove uspehe Družabni večer je pokazal krepko aT.rmacijo napredne in jugoslo-venske misli v dvorskem okraju. pod kolenom, in 2Sletnega žolewrvari!ca Josipa Zavaznika, ki si je zlomil levo pod-lehtnico. V Topolski ulici v Studencih umrl danes v 61. letu starosti splošno znani m ugleo-ni carinski posrednik g. Josip Jaklič. Pogreb bo v torek ob 16.30. Bodi mu blag spomin! Snoči je imelo v kavarniški dvorani hotela >Orek svoj občni zbor Združenje mariborskih trgovcev pod vodstvom predsednika g. Vilka W e i x 1 a. Po pozeravu vseh navzočaih je predsednik podal izčrpno poročilo o hudem položaju in borbah mariborsKih trgovcev v preteklem letu. Zaradi pomanjkanja denarja in poslabšane kupne moči spričo nizkih cen poljskim pridelkom je nastala huda stagnacija 7 trgovini in industriji. Predsednik je podrobno navajal vse vzroke krize, ki posebno pritiska mariborske trgovce, kar dokazuje dejstvo, da je bilo lani pri mariborskem sodišču prijavljenih 30 konkuraov in 100 prisilmh poravnav D-ii-na opora v teh dnevih je bila našim trgovcem njihova T*zoma trgovska organizacija, ki je posredovala, kjerkoli se je pokazala potreba. Da to delo ni bilo lahko, je seveda razumljivo Razvila se je daljša debata, nato pa je bilo poročilo predsednika soglasno odobreno. Tudi lepo sestavljeno tajniško in blagajniško poročilo g. Zidan-š le a je bilo predmet obširne razprave ter sta bili obe poročili odobreni obenem s proračunom za tekoče poslovno leto Sledilo je več tehtnih predlogov upravnega, odbora, glede katerih so bile vsest.ra.n-sko upoštevane želje članstva in je občLi zbor naposled sprejel, da bo združenje odslej po) Albin Čeh z Betnavske 'ceste. Kakor se dowiava, ie bila vzrok obupnemu koraku denarna stiska. Pokojnik je nekemu prijatelju podpisal menico za 1065 Din. Včeraj ie menica zapadla in Mestna hranilnica ljubljanska ie Cemažarja terjala za p!ači>!o. Poleg tega je dobil pokojnik poziv davčne uprave, ki ga je terjala za vsoto 1042 Din. Očividno ga i& dvojno terjanje pognalo v obup. Pokojni Cemažar je b3 vdovec in zapušča štiri nepreskrbljene hčerke. Tragična smrt žrtve gospodarske stiske je vzbudila med prebivalstvom Male vasi in okolice splošno sočuvstvovanie. Pogreb urednika Fr. Sctiauerja Mar en bor g, 2. aprila. Popoldne ob 4. sc jc ob veliki udeležbi domačinov rn zunanjih udeležencev vršil pogreb pokojnega glavnega urednika ®Ci|i|.i.er Zeitung« Franca Sdhauerja. Ob odprtem grobu so govorili pastor Baron, za kočevske rojake g. K5-nigmann, dr. Rieb! iz Celja, dT. Miihleisen za švabsko-nemško kulturno zvezo in urednik g. Tone Zobec za Ju go slov en sko novinarsko udružertie. Objave Nocojšnji koncert Glasbene Marice ljubljanske. Opozarjamo vse posetnike nocojšnjega koncerta, da se začne koncert točno cb 20. Prosimo, da občinstvo že prej zasede svoja mesta v koncertni dvorani. Izvajala se bo Beethovnova Missa solemnis s .listi Zlat Gjungjenčevo, Golobovo Franjo. Gostičem Jožetom in Betettom Julijem ter pevskim zborom Glasbene Matice in pomnoženim opernim orkestrom Dirigent ravnatelj g. Mirko Polič Sedežev v prednjih vrstah je še nekaj na razpolago, dovolj pa je še stojišč v dvorani in na balkonu. Stojišča so po 10 in 6 Din. Prav posebno še opozarjamo na programno knjižico, v kateri je tiskano besedilo svete maše in kratek uvod v lažje razumevanje dela samega. Opozarjamo, da ne bo oddaje po radiu Vstopnice se dobe v teku dneva v Matični knjigami na Kongresnem trgu. od pol 20. ure dalje pa v veži pred dvorano Uniona. Kdor hoče zdrav in svež ostati naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčlce. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočiio. da radi pijejo »Franz Jo-sefovo« vodo zlasti bolniki na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica dobi v vseh lekarnah, drogerp->v ^ ^serijskih trgovinah. Francija proti Mussolinijevemu načrtu Francoska vlada je že sestavila svoje protipredloge — Sodelovanje štirih ve!esil se mora razvijati v prid vse Evrope in ne samo nekaterih držav Iz mariborske kronike Reforma smrtne kazni v Nemcji Zločini zoper javno varnost se bodo kaznovali na velalih Zbor gradbenih In progovnlh železničarjev Uobljana, 2. a/prBa. Daae« dopcidne se je v dvorani okrožnega itraua na Miklošičevi cesti vrši} redni občni zbor odseka progov-n^ga in gradbenega osobja UJNZJ5 (L.'Jiruženia jugoslovanskih nacijonakiih železničarjev ia brodarjev). Ob5ni 7bor je br] prav dobro obiskan, dvorana je brla zased eaa do zadnjega ko-t-čka in poleg ljrobijanskrh železničarjev se ga ie tkleležHo tudi razvesetovo število gradbenih in progovnih delavcev nameščencev s proge. Občni zbor je otvorH'm vodil podpredsednik odseka g. Juh, ki je v svo-K ."»otvoritvenem govoru y živih obrisih oorta! ne prav vascli pobožaj pro-govnega m gradbenega osebja, zlasti delavstvo. Tajmk odseka g. Požgaj je v' svojem jx>ročihi posebej navajal, ko-Pko razočaranj sta ti dve stroki doživel v preteklem letel. Najhuje prizadeti so trsti delavci, k* so jih skoro redno po 6 do 8 dni v mesecu posijali na brezolačne dopuste. Organizacna si je prizadevala, kolikor si je mogla, da je s pod»porami. intervencijami in nasveti la.sa4a njihovo bedo. Službeni pravilniki, ki so stopSi v vezavo to leto, ne i' odseka. Ta program zahteva med drugim. naj se progovni delavci zaposlujejo poslej vse delovne dni v meseou; naj se dolžna razaika (90 %) delavcem nemudoma izplača; naj se nastavi vse gradbeno osebje, ki vrši sl-užbo na sistematiziranem mestu pri krajevnih skladiščih in sekcijah; naj se znižajo prispevki za penzijo delavcev; naj se ukine kolikovanje prošenj za dopuste; naj se odpravijo objave za režijsko vožnjo z brzimi vlaki; naj se mesto Maribor uvrsti v prvi draginjski razred; naj se delavska ssužbena doba zniža na trideset let; eksekutivnemu osebju progovne službe naj se priznajo ugodnosti aksekutivnih uslužbencev (petindvajset službenih let); zemljišča ob železnici naj se oddajo v najem samo železničarjem; penzija naj se prične izplačevati takoi po upokojitvi; upokojencem naj se vrne pravica do neomejene režijske vožnje. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik Juh, podpredsednik Kavšek, tajnika Kuret in Požgaj, blagajnika Ma-kuc in Zaje ki devet odbornikov. Pri slučajnostih se je razvila prav živahna debata o položaju gradbenih in progovnhi uslužbencev, med katero so številni delegati opozorili na ra.zne težave, s katerimi se morajo ubijati uslužbenci po posameznih krajih in po posameznih službah. Novemu odboru je občni zbor naložil, da za vse splošne m za vse posamezne primere intervenira na odločujočih mestih. Zanimivo predavanje o državnem socializmu Ljubljana, 2. apriia. Snooi > r ek >Soee< s prav zanimivim spore-profesor g. dr. Bolim, naž ugodni strokovnjak v trgovinskih vodah iu pri-J uh-Ijen Predavatelj, je govorii o Siino za-u rnivi in aktualni snovi, o vprašanju državnega socializma. V imonu društva je predavatelja s toplimi besedami pozdravil predsednik prireditvenega odseka g. Sfili-gijj, ki je naglasil, da prihaja dr. Bohm že o« setič med Sočane, ki so zmerom z veli-k m zanimanjem poelušali njegova izvajali; a, kar je tudi to pot dokazal razveseljivo številen obisk. V obširnem govoru j« profesor dr. Bohm iih izredno poljuben, povsem razumljiv na-čia razlagal poglavja iz narodnega gospodarstva in sociologije. Vprašanje državnega. socializma je v tesni zvezi z vsemi so-< alnimi vprašanji, ki že nad sto let pretresajo družbo in ki danes tako rekoč obvladujejo svet in slavijo zmagoslavne orgije v raznih oblikah in poti raznimi imeni. tako kot boljševizem v Rusiji ali pa kr*t fašizcan v Italiji. Je to fden sooialn-o-rciormaitorskih pojavov, ki jiih svet pozna že o ! nekdaj, ki pa v modernem času nastopajo z vse silnejšimi zamahi, kakor vele-tok, ki grozi podresti vse nasipe. V teku r.rodovine so s« zmerom javljali številni jjzkusi, predrugsačiti, izboljšati družbo s-iimo zato. ker gospodarstvo nikdar ni r: -tre zalo idealom. In idealom gospodarstvo nikii&r ni ustrezalo samo zato, ker je člo-■>jk v pvojfih nagonih »!ab. že veliki social-irtopist Tomaž Morus je sanjal o bodo-fi-m družabnem raju tako. da si je zami-š ia.1 tudi jetnišnice v njo,m, samo da oi jet-riki po teh jetnišnicah ječali, namesto v ž-leznih. v zlatih okovih. Sicer pozna, svetovna zgodovina tudi posamezne zlate dote, dobe gospodarskega proč vita in blagostanja, vendar pa. je vsaka sitran zgodovine T opisan a predvsem z bedo, nesrečo in obupom. In kakor beremo na vsaki stran! zsodovine o bedi, beremo tudi povsod o poizkusih posameznikov in skupin, da bi ali z revolucijo ali z nasiljem preustrojili družbo. V obširnih, izredno zanimivih izvajanjih je predavatelj orisal nastop velikih tehničnih preobratov v osemnajstem stoletju, nastop stroja in borbo liberalne ideje, ki je terjala svobodno trgovino proti geslom merkantilizma, ki je zahteval, naj država sama ureja in upravlja vse narodno gospodarstvo. Liberalizem je zmagal, država je po znani frazi vršila samo službo nočnega čuvaja, toda brezmejna svoboda trga je pomenila zgolj svobodo za fabrikante, bankirje, veletrgovce. Široke množice pa eo trpele še večjo bedo in ta beda jih je naposled prisilila, da »o pozvali državo, naj spet vzame vajeti gospodarstva v svoje roke. Problemi o ureditvi gospodarstva in o preureditvi družbe so hudi problemi; poizkusi v tej smeri se vršijo že nad sto let in vendar ni upanja, da bomo našli končno rešitev. Veliki prevrat v Rusiji je reform artor i č na stremljenja po vsem svetu oživil. Misel državnega socializma, katere oče je stari francoski socialist Louis Blanc in za njim Ferdinand Lassalle, ki je prvi nastopil z direktnim državnim socialističnim programom, je v zadnjem času izredno mnogo pridobila na veljavi. V Rusiji se je ta ideja pToobličila v državni kapitalizem, v Italiji je dobila povsem drugačno formo, drugod pa se je razvila v državni intervencionalizem, to je v načelo, naj država neposredno posega v uravnavanje gospodarstva Svoja velezanimiva in poučna izvajanja, ki jih povzemamo tu samo v bežnem izvlečku, je predavatelj zaključil z malo skeptično devizo, da je iz vsega tega iskanja za človeka en &am izhod: bodimo v teoriji liberalni, v praksi avtarkisti. Poslušalci eo predavatelja nagraditi s prav toplim aplavzom. V iskrenih besedah se mu je še posebej zahvalil g. Urbančič. Po kratkem nagovoru g. Sfiligoja se je razvila prijetna domača zabava, v katero so mnogo židane volje prilili pevci zbora Krakovo-Trnovo s svojo pesmijo ••Sloga" je podala obračun svojega uspešsiega dela Ljubljana, 2. aprila. D^nes dopoldne se je vršil v društvenih prostorih v Ljubitianskem dvoru redna občni zbor Narodnega želez-ničarskega glasbenega društva »Sloge« l»obro obiskano zborovanje je otvoril predsednik g. inž. Fran Zelenko. Iz poročil društvenih funkcionarjev je bilo razvidno intenzivno delovanje društva v zadnjem poslovnem letu. Društvo ima že šesto leto svojo glasbeno šolo, v kateri poučujejo strokovni učitelji. Namen ustanoviteljev šole je bi«, da se omogoči najširšim krogom železničarskega stanu glasbena na-obrazba. Za minimalno ukovino mesečnih 40 Din dobe gojenci strokovni pouk v vseh instrumentalnih m vokalnih panogah glasbe. Šolsko leto 1931.-32. ie končalo 207 gojencev, letos obisku i e šolo 239 gojencev. Nastavljenih je 14 učnih moči, od teh 4 za klavir in 5 za gosli. Pevski in orkestralni odsek sta priredila v decembru dva večja koncerta, in sicer v Unionu in cerkvi sv. Petra. Izvaian ie bil Bachov božični oratorij za soli, zbor in orkester. Od manjših nastopov zbora je omeniti pevsko tekmo zborov Hubadove župe. v marcu 1. 1932. radijski nastop s Handlovim oratorijem »Samsonom«, sodelovanje na Aljaževem večeru itd. Pri pevskem zboru je včlanjenih 100 pevcev in pevk, pri orkestru 40 godbenikov. Godbe ni odsek šteje 53 članov godbe na pihala in 16 godbenikov jazz-banda. Odlično je odsek sodeloval pri raznih manifestacijah, narodnih prireditvah. sprejemih in prirejal promenad-ne koncerte Prireditveni odsek je aranžira1! šest društvenih prireditev, med njimi 2 komorna večera. Dramski odsek. Benjamin med odse-Ici, je bil ustanovljen v jeseni minulega teta. Z veliko ljubeznijo in požrtvo- valnostjo se je lotil svoje naloge in je v tako kratkem času dosedaj uprizoril 4 dramske predstave. Tudi podružnici društva na Jeseni- | cah in v Novem mestu se povoijno razvijata in napredujeta. Društvo je imelo v letu 1932. Din 179.310 dohodkov in prav toliko izdatkov. Koncerti so do ne sli 53.533 Din, šola 81.363 Din, podpor pa je bilo naklonjenih društvu za 15273 Din, tu sicer s strani železničarskih gospodarskih ustanov. Pri teh pa je omeniti, da so izdatki za šolo in koncerte prekoračili dohodke iz istih naslovov za okrog 16.000 Din. Društvo ima lepo premoženje, ki je naloženo skoro izključno v arhivu in inventarju. Posebno pozornost je zboudik) med zboTovalci poročilo zborovodje in predsednika šolskega odseka in duše »Slo-ginega« dela vobče g. Svetela, ki je v kratkem orisal delovanje in požrtvovalnost zbora in njegovo neomejno voljo, povzpefci se na glasbenem polju čim više. Delo zbora ni lahko in bila je v minile m letu stavljena nanj morda prehuda naloga. Toda napori niso bili zaman in poročevalec je ponosen, da načekije takemu zboru. Nadeja se. doseči z njim še mnogo uspehov. V dosego tega naj pomagata ljubezen do umetnosti in složno delo. Z ustanovitvijo društvene glasbene šoie se ni in se ne namerava konkurirati z drugimi glasbenimi zavodi. Njeno ustanovitev sta narekovali upravičenost in potreba. Lahko trdimo, da bi večina gojencev nikdar ne uživala glasbenega pouka, ako ne bi bik »Sloga« spoznala hudih prilik železničar-skega stanu in pa z ustanovitvijo lastne šole in primerno ukovino dala prav vsakemu železničarja! priliko, da izobrazi svojo deco tudi v umetnosti glasbe. Zastopetik Hubadove župe gosp. dr. Svigelj je toplo pozdravil zborovanje, čestital društvu na doseienih uspehih in izrazil prepričanje, da bo »Sloga« ob svoji desetletnici, ki jo bo praznovala drugo leio, lahko pokazala s ponosom na sadove svojega smotrnega i« požrtvovalnega dela na polju glasbene umetnosti. Odobraval je pravilno stalnšče društva, da goji zfosii blago donečo in plemenito klasično glasbo. Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor s predsednikom g. inž. Zc-'lenkom aa čelu.__ Kaj bi tožil le o krizi, glavo kvišku, saj si mož! Sedi h Slasssicevi mizi isi vesel kot nekdaj boš! SbTO železniškega direktorja g inž. Klodiča Ljubljana, 2. aprila. V soboto zvečer je ad hoc iabrani odbor zastopnikov v&eh strok in kategorij pc treba aa STvreOT-oiiiv«. nceo»j nagio »e menjajoče vreaie, dasi morda vse za tak preolaot zna&fo« blagoiaAi ne bedo dosegle naših krajev. P¥RAMTDO\-tablete so samo pristne, če imajo na zavitkih Baverjev križ. Zdravniki celega sveta priznavajo dober učinek Pyramidon tablet pri glavobolu in migreni. Zborovanje grafičnega delavstva LjiMfana, Z aprik. I>amM dopokine je zborovalo ljubljansko grafitno dalavstvo. Zbor, ki se »e r Kazini, je bil zek> dobro cbi.-?kan: aaj je čianvtvo prostorno dvorano docela napolnilo. Po ot vri t vi zborovanja po predsedniku ljubljanske podružnice g. Dragotinu je podal obširno in izčrpno poročilo o seji czntralne uprave vrstične organizacije, ki se je vršila preteki* ree bila z veliko večino sprejeta resolucija, v kateri »e rs- V. z.: ..JUGEFA" k. i. Zajret. Gsje.a 52. Odi« 1« r?;»*tr. pod S. bc. 1031 si 13. I. 193$. giaia zaupanje č!r.n°tva dosedanjim odborom ter se jim tudi noroč-a. di izkušajo na miren način likvidirati spor s centraio. Zborovanje, kateremu so prisostvoval« ta-di delegati peverjemšrev iz vse dravske banovino, je tr»3«k> ce^r 4 in pol r«-e. Stavbisisko delavstvo za svoje pravke Ljubljana, 2. aprila. Za danes dopoldne je sklicala Naiodno strokovna zveza javen shod stavbinskih delavcev, tesarjev in zidarjev v dvorano Delavske zbornice. Zborovanje je bilo lepo obiskano; bila je prava manifestacija naprednega delavstva, ki je prišlo, da brani svoje pravice. Zborovanju je predsedoval predsednik g. Simon Galjot, ki je podal besedo tajniku NSZ g. Kravosu. V skoro poldrugournem govoru je. g. K r a v o s orisal težavni položaj, v katerem se nahaja danes stavbmsko delavstvo. Z vsakim dnem se znižujejo pia-če zidarjem in delavcem. Glavni vzrok temu je nelojalna konkurenca med stavbin-skimi podjetji, ki pri licitacijah prevzemajo delo po tako nizkih cenah, da pri tem ne morejo ničesar zaslužiti. Naravno je, da podjetja potem izkušajo izgubo kriti pri delavskih piačah, ki jih sistematično znižujejo. Govornilt je navedel tudi konkreten primer nekega javnega dela, za katero so bile povprečne ponudbe 150.000 Din, neki podjetnik je pa ponudil 75.000 Din, čeprav dobro ve, da tega dela za ta denar ne moie normalno izvršiti. Na škodo delavskih žepov pač! Tudi nekateri delodajalci postopajo z delavci zelo nehumano in se ne ozirajo na določbe obrtnega zakona, ki striktno določa, da gre stavbinskemu delavcu 14-dnevna odpoved. Izvajanja g. Kravosa je zbrano delavstvo opetovano prekinilo s ploskanjem. Na zboru je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: ^Gradbeno delavstvo, zbrano na javnem zborovanju Zveze zidarjev, tesarjev in gradbenih delavcev, ki je včlanjeno v Narodni strokovni zvezi, s strahom opaža slabšanje delovnih razmer v gradbeni stroki. Gradbeni podjetniki z vsakim dnem znižujejo mezde in plačujejo danes zidarje že po 4 Din na uro, delavce pa po 2, 2.25 in 2.50 Din na uro. Tudi opažajo, da kličejo podjetniki v delo delavce drugih banovin in jih zaposlujejo za vsako ceno, medtem ko ostanejo domačini brez vsakega zaslužka in se morajo zatekati na domačo občino po brezposelno podporo. Tudi opažajo, da se na stavbah dela preko zakonito določenega delovnega časa v času, ko je na tisoče gradbenih delavcev brez vsakega zaposlenja. Opažajo dalje, da je vedno večji dotok Jelavcev iz kmečkih občin in so med njimi tudi taki, ki bi se lahko preživeli na domačiji s kmet-skim delom, prihajajo pa v mesto in odjedajo kruh p°k!icnomu delavcu. Gradbeno delavstvo jc prepuščeno samo sebi, ker je odjavnih dajatev za piirner brezposelnosti izvzeto in mu je treba zato nuditi največje zaščite Gradbeno delavstvo w»J)tevn glede na te ugotovitve: 1. Da se z zakonom določi minimalna mezda za delavstvo gradbene stroke. Pri tem je upoštevati, da je gradbena stroka sezonska in da mora gradbeni delavec v sezoni zaslužiti za celo leto. sicer mu je treba za-jamčiti za izvensezenski čas javno pomoč. Od sedanjega zaslužka si za izvensezonski čas noben delavec ne mote ničesar prište-diti in je izpostavljen najhujšemu stradanju. 2. Na teritoriju dravske banovine je za-braniti zaposlitev stavbinskih delavcev Iz drugih banovin vsaj dotlej, da preneha brezposelnost domačih delavcev. Tako omejitev poznajo tudi druge banovine. Dotok Kmečkih delavcev naj sc regulira in začasno sploh omeji. Gradbeni podjetniki naj bi bili dolžni zaposliti predvsem poklicne delavce in zavrniti take, ki imajo doma posestvo ali so kmečki delavci. 3. Za vsa dela. ki jih oddaja banovina ali posamezne občine, je staviti pogoj, da morajo biti pri takih delih v prvi vrsti zaposleni domačini onega kraja, kjer se stavbna ali gradbena dela izvršujejo. 4. Za čas trajanja krize v gradbeni stroki je uvesti osemurni delavnik. Vsako prek urno delo in akordno delo je z zakonom nahraniti. Polskavski požigalec požiga! Posvet za razvoj tuiskeg Vremenski pregled Končno smo dobili prvi teden prave pomladi; temperatura še j« povečala že prav krepko in ko smo končno dobili še nekaj dežja, — prvo pomladansko plcho —, je pričelo zeleneti iu brsiteti tako da emo prešli v april žc povsem pomladno pripravljeni. Pred tednom, na oba praznika j« še vedno gospodoval v ozračju tok od vzhoda, burja je bila hladna in neprijazna, posebno Kadar se je skrivalo sonce. Ta zračni toK je prihajal prav iz Rusije; še sreča, da sc je bilo tudi tamkaj že precej ogrelo in da mam znatnejše ohladitve ni mogel povzročiti. V začetku tedna je gospostvo burje, ki je bilo trajalo to pot izredno dolgo, nad osem dni, prenehalo. Zato se moramo zahvaliti spremembi v razporeditvi zi-ačn^a tlaka; velika anticiklona, ki je bila iaieU dotlaj svoje središče precej severno od nas, se je premaknila proti jugovzhodu in jugu, in nas zajela popolnoma. Zato se je sedaj gibanje v ozračju prcccj ustavilo, burja je prenehala, dotok zraka od vzhoda je jen j al ■in zato se je brž segrelo, dasi so ostale seveda noči še vedno razmeroma hladne. Enako jasno in mirno so imeli v prvi polovici tedna malodane v vsej srednji Evropi ter {»osedstvu. zlasti v Franciji. Sedaj se jc mosla sibajt.i tudi at.lan-tska depresija, ki je dotlej brez moči čakala nad oceanom, da se ji naredi prostor za potovanje čez Evropo. Začela se je premi kajti proti vzhodu in sd hitro Kreniti in večati; njen vetrovni sistem je st,opiJ v akcijo in Evropo je pričel preplavljati topel in vlažen zrak od jugozapada, pravi znanilec pomladi. Temperatura je ostala šele sedaj tudi ponoči precej visoka, čez dan pa smo sploh že pričeli z neza^voljnimi premišljevanji, češ, kako pri.ie-ten je vendar zmeren hlad. Do konca tedna je topli jug preplavil že veliko večino Evrope, toda tudi pooblačilo se je po večini in marsikje so dobili dežja, ki se ga seveda sedaj na pomlad nikjer ne branijo. Zima f>e drži sedaj samo še v se-vernovzhodnl Rusiji, ali tamkaj temeljito, zakaj sleherno jutro merijo ae mraza do 20 stopinj, pa tudi še več do —25 stopinj Tudi v Pcvolžju se pomlad 5e ni mogla udomačiti, zakaj temperatura se čez noč znižuje še vodno za nekaj stopinj pod ničlo Barometerska situacija pa je taka, da se mraz iz Rusije sedaj ne more razprostreti proti nam, marveč, da obratno južni *rak naprej Pragersko, 2. aprila. V predzadnji noči je nastal ogenj pri posestniku g. Marčiču na Zgornji Polskavi. To je že 12. žrtev požara v teh kiajih. Bržkone so postala tla na Spodnji Polskavi požigalcu prevroča, da se je prestavil iz Spodnje na Zgornjo Polskavo. Goreti je začelo ob tričetrt na 11. ponoči v gospo, darskem poslopju Na kraj požara so takoj prihiteli gasilci iz Spodnje in Zgornje Foiskave in orožniki s Pragerskega. Gašenje je bilo ze-o težavno, ker v bližini ni zadosti vode. Gospcdar trpi kljub temu, da je bil zavarovan, veliko škodo. Gospodar-siko poslopje je zgorelo do tal. V njem je bilo mnogo sena, slame in stelje. Živino in vozove so komaj rešili. Prebivalstvo Spod. nje in Zgornje Potskave naj gTe v vsakem oziru pragerskim orožnikom na roke, da Čimprej izsledijo zio6in<»keea požieaica. Najdena utopljenka Trbovlje, 2. aprila. V peToh. o železniškem in avtobusnem premetu ter o strokovni vzgoji gostilni-šk nameščencev. Sodba gospodinj je neizpremenliiva, da sta DR OETKERJEV PECILNI PRAŠEK m V ANI LI NOV SLADKOR neprekosljiva. V svrho podrobnega in temeljitega proučevanja vseh tujsko-prometnih vprašanj, ki se tičejo posebej gostilničarske obrti, se je sklenilo ustanoviti v okviru zvezme organizacije samostojen hotelirski odsek, katerega člani bodo predvsem lastniki ali najemniki hotelov, kavarn, restavracij in pen-zionov. Odsek bo polaga! posebno važnost na težavni položaj naših tuj^ko-prometmh zveznih organizacij, brez katerih sil si ni mogoče predstavljati v naši banovini standarda, še manj pa povzdige tuj. prometa. V kolikor so te tujsko-prometne zveze ogrožene zaradi prenizkih subvencij, naj se jim nemudoma nakloni od strani oblasti dovolj sredstev. Le tako bodo mogle vršiti uspešno svoje delo Odsek bo povabil v kratkem vse zadruge zvezne organizacije, da se včlanijo pri tujsko-prometnih zvezah v svojih okoliših s središči v Ljubljani in Mariboru. V bližnji prihodnosti bo sklican sestanek vseh hotelirjev, kavarnar-jev, restavraterjev in lastnikov penzionov, na katerem se bo sklepalo o nadaljnih8 ukrepih. Zveza gostilničarskih zadrug bo s tem brez dvoma storila velik korak k uspešnejšemu gibanju za povzdigo timkcaa prometa. DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Polkovnik Fawcett fe izginil Cele reke črnila in tiskarske barve je prelil svet zaradi izginotja raziskovalca polkovnika Favwcetta, katerega nestanka še vedno ni mogoče pojasniti. Iskale so ga celo ekspedicije — seveda brez uspeha. Na sliki vidimo raziskovalca tik preden je odšel na pot, s katere se ni več vrnil floreči bencin brizga naokoli V Vestfaliji pri Henifersu tedni trčila dva tovorna avtomobila na nekem cesbnun ovinku s taikšno silovitostjo, da sta se dobesedno /a rila d rud v drugega. F o trčenju je naspala /meda. Na mestu ne^ire-če 6e je kmalu zbralo kafoaniti trideset oseb, ki so se trudi e z v^emi silami, da bi ločile vozili. Že se je zdelo, da bo mogoče popravit! posledice trčenja, tedaj pa č^e je nenadoma razpočil kotel za bencin in goreča tekočin« je začela brizgati na vse stran-:. OKle-ka 16 molkih reševalcev se je vnela in ponesrečence so moraJi oddati v bol-niš-n:co, kjer jim blažijo hude opekline. Tudi vsi obrali so bili ramjeni, vendar pa je njih stanje v primeri s prvimi zadovoljivo. Nesreča ameriškega parnika V Seattlu so imeli zaradi majhne poškodbe v popravilu ameriški prekomo-rnik i-Predsednik Macčson« (14.187 t), ki je s 150 potniki bil na potovanju okoli sveta. N ena dom? je na nerazumljiv način vdrlA ogromna masa vode skozi odprtino, ki so io popravljali, v notranjost parnika. ki se je potop'*, pred očmi vseh v pristanišču. Pri tem so utonili 3 možje posadke, potnike pa so utegnili vse rešiti. Materialno Škodo cenijo na četrt milijona dolarjev. Srn in kladivo m čilskem novcu Južnoameriška republika Čile je pred ča-sr«n izdala novec za 20 centov, ki je imel na zadnji strani frp s kladivom Državno vodativo ni imelo namena s tem nikogar izlivati, a kltiutb temu so sc kmalu začeli ■oglašati protesti, k- so povzročili sklep, da se nov«' » tem emblemom odtegne iz prometa. Na novih 20 cenfcskih novcih bo upodobljen venček i z čitake državne h mne. Justifikacija v Pragi V petek dopoldne ro jfustificirali v Pm-g samskega delavca Josefa Ha vitka, ki no ga bili zalotili lani 23. marca pri neki tatvini v Bu-benču. Havlik je skušal pobegniti n je ustrelil svojega za'ezovalca Karla Klimo. Sodišče ga ni hotelo predložiti v pomilostitev in g.a je obsodilo v smrt na vešalih. Letalo angleškega prestolonaslednika Waleški princ si je dal zgraditi letalo, la je v mnogih ozirih tip svoje vrste. Pred vsem je princ zahteval, da mu morajo dati takšen motor, ki ne bo delal absolutno nobenega ropota tako da se bo princ med vožnjo lahko pogovarjal s svojimi gosti. To zahtevo je bilo težko izpolniti, vendar so opremili stroj s toliko pripravami za uVaženje ropota, da ga v resnici ni ako. raj nič slišati. Letalo je precej veliko in ima za 12 oseb prostora. Trup je zgrajen iz štirih plasti, med katerimi je zunanja podobna piutovini, a dos>>u lažja od nje, di-uiga je iz kapo-ka, tretja iz gumija, četrta iz lesa Za primer, da bi letalo zasilno pristalo, so ck.na napravljena tako, da se dado s krepkim sunkom odpreti od znotraj. Razume se, da je letala opremljeno z vsem mogočim komfortom in tudi z najrazličnejšimi rešilnimi pripravami Aeroplani in slani proti kužnim boleznim V Puni v bombay?kem predsedstvu (Indija) so se združili pred kratkim aero-plan, slon in dve pobožni procesiji, da bi odpravili epidemijo koz ki v poslednjem času strašno razsaja v teh krajih. Aero. plan bi moral trositi cvetje nad svetiščem džainske sekte, v katero so bili v ta na men postavili novo sliko neke boginje, slon bi moral korakati v procesiji skozi mesto, a policija je v zadnjem trenutku I prepovedala njegovo sodelovanie. V osta-I lem se je izvršilo vse po programu. In j epidemija razsaja isto tako po programu dalje, ne meneč se niti za cvetje niti za nove podobe niti za molitve vernikov. V enem samem tednu pobere pri-ično 120 oseb in jih spravi na oni svet. a odkar razsaja, jih je pobrala v tem delu Indije že tisoče m tisoče. Požar upepelil italijansko papirnico V papirnici Pfefferberg pri Brixenu je nenadoma izbrubn 1 ogenj, ki je up&peiil objekte do tal. Gasilci so sicer takoj pr sli gacsi.t. a njih trud je hil jamam. Poslopje je pogorelo do temeljev, gmotna škoda nresega pol milijarde lir. Grob neznanega brezposelnega Na pokopališču »Trinity« v New Yorku so te dn- odkrili spomenik neznanemu brezposelnemu Sredi januarja so namreč pobral na Broadwayu moškega, ki se ie od lakote zgrudil tia ulici Imena žrtve gospodarske krize niso mogli ugotoviti, zato so sklenili, da se mr'ič pokoplje p-'d značko »Neznani brezposelni« Neznanca so hoteli polož ti v grob za siromake, čemur pa so se uprli brezposelni Nabrali so v rreh tednih toliko sredstev, da so zdai z ■ rijimi postavili na grobu nezna.ca spome-! nik. Upor v brazilski kaznilnici Iz Ria de Janeira poročajo, da je izbruhnil v kaznilnici rta otoku Porcosu v san-toskem zalivu upor jetn.kov Vodstvo ustanove je moralo pozvati na pomoč vojaštvo, da so ukrotili upornike. Kljub temu se je petna jstorci jetnikov posrečilo pobegniti v čolnu, ki so si ga bih sami s tesala. Prof. Re^ener proučuje stratosfero V gornjem VVinterthuru so te dni opazili dva balončka s padalom, ki <»fa pristala na j streh ondotne tvornice za umetno svilo. Balončka je spustil prof. Regener v Stutt-gartu. Po ugotovitvah sta dosegla balončka višino 25'do 26.000 m. Merine naprave v balončkih so nepoškodovan^ in bodo nedvomno pokazale zanimive izsledke. Novi francoski poslanik na Dunaju Na Dunaj se v krartikem preseii novi po-sanSk francoske republike Gabrijel Pua/uv, dosedanji poslanik Francije v BuJkaješt'. DiipAomat je sin znanega francoskega političnega piisatel'ja m /»godoviarja Renejs Pu«aixa ter je začel diplomatsko kar ero kot tajnik franrr>-ila španitla Dve leti pozneje je opaz i v Zapadni Indiji na nekem parniku žensko, ki je imek) i?to hojo. Predstavil se ji je in jo vprašal, da-li je iz Londona. Ko je to zanikala, j>j je vprašal, ali n ma belo-rjavega špa-niela. Na začudeno pritrd;,o jo ie pobaral, ali ni bila nekoč v Londonu Odgovorila je, da je bila tam pred dvema letoma. V bi ži ni vojaških barak pri Ko i ^hti^bridgeu? — Da Kmalu potem se je Baden-Powell zaročil z mlado damo, kateri je še danes zakonski mož. spričo sedanje japonsko-kiiajske vojne je umevno, da izrabijo Japonci vsako piumnost, da slavijo vojaške Jubileje. Tako so nedavno proslavili v Tokiu 60-letnico gard-nega regimenta japonskega cesarja z velikimi obhodi Splrltlzem In znanost Znani angleški fizik ta spiritiat Oiiver Lodge je učakaA te ami svoj 82. rojstni dan. Navaiic visoki srtarosti dela še vedno z vso vnemo na zadnjih poglavjih biografske knjige, v kateri hoče podati vse svoje dolgoletne izkušnje v zasebnem življenju ta v laboratoriju. S to knjigo hoče mudi presenetiti še pred svojo smirtjo, obenem pa jim je pripravil že majhno posmrtno presenečenje. Na 'ISstek papirja je zapisal kratek stavek, ga zaiprl v zapečaten ovoj, ta ovoj je dal v dirugi zapečaten ovoj, tega v tretjega itd., vse skupaj pa je izročil arhivu lon_ donsfke Society for Psychical Research, da se bo po njegovi smrti cb navzočnosti poljubnega medija in po navodilih, ki so zapisani na posameznih ovojih odiprlo do zadnjega ovoja, še preden bo ta ovoj odprt, bo medij — tako trdi vsaj sir Oiiver Lodtge — uganil učenjakov stavek in sicer točno, o čemer se bodo vsi prepričali, ko ee zflomi zadnji pečat. Lodge hoče s tem dokazati, da mu bo mogoče svojo mi_ sel iz onega sveta sporočiti mediju in da ves sptritizem siploh ni nobena šala. Trudil se je sipk>h v^dno, da bi dal sipi-ritizmu strogo znanstveno podlago in je v zadnjem času postavil celo zelo učeno teorijo, ki naj bi sipiritistične pojave razložila v zvezi z vsemi dognanji moderne znanosti. Pred nekoliko desetletji, pravi Lodge, so smatrali vesoljni eter za nekakšen nič. Danes smo spoznali, da je rezervoar vseh življenjskih sil in vir vse snovi. Sestavljajo ga valovi ogromne frekvence, ki br-zijo skozi vesoljstvo. Na svojih poteh se_ čejo druge skupine valov, pri čemer na- stajajo življenjski procesL Naše s»e ne zadostujejo, da bi ?afcko opazovali to nastajanje življenja v brzini svetlobnega žarka Le nekaterim posebno nadarjenim osebam je dana moč, da lahko stopajo v kon_ tekt z nevidnim svetom pro^eg-a prostora in nam posredujejo sporočila iz etra. Raziskovanja najmanjših delcev materije nas ne more seznaniti pabliže s skrivnostmi življenja, kakor se vsa muzika spremeni v nerazumljiv kaos, če jo razčlenimo, n. pr. s tem, da počasi vrtimo gramofonsko ploščo. Razbitje atomov naim je pokazalo, da sestoje atomi iz še manjših delcev, e'ek-tronov, ki krožijo okrog centralnega jedra. Razbitje jedra in delcev, ki bi nastali iz tega, pa nam še ni uspelo, če bi ueipe_ lo, bi našli zvezo s >četrto dimenzijo«, šele potem bi dobili materialni dokaz, da je Lodgeova teorija pravilna. Z ogromnimi elektTomagneti bi tedaj spreminjali atome v eterske valove. Ce človek umre. nadaljuje Lodge, premine samo njegovo teto, njegova duša, kvintesenca življenja, pa se obrani. Po-vrača se v eter in živi tam dalje, kajti v stvarstvu se nič ne izgubi. Torej ni nema. gc-če, da bi se duša iz etra potem ne javljala »posebno nadarjenim osebam«, ki so pač sposobne zrveze z valovnimi pojavi etra. Takšna je Lodgeva teorija, ki jo hoče podkrepiti še z gori navedenim poskusni po svoji smrti. Počakajroo še tega. Vsekakor pa se da ugotoviti o tej teoriji ?e danes nekaj eksaktnega: dokaza proti njej ne more pc-clati nihče — a res je tudi. da še nihče ni podal stvarnih dokazov zanjo, niti prof. Lodge sam. Okus madeirskega vina Londonski trgovci imajo poseben postopek. s katerim djdo tnadeirskrvi maj v bodoče ne bo več slavil kot praznik. Nov Rembrandt V zasebni galeriji PortWidskega vojvode so te dni odkrili doslej neznan avtoportret slikarja Rembrandta iz 1. 1660. Rembrandt je naslikan v polovični figuri z ru-> meno čepico na glavi in v rdečem telovniku, i Po letnici sodeč, mora biti slika prava i mojstrovina, kajti spada v najuspešnejšo I dobo umetnikovega življenja. Velika tatvina draguljev v Londonu Sin ameriškega usnjarskega kralja Eme-rvja in njegova žena srta bila te dni oJcra-dena v londonskem hotelu »D oreh oster«. Preiskava je dogna.la. da sta postala žrtvi mednarodnih tatov, ki so jima bili sadili iz Pariza v London. Tatovi so vdrli v sobane zakonske dvojice, vlomili v kovčke ;n odnesli dragulje, vredne 14.000 funtov. Med ukradenimi predmeti je niz biserov iz 85 kosov, ki predstavlja sam na sebi vrednost 11.500 funtov. Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost-Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekar-na,h, drogerijah in specerejskih trgovinah. Kuša Zidar: Stari gospod v Parizu To je bilo v času, kx> prinašajo revije takele sestavke in slike: »pomlad v Aleranu« in »anemone v Arosi; samo zato. se ti zdi, da te prevzame divja želja po brezskrbnosti i-n prelesti teh in drugih božjih krajev na zemlji — ti na sediš ob svoji oblini uri v kavarni in veš, da greš kvečjemu še lahko za par dni v hribe. Da. nekega sončnega, vetrnega. brstečega dne v zgodnji pomladi. ki zna biti tako usodna za občutljiva bitja .. še solidne in hvala Bogu neču-stvene ljudi razneži tak* oh govoričijo: »živLjenie je .se-n« in podobno — takrat torej se je dobri. mali. stari gospod odločil, da kar takoi nastooi svoje vsakoletno potovan-ie ven v širni svet. To-pot oa za mesec dni in nikamor dru-gaim ko v Pariz. Nedvomno ie pri te.i odločitvi vplivalo tudi dejstvo, da so prav takrat vrteli F:'- o vseh pomladnih prelepih v tem mestu gorečih želja (sorehid v Bois de Boutogne. po bulvarii-h nrodaiaio viiol'ce. mimoze in tžko). razen tega ima to ime svojevrsten zvok- ki vzb"'is v dojemljivih ljudeh mrzlične predstave o lepoti, pestrosti tn . sakovTCitnili doživetjih — to t.adnje na gobovo ni b;,o v mi-slih do-b. .mu haremu go«oodu. o ne! oe ie v obče mislil na kakšno doživetje, tedaj 1e na tako ob »tratnfh kulturnih spome- nikih« kakor se je sam izražal, zakaj načrt za pariške dni. ki ga je skrbno pripraviti že tedme ynainre; je vseboval na prvem mestu obisk muzejev, gale-rii. opere, umetnostnega Pariza šolo h Stari gospod je bil izobražen in ie bil napravil iz svojega malomeščanskega zavetja že dokaj izletov v mmogolič-nost sveta. Od spominov na te se je potem dalo ži-veti, pa naj je življenje teklo tako al' tako. Življenje starega gospoda pa poteka mirno, enakomerno in v zadovoljstvu, četudi se ne da tajiti, da je zadovoljstvo mogoče le ob njegovi spravljivi naravi in neuklonljivem optimizmu; sicer je to življenje sila skromno. Saj prav ta skromnost mu je omogočala vsakoletni beg iz vsakdanjosti malega mesta in poklica. Kajti s^ari erosP°d ie učitelj jezikov in če se nikdar nd mogel pritoževati o ooman^kanju učencev, ni bil temu vzrok le njegov vešči pouk. temveč v enaki ali še večji meri ni-egova ijudomilost. strpnost in vedna. neizpremeniena vljudnost proti vsakomur. Stari gosDod ie prav bidermaier-sko vljuden in uglaien v svojih kretnjah in komu ne bi to dobro delo v naših dneh. ko je nestrpno in brezobzirno življenje zavrglo vse forme ko«t nepotrebne. ovirajoče ostanke preteklih dob. Zq pozdrav starega p-ospoda vsebuje vse prvine vljudnosti njegovega obče- vanja. Tu ni ničesar odvisno od razpoloženja. ničesar bežnega. 2e od daleč zakrivi ustnice v Hbeznj-ivem nasmešku. s tremi prsti in g>raoio'zno zaokroženim mezincem izredno male roke prime za rob klobuka in odkrije sivolaso glavo v velikem iti globokem k>ku. Potem ti poda v zapestju nekoliko upognjeno roko. ljubko na sne glavo na desno ramo in te jame vpraševati po zdravju. Med razgovorom nato pač nekoliko potoži o krizi in zanleten^sti današnjih časov, toda za tem vselej lahko čutiš čudovito zadovoliuost in ravnovesje preproste, dobre duše. To pa kljub temu. da .ie stari go^P^d videl nekoč boljše čase (kdo izmed nas jih ni, vzdihovanje po njih je takorekoč obvezno). Ko se je torej odločil, da oroti vsem občaiem opravi svoje pofovanie že na pomlad, je odpovedal ure. kuDil vozovnico za tia in nazaj in na dolgo in široko izprašal vest gospodični v potovalni pisarni. Nato je zbral svoje stvari (žene. ki bi opravila to delo zani. stari gowd ni irrH) in se nekega iu'ra z g1obok'm vzd;h'Oim človeka, ki ima vse skrbi in neoriietnosti za seboi. namesti! v oddelku tretjega razreda, pod katerim je na zunanji strani visel napis »Beograd - Pariš«. Vožnia do Pariza ni dala v ničemer slutiti, da se zbira nad glavo starega gospoda črn oblak. Gledal je sprva za- megleno, nato sončno hribovito pokrajino kramljal na svoj ljubeznivi način s sopotniki in spal. Varljive sanje o bližnji bodočnosti so mu privabile na obraz nasmešek blaženosti. Ker je stari gospod pripadal veliki skupnosti ljudi, ki so vedno že pol ure pred odhodom vlaka na kolodvoru, ki so živčno razburjeni pred ciljem in se vselej boje nesreče in zamude, je že dolgo pred Parizom pripravil prtljago in ves nemiren ni mogel stfpeti na sedežu. Ob oknu hodnika je pričakal pariška predmestja, v srcu pričakovanje in ves prežet mladeniške nestrpnosti je n^ kolodvo-u soeš.il proti izhodu, poklical taksi in navedel naslov po znancu mu priporočenega hotela. Razgiban, svetal pariški predpoldan je zajel čute starega gospoda in zdelo se mu je. da vse. prvi pogumni gostje kavarn na prostem v aprilskem soncu, ljudje in bulvarji v hladnih sončnih pramenih. prvo z°leTv° na drevju ob cestah — da prav vse izdihava omamno življenjsko radost. Tako ga .ie zadela nesreča, ko se je videlo življenje nai-boili sončno. Pozorišče pa je bil soliden, meščanski hotel. V njem so staremu gospodu odlkazali sobo v dru^m nadstropju, iz katere se je od^tranih le za trenutek po nujnem opravku. Tn takrat se je zgodilo: okradiM so ga. Kdo je bil tu orož- je v rokah sovražnih sil, je vseeno, sicer pa se ne ve. ker tatu niso dobili. Pa najsi je stari gospod, ki je sprva le stokal božje ime in neusmiljeno iskal po sobii, hriipavo vikal po hodniku, najsi je prihitelo osobje. najsi je prišla policija — neznanec je brez sledu izginil z gospodovo aktovko in vsem njegovim dena.;em. razen drobiža. Staremu gospodu je ostala obleka in vozovnica za povratek, veljavna dva meseca. Tako ije imel vsaj možnost, da se vrne s prvim vlakom, odkoder je bil prišel. Ves zmeden je dobri stari gospod skušal doumeti, kako se je prav z njim -poigrala usoda na tako banalen in smešen način. Kajti ne le. da je njegove od ust prištedene prihranke enega leta užival Bog vedn kdo. ne le. da ga je namesto pohajanja po Parizu čakala enolična vsakdanjost, je še z vseh obrazov ■razbral pod krinko sočutja in obžalovanja le slabo prikrit zasmeh. In ^ko vzbudi čudovito ime Pariz v srcu dobrega, starega gospoda še sedaj bolesten odmev. Vendar pa mu ta in drute .lepriHIke ob zatonu mego-vega življenja n^o uničile ravnovesja in spravljivega gled^n^ na svet. Nasprotno. stari gosiood je imel vselei zadržanje neznan^ki tudi na izgubljenih po^^kah častno vztraia do ko -a. In to bi bilo želeti vsakomur izmed nas. \ Zmaga Primerja v Sarajevu Moštvo Primorja je včeraj v tekmi proti sarajevski Slaviji osvojilo obe točki in zasedlo s 4 točkami sedmo mesto v tabeli — V vodstvu so ostali Hajduk, Jugoslavija in Gra-djanski, „outsiderji" so Concordia, Vojvodina in Slavija (S.) Ljubljana, 2. aprila. Današnja nedelja nam je prinesla V ko)o državnega prvenstva in pet novih rezultatov v ligi. Največje presenečenje — vsaj za območje našega pori saveza — je prva zmaga našega zastopnika, enajstorice Primorja, ki je na igrišču Slavije v Sarajevu dosegel prvo zmago v tej hudi konkurenci in sc je s 4 točkami povzpel z zadnjega na sedmo mesto v tabeli. Kolikor se da povzeti iz kratkega poročila, je našo moštvo '^aigral-o z članom in srcem, kar mu je to pot prineslo zmago celo nad* tehnično boljšim nasprotnikom. Naj bo današnja zmaga enajstorici Primorja nova pobuda, da bi še dalje uspešno zastopala slovenski nogomet v tekmah za najvišji naslov v našem nogometu. Drugo presenečenje dneva je zmaga Ha-ška nad Hajdukom, ki je s tem izgubil prvo tekmo, vendar pa se je zaradi ugodne razlike golov še vedno obdržal na vodilnem mestu. Med vodilna tri moštva s 6 točkami se je z današnjo zmago nad Vojvodino uvrstil tudi zagrebški Gradjanski. med tem ko je moral drugi zastopnik Zagreba pustiti obe točki v Beogradu in zaradi tega padel na 9. mesto. Da je os;eška Slavija dobro moštvo, smo videli že v Ljubljani. Danes je moral njeno dobro formo občutiti beograjski Bask, ki je moral s porazom oditi iz Osijeka. Tudi Bask je s tem porazom izgubil tri me-v tabeli. Po današnjih stfednjo sliko: Hajduk Jugoslavija Gradjanski Slavija O. BSK Hašk Primorje Bask Concordia Vojvodina Slavija S. tekmah kaže tabela na- 4 3 0 1 S 2 6 4 3 0 1 i 0 O 6 4 3 0 1 1 i 6 5 2 1 8 i 5 5 2 1 2 7 i 5 4 2 0 9 4 0 0 4 5 1 2 2 7 10 4 5 «> 0 3 9 14 4 4 1 1 2 7: 6 3 4 1 1 2 5: 10 3 4 0 2 2 5 8 2 (S) Primorje : Slavija 2:1 (1:0) Sarajevo, 2. aprila. Danes se je vršila tukaj zelo razburljiva tekma za prvenstvo Jugoslavije v ligi, v kateri je tehnično boljše moštvo podleglo odločnejši in pogumnejši enajstorici. Primorje se je poslužilo visoke igre na krila, Slavija pa je mnogo kombinirala in pokazala veliko večjo tehnično sposobnost. V ostalem so bili domačini še tako nesrečni, da so v drugem polčasu ob stanju 1:1 zastreljali priso-jeno enajstmetrovko. Pni gol, ki je prinesel vodstvo Primorja, je padel v 23. min. iz prostega strela. Po odmoru je bila igra takoj bolj ostra. Že v 1. min. je Slavija izravnala rezultat. Filipovic je po krasni kombinaciji poslal neubranljivo v mrežo. Za njim je prišel na vrsto Zagorac kot eksekutor prisojene enajstmetrovke, ki 1 pa je ni spravil med drogove. Od tega J trenutka dalje je bila igra za Slavijo izgubljena. Primorje je kazalo vedno več elana in v 27. min. je ustrelil Lujo tudi drugi gol za Primorje. Tekmo je sodil g. Rosenfeld iz Zagreba dobro. • Kakor nam sporočajo iz vrst ASK Primorja bedo simpatizerji in prijatelji kluba drevi ob pol 21. počakali svoje moštvo, ki se bo vrnilo z brzovlakom preko Zagreba, z godibo in mu priredili svečan sprejem. Športno občinstvo se vabi. da se tega sprejema udeleži v čim večjem številu m da našemu slovenskemu zastopniku v ligi novo pobudo za nadaljnje vztrajanje v borbi za naslov državnega prvaka. Hašk : Hajduk 1:0 (1:0) Zagreb, 2. aprila. Današnja prvenstvena tekma med Ha-škom in Hajdukom .ki jo je vodil sodnik g. Rakič iz Sarajeva nerutinirano. je privabila na igrišče okoli 4000 gledalcev. Igra je bi la zelo živahna. Hajduk je bil v premoči samo četrt ure. nato pa je prevzel glavno vlogo Hašk, ki se je vse bolj uveljavljal. V 36. min. je po lepi kombinaciji na levi nenadoma s strani iz daljave 16 m Pole poslal bombo, ki je obsedela. Po odmoru je začel Hajduk zopet napadati, toda Hašk mu je kmalu odvzel iniciativo. V 8. min. je Lemešič zamudil krasno priliko za goL Hajduk je igral zdaj na i zravnan je, toda Hašk se ni dal več presenetita. Slavija (0) : BASK 4:2 (2:0) Osijek, 2. aprila. Današnja prvenstvena tekma v Osijeku se je končala z razmeroma visoko zmago domačinov. Slavija si je že pred odmorom zasigurala dva gola naskoka po Brajdiču in Cvetkoviču. Po odmoru je Bask po des_ ni zvezi zabil svoj prvi gol, toda v 34. min je Andučič iz kota povišaj rezultat na 3:1 za S. V 40. min. je sodnik prisodil proti Slaviji enajstmetrovko, iz katere je Bask zabil svoj drugi gol. Sodil je g. Segedinski. Gradjanski : Vojvodina 2:0 (0:0) Novi Sad, 2. aprila. Za današnjo tekmo za ligo je bilo vreme zelo neugodno. Med temo je bril močan veter, dež pa je že prej razmočil tla. Do odmora je ostala tekma brez gola. Vojvodina je v napadu brez Markoviča igrala zelo nepovezano in brez kombinacije. Po odmoru je Gradjanski pritisnil in dosegel v 3. min. po 2ivkoviču prvi, v 35. min. pa po šipošu drugi gol. Navijači Gradjanskega, ki jih je v Novem Sadu precej, so sprejeli zmago svojih z burnim veseljem. BSK : Concordia 2:0 (2:0) Beograd, 2. aprila. Današnjo tekmo med BSK in Concordio za točke v ligi je obiskalo okoli 5000 gledalcev. BSK je bil kar spočetka v premoči in že v 18. min. je Stevovič efektno zabil prvi gol. že 2. min. kasneje je moral De. mič branita oster strel Tirnaniča, pi ka mu ni ostal v rokah. V tem hipu je priskočil Marjanovič in potisnil žogo v desni kot ter postavil končni rezultat. Concordia si je pozneje opomogla, toda ni mogla doseči nobenega gola. Napad, posebno pa Lolič v levi zvezi. y igral zelo šitoko. Tekmo je zelo objektivno sodil g. Ames. Ilirija m Mari&sr — remis V prvi tekmi za pocfsavezno prvenstvo sta Ilirija in Maribor delila — Vodstvo je ostalo Mariboru s 5 točkami, ki mu s točko razlike sledi Ilirija Maribor. 2. aprila. Na igriška TSSK Maribora se je danes popoldne počelo prvo kolo v tekmovanju za" rodeavezno prvenstvo, in sicer sta se srečala stara rivala, ljubljanska Ilirija in TSSK Maribor. Ni mnogo manjkalo, pa bi bila ljubljanska enajstorica priredila mariborskemu nogometnemu občinstvu veliko rznenadenje. Kljub temu. da ni bii predve-den prvorazreden nogomet, je občinstvo vendar prišlo na svoj račun razen ožjih klubskih pristašev, ker je bila tekma zelo živahna, na žalost pa tudi zelo ostra. V predtekmi je nastopila rezerva Maribora proti rezervi Železničarja in zmagala z 2:0 (1:0). Sodil je g. Mohorko. Ilirija : Maribor 1:1 (1:0) Z majhno zamiudo se je nato začela »lavna bitka. Sodniku g. Zupanu iz Ljubljane sta se predstavili moštvi v naslednjih postavah. Ilirija: Doberlet, Berglez, Janez, Be-5ak. Varčič, Unterreiter, Pfeifer. Verovšek, fcvetšc, Lašič, Ilovar. Maribor: Mirkovič, Save, Bertoncelj, Kokot, Kirbiš, Kukanja, Miro, Najžar, Berto.nceli, Priveršek, Zemljič. Moštvo Hirije je podalo bolj homogeno celoto. V obrambi je imela Ilirija trio, ki je bil zanesljiv, ie Janez se ni mogel povsem cuakovredno uvrstiti v to formacijo. Krilci so bili v prvem polčasu prav dobri, v drugem polčasu pa premalo odločni. Defenzivno so bili šibkejši — zlasti Varčič — H tako si je mogel nasprotni napad, ki sicer ni bil "na višku, ustvariti nekaj prav r »varnih situacij. Napad je imel težko sta-: ;iče v borbi z dobro razpoloženo nasprotnikovo srednjo vrsto; ko pa se je preril j-reko te ovire, so nastale pred golom zelo j očljive situacije. Premajhna odločnost za kmčni strel je preprečila boljši izkupiček, deloma oa sta uo opravila nasprotna bra-i Ica. Moštvo se v splošnem odlikuje z do-tro tehnično podlago, ima koristen start in razumevanje za plasiranje. Moštvo Maribora se išče! Že v vseh le-t j šil jih tekmah \ napadu ni hotelo funkcionirati in še vedno se za ta del moštva re more najti prave solucije. Tudi v da. rašnji tekmi se napad ni pokaral v dobri luči. Edini aktivm mo& v napadu sta bila Zemljič in Bertoncelj. Notranji trio se ni razumel Desna stran napada je bila sicer malo boljša kot v zadnji tekmi, vendar pa še do kai slaba. Poedinci ne znajo »št opati« in tudi kombinatorno niso bili na višini. Pri toliko uporabljivih žogah kot jih je napad dobil po odmoru od zadaj, bi bil vsak drug napad dosegel večje koristi. Današnji ne. uspeh Maribora gre izključno na račun rnizerne igre napadalne vrste. Krilci so bili dobri, posebno po odmoru, med tem ko pred odmorom niso pametno prenašali igre Ožja obramba je bila edina formacija ki je prekašala svojega nasprotnika dasi je tudi za malenkost popustila v nekdanji sigurnosti. Vratar na imel mnogo posla. Igra sama se je gibala na povprečni višini in je bila tipična borba za točite. Glavna h tka se je izvojevala v prvem polčasu, kjor je prevladovala večinoma Eirija, po odmoru pa je imel glavno besedo Maribor. Po poteku igre bi bila pičla zmaga Maribora bolj upravičena. Gole so dali v 9. minuti Lah za Ilirijo iz prostega strela s 16 metrov, v 22. min. dragega polčasa pa Miro za Maribor po lepi kombinaciji. Tekmo je sodil g. Zupan iz Ljubljane, ki pa ni moge7 zadovoljiti. Publike je bilo okoli 500. Dopoldne se je na igrišču Rapida odigrala mednarodna tekma med graškim SK Sturmom in domačim Rapidom, ki se je končala s pičlo zmago gostov 4:3 (2:3). Sodil je g. Nemec. Tri zmage Hermesa I Ljubljana, 2. aprila. I Glavno prizorišče nogometa je bilo danes na igrišču Hermesa, medtem ko sta bili igrišči Primorja in Ilirije malone prazni Ker sta pač obe enajstorici odšli po svetu, in sicer prvi v Sarajevu po »državne«, drugi pa v Maribor po »podsavezne« točke. Glavna tekma na igrišču Hermesa (prvenstvena II. razreda in prijateljske omenjamo na drugem mestu) je bilo drugo srečanje med prvo garnituro Hermesa in mariborskim' Železničarji v turnirju železni-čarskili kk;bov za pokal prometnega ministra. Kakor znano, je Hermes doživel v prvi tekmi na mariborskih tleh skoraj katastrofalen nora z, tako da bi se b;l moral danes zgoditi nravi »čudež«, če bi bil hotel izravnati razliko sedmih golov. Hermes : Železničar 3:2 (0:1) Že sam rezultat kaže, da je bila igra razdeljena v dve neenaki nolovici, izmed katerih so v prvi imeli glasno bssedo gostje, v drugi pa so se še bolj uspešno uveljavili domačini. Razi ka drugega polčasa niti ne izraža zadostno premoči, ki jo je imel,Hermes. Zal je njegov napad številne zrele pozicije pokvaril z odvisnim kombiniranjem prav do nasprotnega vratarja. Hermežani so se v ostalem dobro re-vanžirali za svoj poraz v Mariboru in dokazali, da je morala biti visoka zmaga gostov na domačih tleh zgolj srečen slučaj ali pa posledica drugih okoliščin, ki so v nogometu cesto tako usodnega pomena. Enajstorica je zaigrala v splošnem dobro in je zmago brez dvoma zaslužila v višjem razmerju. Napad je posebno po odmoru izvedel serijo hitrih in nevarnih napadov, pri katerih se je prav dobro uveljavila leva stran napada z Mokorelom. Tudi krilska vrsta — z neumornim Koše-nino v sredini — je opravila stoj posel zadovoljivo Branilca nista bila najbolj sigurna in sem in tja tudi malo preostra; slednje je prineslo gostom vodilni gol. Vratar je parkrat posredoval zelo bravu-rozno. Mariborski železničarji to pot niso mogli navdušiti, ker smo jih že večkrat gre-dali v boljši kon.'.;ciji. Napad je v sredini iepo pridobival teren, ^red golom pa je zelo rad izgubljal žoge, streljati pa sploh ni znal. V drugem polčasu je igral precej podr mo vlogo in :e gol te polovice ploi pogumnega prodora desne zveze. Moštvo v- ozadju je deloma zadovoljilo, toda sel je bil zanj v drugi polovici vendarle pretežak. Vratar je bil na mestu. Tekmo je sodil g. Vidic — v splošnem dob.o Publike je bik) orecej. Nogomet v Celju Atletiki (Celje) : Laško 8:1 (3:1) Celje, 2. aprila. Danes popoldne se je na igrišču pri Skalni kleti odigrala pirva letošnja prvenstvena tekma med celjskimi Atletiki in SK Laško. V prvem polčasu je sodnik odredil eno minuto molka v počastitev spo_ mina člana Atletikov, pokojnega urednika Schauerja. Prvi polčas je bila igra precej izenačena, v drugem so Laščani znatno popustili. Atletiki so igrali visoko igro, Laščani pa v splošnem zelo požrtvovalno. Najboljši njihov mož je bil vratar, ki je ubranil več strelov. Gledalcev okrog 200. Sodnik g. Janežič je bil površen. En gol za Atletike v drugem polčasu je rezultiral iz enajstmetrovke. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Prvenstvene »II. razreda: Korotan: Slovan 3:0 (0:0), Disk (Domžale): Roka 1:1 (1:0), Hermes:Jadran 3:1 (2:0). Prijateljska: Hermes: Zadruga 2:1 (0:1). Jesenice: Primorje I.:Bratstvo 5:1 (3:1). Dunaj: Hakoah:Admira 1:0 (0:0), Vien-na:FAC 6:1 (2:1), FC Wien:WAC 2:0 (1:0), Wacker:Libertas 1:0 (1:0). Budimpešta: Hungaria:IH. okraj 2:1. Bocskaj:Ujpest 4:2, Szeged : >11« 1:1, Fe-renezvaros: Soroksair 6:0, AttiLa : Somogy 2:1, Kispest: Nemzeti 4:4. Praga: Bohemians:Slavia 2:1, Viktorija žižkov:Liben 3:1, Klad.no: Sparta 3:2. Vik-toria Plzen: Teplitzer FC 2:1, Nachod:SK Plzen 1:1. Berlin: Hertha:Sportverein 1892 2:2- Fiirth: Sp. V. Fiirth:Phonix 2:0. Munchen: I. FC Niirnberg:Miinclien 1S60 1 : 1. Pforzheim: Badensk 37:31, 12. Sindelar (C) 37:46, 13. štruceJi (M. M.) 37:47, 14. Gaberšek (P) 37:59, 15. Zemljak (M. Z.) 38, 16. Grad (P) 38:16, 17. Herič (Z) 38:16, 18. Senčar L. (Ii 38:3«, 19. Kebrič (M) 38:58. 20. Govedič (Z) 39:14. 21. Kumer (M. Z.), 22. Senčar (I). 23. Seid-ler (M. M.), 24. Rfoarič (Maribor), 25. Be-las (M. Z.). Po moštvih je Ml plasnian na- lednji: 1. Primorje (Krevs, Kovačič, žorga, Gaberšek) 82 točk; 2. Ilirija (šporn, Bručan, Osterman, Senčar) 34 točk, 3. železničar (Straub, Podpečan, Herič, Govedič) 39 točk; 4. Maraton, Maribor (Germovšek, štru«, Kebrič, Seialer) 48 točk; 5. Maraton, Zagreb (Stanislav, Zemljak, Kumer, Belas) 57 točk. Zastopnik Primorja je proti vrstnemu redu moštev vlož;! priziv, čaš da je tekač Grad tekel eno >rundo« preveč. Razsodišče je protest zavrnilo z utemeljitvijo, da Gradov plasman že tako ne bi vplival na rezultat moštva. Po končanem tekmovanju so bili ob 13. v veliki dvorni hotela »Orel« razglašeni rezultati in razdeljene nagrad?. Pri tej priliki je govoril podžupan gosp. Golouh v imenu mestne občine mariborske in čestital save-zu za lepo uspelo prireditev, ki je imela tudi velik propagandni pomen. Za njim so govorili še dr. Scheibl, tehnični referent JLAS g. Dobrin in zastopnik Primorja tr. dr. Prodan, ki so se vsi zahvalili meseni občini za podporo pri organizaciji te prireditve. PletUci dravske banovine so teovaii Ljubljana, 2. aprila. Danes dopoldne se je ob lepi udeležbi vršila v Trgovskem domu druga glavna skupščina Združenja pletilcev za dravsko banovino v Ljubljani. Otvoril je zbor predsednik g. Henrik Franzl, ki je po pozdravu podal poročilo o delu v preteklem letu Navajal je med drugim velike težave pletilskih podjetij, ki so mogla spričo hude krize lani izvabiti povprečno le 35— 40% kapacitete. Dalje je govoril o hudih davčnih obremenitvah, o kreditnih težko-čah, o socialnih dajatvah, o šušmarstvu, o delu združenja za člane in o drugih zadevah, ki se tičejo pletilske stroke. Poročilo je zaključil s pozivom na slogo, ker je le v slogi moč. Tajnik g. Karel Soss je podrobneje očrta! vse akcije združenja v korist pletilske stroke, ki jd v današnjih razmerah ni postlano na rožicah. Iz poročila povzemamo, da je bilo 1. 1930 na podlagi seznamov »reških načelstev v vsej dravski banovini 305 pletilskih obrtnikov, a zadruga je štela ob ustanovitvi 298 članov. Danes šteje zadruga 273 članov, ki zaposlujejo 322 pomočnikov in imajo v učni dobi 32 vajencev in vajenk. Poročilo se ha vi z vsemi vprašanja, ki se tičejo te stroke. Po poročilu blagajnika g. Josipa HvGovornik a je v imenu nadzornega odbora Slavko Šušteršič predlagal odboru razreš-nico, ki je bila odobrena. Odobren je bil tudi proračun za prihodnje leto. Plačevanje zadružnih prispevkov se razdeli v tri kategorije: 1. člani, ki delajo z enim ali 2 strojema plačajo letno članarino 60. 2. člani, ki delajo s 3 do 10 stroji, plačajo 100 in 3. člani, ki delajo z več kakor 10 stroji, plačajo 150 Din. Rezultat volitev: predsednik Henrik Franzl, podpredsedn:k Franc Kos, člani: Metka Lazarjeva, Martin Mahkota, dr. Josip Hudovemik, Stane Vidmar, Karel Soss (vsi iz Ljubljane). Anton Adamič (Kranj), Franc Lajovk: (Litija). Alojz Voeelnik (Radovljica), Janko Novak (Radovljica*-, Alojz Langus (Radovljica), Lojze Kristan (Zapuže) m Vekoslav Gliha (Ljubljana); namestniki članov uprave: Jernej Kušlan (Kranj), Baebler Radovljica), Marija Bučarjeva za tvrdko Rozman (Ljubljana), Tajner (Črnomelj) in Karel Kune (Ljubljana); nadzorni odbor: Slavko Šušteršač (Lesce), Franc Krašovec (Stična) in Andrej Jeglič (Lesce); častni odbor: Ogrizek (Kranj), Josip Kune (Ljubljana) in Franc Strajner (Novo mesto). Sprejeto rescrfucijo objavimo jutri. Nova nemška križarka Wilhelmshafen, 2. aprila. AA. Včeraj so na svečan način in v prisotnosti Papena, Blomberga in admirala Raederja spustili v morje novo nemško kri žarko. Njeno ime je vlada do zadnjega država v tajnosti. Krstili so jo na ne »Scheer« v spemin na zmagovalca v bitki pri Jutilandu. Požar na »Atlantiqeu« delo sabotaže Pariz, 2. aprila. AA. Komisija, ki je imela nalogo preiskati vzroke požara na par-ni'ku »Atlanti.ue«. je poslala mornariškemu nrnistru svoje definitivno poročilo, v katerem izraža prepričanje, da je biti požar na »Atlantiqueu« delo sabotaže Razkritje zločina po treh letih Novo mesto, 1. aprila. Sredi decembra leta 1930. so našli kmetje vrh Golobinjaka pri Mirni peči v snegu na neki njivi mrtvega 201etnega posestniškega sina Antona Jarca iz Glob o dola. Vsi so mislili, da se je fant napil, občital v snegu in zmrznil. Zaradi tega je bil po običajnem mrliškem pregledu izvršen tudi pogreb Pozneje pa so se začele po vsej okolici širiti govorice, da je bil mladenič napaden rn ubit. Po preteku nekaj tednov so po nalogu novomeškega sodišča mlsieniča odkopali in izvršili obdukcijo, ki je ugotovila, da je imel pokojnik zaradi silnega udarca z nekrm topim predmetom razbito lobanjo. Zagonetna mladeničeva smrt je dala mnogo opravka mirnopeškim orožnikom, ki so po dolgotrajnem in vestnem zasledovanju naposled le izsledili ubijalce. Včeraj s aretirali brata Alojzija in Antona Plav-ca in njunega tovariša Ignaca Kovačiča iz Spodnjega Golobinjaka pri Mirni peči. Ugotovilo se je, da so ti trije s pokojnim Jarcem 14. decembra leta 1930. pili v neki zidanici ter se v vinjenosti z njim sprli. Vsi trije so na Jarca navalili z gorjačami. Eden od njih. je potem težko poškodovanega Jarca prevrnil preko hriba na njivo, kjer je obležal in umrl. Dva fanta, ki sta vse to videla, sta o zločinu doslej molčala, ker sta se bala maščevanja. Ker pa so o zločinu v zadnjem času pričle še neke druge okoliščine, sta vse izpovedala in so sedaj oba Plavca in Kovačič že izročeni novomeškem« okrožnemu sodišču. Me^vodski občani in postna uprava 2e reč let prosimo poštno upravo, naj bi nudila našim krajevnim potrebam zadostno pisemsko dostavo. Najuglednejši predstavitelji naše velike občine so trkali na vrata, a vse ni nič pomagalo, ostalo je vedno lc, žal, pri obljubah in zagotovilih Ne moremo si razlagati, kako je vendar to. da se ponekod vrši poštna dostava v vsako najmanjšo vasico, naj bo oddaljena od pošte tudi po 2 do 3 ure Tu v Medvo-iah, ki jih prištevamo k širši okolici mesta Ljublane. je pa dostava pisem in denarja skrajno nezadostna Upoštevati bi se mogla močno razvita industrija, obrt in kmetijstvo, ko Je vendar zanj redna dostava pošte eminentne važnosti. Pošta Medvode dostavlja le v vasi: Zgornje ln Spodnje Pir-Diče. Vikrče in Vrje. Ti kra.ii so oddaljeni od pošte do 2 uri V najbližje kraje, kakor so: Preska, sedež §ole, župnišča, raz- nih tovarn in trgovskih obratov; Vaše, O®-ričane, kjer je ena največjih tovarn papirja, dalje Ladja in Svetje, se pa dostava sploh ne vrši, čeprav so ti kraji (Kldaljeni od pošte le 1 km. Naša Gorenjska, ki naj bo središče tajskega prometa, se s takimi hibami * narodnem gospodarstvu ne more ponašati. Medvode imajo državno pošto, ki izkazuje velik promot, ima pa za vsa poštna opravila uradniška in služiteljska, le po enega uradnika in enega služitelja. Razumljivo je, da vlada med občani zaradi tega (nezadostna eks ped i ti v nosit in dostava) splošno nezadovoljstvo. Posebno še zategadelj, ker »o sna-ni primeri, da so pošte s slabejšim prometom in ožjim dostavnim rajonom bolj po-strežene z uradniškimi in služiteljskimi močmi. Nujno je potrebno, da se pošti dodeli še po en nradnik ln dostavljač. Le tako bo mogla pošta vršiti svojo nalogo v polno zadovoljstvo prebivalstva. Ni koristno, ako mora človek čakati na pošti po ce4e ttre, da pride na vrsto, hoditi po pošto v dežju in snegu, ali pa poleti, ko je dela čes glavo. Zato ponovno prosimo za skorajšnjo odpo-moč desolatnih razmer. Na novega poštnega ravnatelja g. dr. Tavzesa se zanašamo, da nam ustreže in pomaga, ker ga poznamo kot moža, ki ga je vsa javnost ob nastopil odkritosrčno pozdravila. Prebivalci občine Veslaška tekma Oxford-Cambridge 10. zaporedna zmaga Cambridgea. London, 2. aprila, g. Na reki Temzi se je včeraj vršila 85. tradicionalna veslaška tekma med univerzama Oxford in Cam-bridge, ki jo je ietos desetič zaporedoma z velko premočjo odločila osmerka Cambridgea v svojo korist Moštvo Cambridgea je prevozi'c progo v easu 20:27 in prišlo pred nasprotniki za dolžino dveh in pol čolnov prej na cilj. Cambridige je z žrebom dob''! boljši prostor za start in progo ob južnem bregu Temze. Po krasnem startu so prevzel', vodstvo veslači Oxforda. vendar so jih kmalu dohiteli nasprotniki Že pri Hamersmith-Bridgeu »o bili veslač' Cambr dgea pred njimi isi po dveh miljah vožnje se je zvišala razKka na poldrugi 5oln. To razdaljo sta držali moštvi tri milje, nato pa so ves-lflč Oxforda še bolj popustili in od Četrte milje dalje so imel- boljši dva čolna in pol naskoka, ki so ga ohranil do konca. Moštvo Cambrideea je prispelo na cilj v dovolj sveži kordiciji: tovariši z univerze so ga burno pozdravljal" ter na ramenih odnesli v klubske prostore Na obeh straneh Temze se je zbralo ve? desett^oč gledalcev. ki so od starta do cilja podžigali svoje ljubljence. TEDEN DNI FILMA Dolly Ha a sova, ; PaUenbergovo odkritje Ko so malo DolIy v Hamburgu na potu ▼ šolo zmerjali z rdefiko in se je energično postavljala malim zasmehoval c era v bran, gtotovo ni slutila, da bodo baš njeni rdeči lasje nekoč zanjo predstavljan obilen naravni dar. Danes si Dolly brez rdečih lask sploh ne moremo misliti. Brez dvoma gre baž njim nemajhna zasluga za njen uspeh, ker dajejo vsej njeni zunanjosti pečat aparbnosti. Dolly je hčerka angleškega založnika. Rodila se je v Hamburgu. Dasi izvira iz docela meščanske obitelji, je v njej igralski talent iasledljiv tja v Goethe je vo dobo. Dolly je bila že od nekdaj hudomušen otrok, toda pameten in v šoli je bila vedno med prvimi. Doma in v šoli so jo zelo razvajali. Kakor pri večini izrazitih talentov, taiko je tudi ona že kot šestletna deklica očitovala nagnjenje k teatru. V šoli je na. stopila prvič v igri j Janko in Metka«. To je seveda ni zadovoljilo. Stopala je v balet, ni zbor hamburškega mestnega gledališča, kjer so njene sposobnosti vzbudile največjo pozornost. Zadnjega dne šolskega leta je Dolly vse do svojega odhoda ob 4. popoldne nosila kot marljiva učenka skro-nno belo obleko. Istega večera pa je že nastopila svoj prvi angažma v opereti. Nastopila je v plesnem vložku operete »Kraljica« z V/i Uyjem Stefctnerjem, Maksom PaMenbergom in Frici MassaryjeOd dobrega rokopisa je odvisna moja eksistenca,« premišljeno izjavlja. Razumljivo je. da se ta mlada, a zrela dama jasno zaveda svojih ciljev. Kot ume L niča je silno častihlepna in si ne želi drugega kakor ustvaijati vrednote. »Filmanje me zelo utruja, ker v delo vložim vse svoje bistvo. Dveh del naenkrat ne morem izvršiti. Kadar fihnamo, sem za vse drugo mrtva.« Ljubezenskih doživljajev DoIly Haas ne uvažuje. Smehlja se jim, dasi je nepopisno vesela, ako jo slave in se ji laskajo. Dan za dmem prejema darila. »Najneverjetnej-še reči, da bi se človek nasmejal do onemoglosti,« kakor sama pravi. Kamenite vaze, vence iz umetnih rož pisma, napisa, na z zelenilom na višnievi podlagi. Neki gospod ji je pisal, da ga spominja na nezvesto njegovo zaročenko, zaradi česar bi ji rad odkril svoje gorje. Drugi ji spet pošiljajo sentimentalne pesmice. Kajpak se vrste tudi ženitne ponudbe. Pošiljajo ji zdravilna zelišča, majhne kužke in dmge drobnarije, ki očitujejo naivnost publike. Dolly Haas čita vsa pisma; največje veselje ji je mudil zaročni prstan iz Afrike. Včasih prihajajo tudi okraski, ki pa nik. dar ne presezajo vrednosti 10 mark. Dolly Haas ne ljubi šuma. Nima rada, da jo ljudje gledajo. Zato redko poseča javne lokale in na plese ne hodi. Včasih gre v gledališče ali v kino, toda najrajši v ožji družbi. Velika družba ji ne prija. Spoštuje pa prijateljske veza in si minogo in rada dopisuje s svojimi prijatelji. To je sploh njena edina in prava zabava. Da, Dolly Haas je zelo skromna. Nima lastne vile, niti lastnega avtomobila. Mnogo potuje, zlasti v tujino, navadno v spremstvu svoje sestre, ki je obenem njena tajnica. Številni posetniki, ki se neprestano oglašajo v njeni hiši, morajo često oditi, ne da bi kaj opravili Dollv jih ne utegne sprejeti Lovce avtogramov odpravlja nje. na gospodinja že kar pri vratih. Fotografi zaman preže pred hišo. Tudi telefon ji ne prizanaša. Tako jo je pred nedavnim poklicala neznana konto-ristka. češ da je zaljubljena v svojega šefa, ki pa so mu rdeči lasje posebno všeč. AH je ne bi ona, Dolly, hotela sprejeti za svojo tajnico da se tako seznani s skrivnostjo Dollynih rdečih las, da si potem sama z rdečimi lasmi po Dol:ynem receptu poizkusi pridobiti šefovo naklonjenost?... Šaljapln kot človek in umetnik Človek, okrog katerega so cela desetletja besnele strasti. Ime, ki se je izgovarjalo zdaj z neizmernim zadivljenjem in oboža-vanjem, zdaj spet z mržnjo in zlobo. Pojav, ki je že za časa življenja postal legendaren. Pevec in igralec, čigar avtoriteta na polju vokalne in dramske umetnosti je nesporna, o katerem neprestano govore celo vsakdanji gledalci ln poslušalci, kritika, ljubitelji in poznavalci umetnosti, ki analizirajo njeno vsebino ter pazljivo spremljajo konstruktivno udejstvovanje njenih velikih predstavnikov. šaljapin je velik — to je nesporno! Njegovo ime je postalo sinonim velike umetnosti. O šaljapinu je napisanih na stotine tisočev vrst v časopisih, revijah :n po knjigah. »Na odru stalno kontroliram samega sebe«, pravi šaljapin. Ako pa ga srečaš v gledališču, v družbi, na recepciji novinarjev in čestilcev njegove umetnosti, se zelo težko ubraniš vtiska, da je šaljapin pozer. Toda o tem v resnici ni govora. Njegova igra, tudi kadar se sam kontrolira in budno spremlja vsak svoj gib in modulacijo svojega glasu, je predvsem iskrena. Treba se mu je jako približati, da moreš oceniti šaljapinovo iskrenost in svežino njegove apercepcije. Samo tako in na ta način in ne morda z nekakim snobizmom moraš tolmačiti one ekscentričnosti, ki so dobile že svoj naziv: šaljapinovke. šaljapin se je že spri z dirigentom, Šaljapin ni zaključil predstave, užaljen je že odšel iz gledališča, zapustil koncertno dvorano, ker je bil nezadovoljen s svojim opremljevalcem ... Kolikokrat ste že čuli in boste morda, še čuli oznejevoljene razgovore o takih primerih. V hladni, suhi interpretaciji vsakdanjih kronistov zapuščajo vtisk nezadovoljstva s šaljapinom, nerazumevanje in navidezno popolnoma nepotrebne njegove eksccntričnosti. Ako pa čuješ v domači atmosferi samega šaljapina, kako govori o umetnosti, o svojem odnosu do stvarjanja, boš takoj opazil, da je obdarjen s sposobnostjo absolutnega razumevanja lepote, kar je isto kakor na-primer dar absolutnega posluha pri glasbeniku. Opazil boš takoj, da šaljapin takoj vjame najneznatnejšo nijanso »false« v umetnosti in da bolestno reagira na po-vrfne odnose do nje; pričel boš razumevati t ud i marsikake šaljapinove izpade in mu boš na mah oprostil vse, kar se ti je trenutek poprej morda še videlo neoprostliivo. »Ze 40 let vidim, kako se je^e nad menoj«, pripoveduje šaljapin vznemirjeno in prepričevalno o sebi. »Kakor da sedim vso to dobo na zatožni klopi. Toda presodite sami, kako morem reagirati na te primere, ko moja okolica ne sprejema mojega pojmovanja umetnosti. Imam dvoje božanstev: umetnost in svobodo. Ne priznavam lahkega in površnega odnosa do umetnosti, kakor se ne morem spoprijazniti z raznimi tolmačenji svobode. Zame je svoboda le ena, to je pred vsem osebna svoboda, možnost svobodnega razvoja individualnosti. V tem nazoru se na primer oddaljujem od pojmovanja svobode današnjih vladarjev Rusije, ki žele podrediti osebno svobodo pritisku svoje stranke. Nisem politik, nisem komunist, nisem monarhist, čutim Ie eno, da se da ustvarjati le tedaj, ako je človek svoboden.« šaljarinov govor je čudovito plastičen. To je skulptura besede. On sam reagira na vsako misel. Ako je vsebina misli krasna in dobra, navdahne njegovo lice in vso njegovo pojavo izraz dobrote in ljubeznivosti; ako prične govoriti o neprijetni reči, sodo-življa vse njegovo bistvo pod dojmom trpkega občutja. In sam šaljapin postaja neprijeten in grd. Le na ta način je mogoče razložiti one primere iz šaljapinovega življenja, ki so znani pod imenom šaljapinov-ski izpadi. Do njih pride zato, ker se Šaljapin iskreno razljuti nad vsem, kar se ne strinja z njegovim pojmovanjem lepote v življenju in v umetnosti. Svoje misli o življenju, svoj umetnostni nazor je šaljapin kot izliv človečanstveno-sti in bratskega odnosa do sočloveka izpovedal v svoji zadnji knjigi, v svojih avtobiografskih beležkah, ki jih je zaključil v prošli zimi. šaljapin je malo znan kot odličen književnik-pripovednik in kot umetnostni filozof. Priznati pa moramo, da je obdarovan z redkim književnim talentom. Šaljapin zna napisati svoje misli tako karakteristično, kakor zna dati v petju plastično obliko glasbeni frazi. Čudovit in edinstven je pojav šaljapina na odru in v življenju. Izjemna individualnost, ki zadivlja po svoji vsestranosti in sili svojega življenjskega naziranza. šaljapina je treba vzeti kakor je, z vsemi modulacijami njegovega značaja, kot človeka, ki mu je Previdnost vtisnila pečat genija! šalfapin v vlogi „Don Kihota" šaljapin in Charles Chapiin nista danes le največja umetnika, sta si tudi prav dobra prijatelja. Torej nič čudnega, da je baš Chapiin ob priliki zadnjega bivanja v Evropi sprožil misel in nagovoril šaljapina, da ove-koveči §vojo najboljšo vlogo »Don Kihota« tudi v filmu. »Don Kihote« je znameniti roman slavnega španskega pisatelja Cervantesa. Po njegovem romanu je bila napisana tudi opera »Don Kihote«. Libreto ji je napisal Cain, a uglasbil jo je s posebnim ozirom na ša- ljapina. znameniti francoski komponist Mas-senet. Po tej operi in po navedenem romanu je bil predelan film »Don Kihote«, a glasbo je prilagodil Jaques Ibert. jaanega kiativiteza prikazuje šaljapin s čisto modernem pojmovanju v povsem drugem obličju, kakor si ga je bil zamislil sam pisatelj romana Cervantes, ki je hotel osmešiti srednjeveške viteze. Iz avtorjeve komedije in satire ustvarja genij šaljapin tragično resnico — njegov Don Kihote je prikazan kot tragi - komičen junak, ki v svojem najplemenitejšem stremljenju za blagor človeštva ostaja osmešen, dokler naposled njegova smrt ne opomni ljudi, da šele tedaj spoznajo, da je bil v bistvu dobro-delnik človečanstva. Kar je šaljapin vdihnil tej vlogi, to je s pevskega in igralskega stališča genijalno. Njegov prekrasni ;mezza-voce« in »pianis-simo« nam očitujeta mojstra-virtuoza. Mirno lahko danes trdimo, da je šaljapin edini živeči umetnik, ki je igralsko in pevsko kos vlogi »Don Kihota«, zaradi česar ni nihče drugi hotel, niti mogel nadkri-liti šaljapinovega genija v tej vlogi. Iz akvaristove torbe O RIBICAH SKAKALKAH Daleč na vzhodu, kjer se igrajo valovi Tihega morja ob obalah kontinenta z rume-nopoltimi ljudmi, ob obalah otočja, ki tvori z velikima skupinama Filipinov in Sundskih otokov most iz Azije v Avstralijo, in ob obalah Avstralizje same živi silno zanimiva ribica. Ta živalca nas spominja zlasti zaradi oblike glavice, a tudi zaradi nekaterih drugih svojih lastnosti na prebivalce naših luž, mlak in bajerjev z zelenimi jopiči in dolgimi nogami — na žabe. Glava je po žabje prikrojena, gobček je podstojen in velik in z njim lovi ribica na kopnem žuželke kakor žaba. Oči ji stoje visoko na obeh straneh glavice in so velike — žabje. Celo gornjih trepalnic ne pogrešajo, a poleg tega so gibljive. Skržni poklopci so zelo trdi, škrge same pa slabo razvite, ker uporablja ribica za dihanje atmosferski zrak, ker ji kisik v vodi ne zadostuje. Medtem ko je ostali dei podoben ribjemu životu in je podolgovat, sta prsni plavuti dolgi in ozki, vendar zelo močni in nadomeščata ribici nožice ter ji omogočata z repno plavutjo in z repom vred skakanje na kopnem. Telo je pokrito z rumeno-zelenimi in rjavkastimi pegami. Ribice, ki žive sicer v morski vodi, se dokaj hitro privadijo na sladko vodo, kajti večji del svojega življenja so na obali poleg vode in voda jim je postranski činitelj, ki jim služi samo kot zavetišče pred sovražniki in kot sredstvo, v katerem se izležejo njihove ikre. Ko začne po plimi voda padati, prilete muhe in druge žuželke, ki se goste na mrtvih živalicah v obalskem blatu, zaradi česar je poskrbljeno za hrano, ki jo te ribice love z naglimi skoki. Skoki so kajpada kratki, vendar presegajo dva-do trikratno dolžino telesa. Pri skoku za- vije ribica rep na stran, nato ga bliskovito zravna in opirajoča se na rep, se požene s prsnima plavutama naprej. Vse te gibe izvrši skoro istodobno in njih komponenta je skok. Cesto splezajo te ribe žabice na korenine obalnih dreves. Sicer so zelo plašljive in ko zaslišijo sumljiv šum, dvignejo sprednji del telesa s pomočjo sprednjih nožic (plavuti) in premikajoča očera skrbno motre okolico. Ko slišijo jačji ropot ali pa glas, ko zagledajo katero koli nevarno bitje, začno skakati proti vodi in se skrijejo pod gladino. Ker pa potrebujejo atmosferski zrak za dihanje, pomole kmalu svoje glave iz vode in si ogledajo situacijo na obali. Na akvarij se privadijo brez težav. Pf*-soda naj bo dolga in široka. Vanjo ^sujern mivko tako, da sestavlja poševno ravan, Ki je samo do polovice v vodi. Na kopno =tran denemo še kamenje in vsadimo vodni trpotec ali katerokoli drugo nadvodno rastlino, v podvodni del pa valisnerijo in sito. Akvarij pokrijemo s tenko mrežo. V poletju spustimo v posodo muhe, komarje in drugo krilato drobnarijo, poleg tega pa napolnimo podvodni del z ličinkami komarjev, muh in mladoletnic, ki se levijo v pozni jeseni, pozimi in zgodnji pomladi. Tudi črvički mo-karji in manjši deževniki so jim všeč. Pozimi skrbimo za to, da ne pade toplota zraka in vode izpod 15° C, ker se ribice navadno prelevijo, če je voda premrzla. V akvariju, kjer ne bi mogle ribe zapustiti vode. bi poginile — zadušile bi se. Znanstveno ime te ribice je euchristopus barbarus L. Slovenskega imena nimamo. Zanimivi so vzroki, ki prisilijo ribice na zapuščanje vode. Rivulus na primer zapušča vodo in pleza ob skalah navzgor, da pride v više ležeča, globlja korita. Nozagri (potujoča ribica), ki živi v mlakah, si poišče potujoča novo bivališče v bližini, če zmanjka vode v dosedanjem. Tudi riba žabica, ki ostane za časa plime in oseke v blatu na obali, se izogne sovražnikom v vodi in si poišče na kopnem svojo hrano. Poleg tega pa ne smemo prezreti, da so i i-bice, ki žive v blatu, mlakah in lužah, gostiteljice mnogoterih parazitov. Ce bi na primer nozagri in naša riba žabica ostala v vodi, bi jo zajedalke, ki potrebujejo za svoj obstoj vlago, hitro ugonobile, na kopnem pa odpadejo. Tudi pri vodnih polžih je sličrio. Cesto opazimo polža, ki sili iz vode. Zlasti nekateri polži iz roda limnae-idae zapuščajo radi vodo, ker so izraziti nositelji drobnih zajedalk. Isto velja za vodne hrošče in za druge vodne živalce, ki se nalezejo v blatnih, gosto zaraščenih vodah mnogo nadležne golazni, kateri bi podlegli, če ne bi zapuščali vode vsaj za krajšo dobo. O. S. Grozna nesreča na cesti |i vasi Celje, L aprila. V torek ob 18.45 j<* poslala ž^na p^estni-ka in uradnika mestne policije v Celju 2. Kopšeta v Prešnji vasi pri Celju svo.jo_32-letno služkinjo Antonijo Trobiševo v bližnjo trgovino. Ko je prišla Trobiševa na državno cesto pri hiši pokojnega dr. Martina Šribar-ja, so privozili iz Petrove štirje vozovi Celjske opekarne. Vozniki, štirje Hrvati, so vozili zelo hitro in so skušali »za šalo«: druc; drugega prehiteti. Trobiševa se je hotela umakniti prvemu vozu, v tem pa je že pri-vozil drugi. Konji sn podili nesrečnico na tla in voz je šel čez nio. Trobiševa je dobila hude poškodbe in je takoj izdihnila. Truplo eo prepeljali v mrtvašnico na pokopališču pri Sv. Kancijanu v Žalcu. Pri obdukciji w ugotovili, da ima Trobiševa srce dvakrat počeno, ledvice poškodovane, levo roko zlomljeno, rano pod desnim sencem in več poškodb po telesu. Pogreb so je vršil v petek dopoldne. Pokojna je bila pridna, zvesta in pošlena služkinja, ki so jo imeli domači zelo radi. Vse štiri voznike eo aretirali. Vozili so tako divje, da sta to dva moška na dveh drugih mestih komaj rešila pred vozovi. Eden je skočil v cestui jarek, dragi pa na rob ceste. MAL K4or t 4 l • zaslaSia. ptača u TMko besedo 90 par; m oaahrr »11 Itfr* l Dia. — Kdor a • d i caalulek, p« za nai« besedo 1 Din. M dajanj« naslova ali aa »ifro pa 6 Din. (S) LeopoJdma Sternad šivilja, Žabjek 7-1 se priporoča cenj. damam. Obleke a 80 do 120 Din, pjažče ln kostume & 130 do 150 Din. Sprejema tudi vsa popravila. 11058-3 Vsaka besed® SO par; ca dajanje aasbrva aH «a B£w> pa S Dia. (1) Praktikanta U je že nekoliko vajeti v uteha mdnem poslu, a brez posla, starega (to 17 leit, iše« ca takoj ve-Kko podjetje. — Pismene por.udbe pod »Prakii-kaivt« na oglasni oddelek »Jutra«. 10830-1 Kuharico dobre, ki opravlja midi draga hišna dt-la. išč»m k dvema osebama. -V«-»ionr r ogia«iem ©ddelkn »Jutra c. 108! 8-1 Frizerko moč sprejme Doba j v Mariboru. Gosposka ulica štev. 38 104-10-1 Dekle vsMtraneko levega do, tajieolči-ro. sa kubo ter r%t a.5n» k> vrtna deia, adntvo, krepko, trm/Ivo. ijni>:tet')i»j otrok. za m«; tdiravniftVa ">Wtelj na de&eti. Samo ©dgorarja. /M MHtvdb* • priporo £iu podan aa »glasoi oddelek »Jutra« pod Šifro »Stalna 1938«. 10T96-1 Hišnika »Jenjfflifga t>rex otrok sprejjnem ▼ Celju. Ponudbe »a oblačni oddelek »Jutra« pod »Upokojenec« 10820-1 Kroj. pomočnika za prvi>vrt»ra«> veliko delo in enega ia damsko konfekcijo. — prednost zmo-tva piikrojovanja — i-THsvmem. Ponudbe t navedbo dosedanje zaposlitve na Jelovšek, Kongresni trg 8. :0&i7-l Vsvka beseda 60 par; i ra da jen je naslova ali t ta 8ifry> pa S Din. (2) j Igralec harmonik išče domafo KMM>?iitev — najraje na gostilni. Naslov v o?!.i*nein oddelka Jutra 10382-2 Mlada frizerka p7akt.iiksnK,nja, rešia tMb d-ei. išče primarno sJu.ibo. Naslov pri podrnž. Jutra v Mariboru. 10633-2 Plačilna natakarica s kavcijo. z tnanjem nemščine, 158* boljšo službo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Jifro »PCe&ilnac. 10M2-2 Skladiščnik e*arej5a. dobra ni>oč. verr-liran v kotonijaln.; st-rofci. s primemo garanci;o. išče m* sto. Ponudbe na o-gl2?. odd-Pilek »Jutra« pod šifro »Vesten 10:»«. 10CS1-2 Zobotehnica z dolfrototnimi iapnjeva li, verziran« v vteb delih. ž«li namešSenja ia takoj aH pozneje. Gre tndi m« dtže'o N",i?lov v oglasnem od-delku »Jutra« 1(638-2 Pek tr<*zec to pošten. ve&S ve^h del. tndi aoboslikaretva »n missarer.va. i<*li službo. — Vekoel.rv Furman, li*1'«. 106-36-2 Poslovodja meSaoe stroke, naotoralni, v«š£ knjigovodstva. • primerno kavcijo, išče mesto kot vodja Dodruinice aH večjega o-brata. Ponudbe na oglasni oddelei Jutra pod »Samostojen 1933«. 10668-2 Mlada prodajalka vešča nemščine, želi kakršnokoli sluibo. Ponudbe pod »Pridjna moč« na ogiaend oddelek »Jutra«. 10801-2 Mlada gospa stara 24 let, žeM meeto hišmiice. Naslov v oglas. o-ldel'ku »Jutra« 10805 2 Izučen kovač star 30 let, zdrav im po-Steji. išče katerokoli za[«o-sHtev. Naslov: Kalan A oj-z;j. Srednja vas, p. Po-Ijaae. 10771-2 Gospodična ahrtnivfmfcvnj« otroškeg« vrtca, vešča gospodinjskih in pisarniških del, želi premeni>ti eivžbo. Ponudbe »NTa»top po dogovoru« na oglasni odd-lek »Jutra«. 10769-2 Gospodična vešča v-sr-h go«podinjsfcfh io pisarniških del. s pre k no. išče primerne namestitve. Ponudbe pod »Kjerkoli« na og'asci oddelek »Jutra«. 10*766 2 Šofer .■Kvmfiki, šolsko Izobražen, vojaščine pm«t, trezen in laneeljiv, išče rfnžbo. Natopi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10779-2 Heseda l Din; aa dajanj« oaelov« ali aa Kfro 6 Din. Dijaki, ki iMej* loatrokovj«, pla-fcajo vsako besedo 60 par; ia šifro ali i« Aa- ja.nj« nanloiva S Din. (4) Nem:ko koorvonacijo m pouk nwdt iiobraže>n« geepa po 10 Dim »a uro. — Poljanska eorta 13/11 levo. 8796-4 Citre poučuj Bn>H Mesgolit«. Preč-na ul. it 3/1 10738-4 Pouk iz komercijalnlh predmetov in srbohrvaščine. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Profesor«. 10863-4 Zakonska upokojenca iščeta mesto hišnika. Ponudbe orosita na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Snažna«. 10700-2 rU' Ogius ag. enačaja po j 1 Dia beseda; ia da janje aaetova al) »a šifra S Din. — Ogla« ' aocialnega raa&aja v«a ka beseda 50 par; ca , dajanj« naslova aii ta ; Šifro f« 3 Din. (6) 1 Otroški voziček po ugodni cena naprodaj v iko-fji ulici št. 9, pritličje. 1097 4 6 Gostiln. Inventar dobro ohranjen, kupim. Istotam prodam igpal-nlco za eno osebo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Inventar« 1)074-6 Foto aparat fiJm in plošče, 8X12. kot nov, poce-ni prodam. Ogledati od 12. do 3. Breg 2WIO. 10700-6 Jajca za valenje od izbrane štajerske kokoši se dobijo po 2 Din komad v Linhartovi ul. št. 12. 10837-6 Daljnogled »Zeiss« 8 kratni. prvovrsten, skoraj nov, ugodno prodam. Ljubljana, Poljanska cesta 13, II. nadstr., levo. 10851-6 Gramofon, plošče 14 kom. malo rabljene Hismaster Columbia. za 200 Din prodam. Rejc. krojač. Cerkvena ul. 21. Trnovo. 10905-6 Velika miza h trdega lesa. pis-alna miza in otomana. vse čisto ln dobro ohranjeno na pro daj v Pražakovi u!i«i 10. pritličje, levo. 10036-6 Otroško vozičke in kolesa k-tpHe najceneje pri S. Rebolj & drug. Voš njakova i. 10043-6 Krasen lestenec velik, prim-er-en za ee-kev ali več.jo dvore no. ugodmo proda hotel »Slon« v Ljub 10975 6 iMSjfiujfPf v«fc» bsMMU 1 Dwi: aa d&jaoj« naslova aH ■a Šifro pa 5 Dm. (17) Pekarno oddam takoj v najem. — — Maj^ero, Sv. Jernej pri Poljčanah. 10770-17 Garajo za 200 D-n mesečno odda v najem bote4 »Slon«. 10076-17 Skladišče s pisarno je odxla v najem. Dolenjska cesta 26. 11047-17 Dijetno hrano dobro, išče gospod. Po-nnidbe na oglasno odde-iek »Jutra« pod »Dobra hrana«. 10817-14 Vpok^Jetica eprejmem v poe!«, dobro »hranjeno. l«o imernd ee*M proda Kralj Anton. Sp. Šiška — Yer««v4kova »lica 22. 104S9-11 Moško kolo raWjeno, prodam. Na^ior v oglasnem oddelkn Jutra 10896-11 tanovanje Pretiran u K.p-jn. obstoječe iz 6 sob. — ponudbe s polnim naslovom na prasni oddekk »Jutra« pod »Letovišče«. 10796-31 Dvosob. stanovanje v viLsokflm pritličja oddam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Maj« 10030-21 Stanovanje so<»*, kuh in je to pritikHn takoj oddam ▼ Zeleni ja-oil, Korošcev« o3ica št. 5 10676-31 Dvosob. stanovanje s pritrkHmaimi oddam cs 250 Din mesečno. Poirve se od do %S. ure. Cesta ? cesarjev, nasproti hiše SL 14. 10S:7-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo, kopalnico ln služklnjsko sobo v vili oddam v nalem mirni stranki. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10911-21 Dvosob. stanovanie s knhiojo in ▼TttMM od d s m za 4S0 D«n na Kodeijevem — SlomScvva aleo St. 4. 10665-91 Dvosob. stanovanje s prifciklinam oddam t irva'em v Kneenovl ul. 11 Os-ledati med 10. to t2 i opoldne. 10662-31 Dvosob. stanovanje * pritikU-tiami oddam » 1. malem NasJor pove ofrf. oddelek »Jutra«. 10901 31 Dvosob. stanovanie * kabinetom, kopalnioo. verand« in prit-iklinami oddam v Stamievi ulici 12/1 10JM8-21 Dvosob. stanovanje a posebnim vhodom ta plinom oddam t junijem. — Poiave se na Domobranski cesti 17/L 10951-21 Dve stanovanji dvosobno tn enosoboo oddam s 1. majem v Vodma-tu. Ribniška ulica št. 12. 10878-21 Enosob. stanovanie s pritiiklinami oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10016-31 Enosob. stanovanje s kuhinjo, v pritličje takoj oddam. Naslov v lasnem oddelku »Jutra«. 10935-21 Dvosob. stanovanje oddam na Glincah, Tržaška 15. 11037-21 Dve stanovanji enosobnl. oddam. Cene 200 ln 175 Din. Pod-gora 38. St. Vid pri Ljubljani. 11022-21 Stanovanja Vsaka beeeda 60 par; ca dajanj« naslov« ali ca iifro S Dia. (21-a) Majhno stanovanje sobe. k*W®j« » pntiklin. iščem v mesto ali predmestju. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod Šifro »Z. M.« 10392 21/a Stanovanje t 1 aii 2 manjšim« sobama, išče mirna stranka 3 Tseb. ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod šifro »Toč0«. 10776-31a Vsaka beseda 1 Din-. 'A lajanje na»lo-va ali ta Šifro pa 5 Din. (301 Etikete Sttar ge Svetek, LJubljana, Sv. Petra c. 18. Zahtevajte ponudbe! — Lastni Izdelek! 340-30 3 šivalne stroj"e od »09—Din prod* Novak, Linhartova nI. 14. 10049-29 Vaoka beseda 1 Din. aa dajanje naslova aiš ca šUro pa b Din. (37" ■ Trajno ondulira za Dšn 80 salon R«-š»k. Medfvedo